Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
27.3.2017
PREDLOGI SPREMEMB
96–416
Osnutek poročila
Tanja Fajon
(PE599.799v02-00)
Standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas
Predlog uredbe
( COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD) )
AM_Com_LegReport
Predlog spremembe 96
Kristina Winberg
Predlog uredbe
–
| |
| Predlog zavrnitve |
| Evropski parlament zavrne predlog Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. |
Or. en
Predlog spremembe 97
Auke Zijlstra, Janice Atkinson
Predlog uredbe
–
| |
| Predlog zavrnitve |
| Evropski parlament zavrne predlog Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. |
Or. en
Predlog spremembe 98
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
–
| |
| Predlog zavrnitve |
| Evropski parlament zavrne predlog Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. |
Or. en
Predlog spremembe 99
Beatrix von Storch
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 4
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
— ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 20161 , | črtano |
_________________ |
|
1 Še ni objavljeno v Uradnem listu. |
|
Or. en
Obrazložitev
Evropski ekonomsko-socialni odbor je posvetovalni organ, za katerega obstaja le malo dokazov, da spreminja politiko, njegova pristojnost pa delno sovpada s pristojnostmi drugih organov. Zato bi ga bilo treba ukiniti. Parlament bi v ta namen moral prezreti mnenja tega odbora, s čimer bi ta deloma postal de facto nepotreben.
Predlog spremembe 100
Beatrix von Storch
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 5
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
— ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 20172 , | črtano |
_________________ |
|
2 Še ni objavljeno v Uradnem listu. |
|
Or. en
Obrazložitev
Glede na pomembnejšo vlogo Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku je prvotna vloga Odbora regij pri oblikovanju zakonodaje EU neosnovana, zato bi bilo treba ta odbor ukiniti. Parlament bi v ta namen moral prezreti mnenja tega odbora, s čimer bi ta deloma postal de facto nepotreben.
Predlog spremembe 101
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Naslov 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas | Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (Sprememba velja za celotno besedilo; |
| če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.) |
Or. en
Predlog spremembe 102
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. | črtano |
_________________ |
|
31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. |
|
Or. en
Obrazložitev
Z Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite se sedanje težave, ki izhajajo iz Ženevske konvencije iz leta 1951, še množijo, ne pa odpravljajo. Da bi odpravili težave s pogoji, bi morali spremeniti Ženevsko konvencijo iz leta 1951 in razveljaviti Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011.
Predlog spremembe 103
Barbara Spinelli, Malin Björk
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. | (1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu na podlagi visokih standardov zaščite in pri vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti. |
_________________ |
|
31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. |
|
Or. en
Predlog spremembe 104
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. | (1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu, s tem pa dosežejo visoki skupni standardi v državah članicah, in pri vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enakih visokih standardov obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti. |
_________________ | _________________ |
31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. | 31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. |
Or. en
Predlog spremembe 105
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. | (1) v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev) je treba vnesti bistveno spremembo. Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. |
_________________ | _________________ |
31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. | 31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. |
Or. it
Predlog spremembe 106
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. | (1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. |
_________________ | _________________ |
31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. | 31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. |
Or. en
Predlog spremembe 107
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Ženevska konvencija o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), ni bila ustrezno posodobljena in reformirana za sodobni kontekst, zato bi jo morali spremeniti, preden se lahko uporabi za temelj zakonodaje na tem področju.
Predlog spremembe 108
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. | (2) Za politike s področja azila bi moralo veljati načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju, vendar dosedanje izkušnje EU na tem področju kažejo popoln neuspeh. Premestitve, izginotja desettisočev mladoletnikov, povečanje števila smrtnih žrtev v Sredozemlju in naraščajoče socialne napetosti so posledica neustrezne politike EU. |
Or. it
Predlog spremembe 109
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. | (2) Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu cenovne dostopnosti, ob upoštevanju zmogljivosti za vključevanje v družbah, ki sprejemajo begunce, in čim večje samozadostnosti upravičencev do mednarodne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 110
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. | (2) Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami. |
Or. en
Predlog spremembe 111
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Glede na različne interese, vrednote, bogastvo in zmogljivosti držav članic za sprejem migrantov je nepraktično verjeti, da so pogoji za sprejem lahko enaki ali harmonizirani.
Predlog spremembe 112
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil. | (3) Skupni evropski azilni sistem bi moral temeljiti na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Kljub dosedanjim neuspehom EU vztraja pri politikah, zaradi katerih so države prvega prihoda stalno prikrajšane. |
Or. it
Predlog spremembe 113
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil. | (3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta odstopanja spodkopavajo cilj zagotovitve, da se vsi prosilci obravnavajo enako, ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo. |
Or. en
Predlog spremembe 114
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil. | (3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta odstopanja spodkopavajo cilj zagotovitve, da se vsi prosilci obravnavajo enako, ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo. |
Or. en
Predlog spremembe 115
Barbara Spinelli, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (3a) Države članice trenutno odločitve o azilu drugih držav članic priznavajo le, če gre za odločitve o zavrnitvi mednarodne zaščite. Da bi zagotovili pravilno izvajanje člena 78(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki poziva k enotnemu statusu azila, ki velja v celotni Uniji, države članice vzajemno priznavajo odločitve o azilu drugih držav članic, ki zagotavljajo mednarodno zaščito osebam, ki jo potrebujejo. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja s poročevalko, da bo za uvedbo dejansko enotnega statusa glede mednarodne zaščite v Uniji nenazadnje potrebno popolno vzajemno priznavanje odločb držav članic o mednarodni zaščiti.
Predlog spremembe 116
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016. | črtano |
_________________ |
|
32 COM (2016) 197 final. |
|
33 EUCO 19.2.2016, SN 1/16. |
|
Or. en
Obrazložitev
Glede na različne interese, vrednote, bogastvo in zmogljivosti držav članic za sprejem migrantov je nepraktično verjeti, da bo zakonodaja privedla do uspešne in harmonizirane skupne azilne politike.
Predlog spremembe 117
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016. | (4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. Vendar pa povsem prezre priporočila iz celovitega pristopa k migracijam, ki jih je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016. |
_________________ | _________________ |
32 COM (2016) 197 final. | 32 COM (2016)0197. |
33 EUCO 19.2.2016, SN 1/16. | 33 EUCO z dne 19. februarja 2016, SN 1/16. |
Or. en
Predlog spremembe 118
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016. | (4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika, ki bo zagotavljala enako visoke standarde v Evropski uniji. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi, ki so delno v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016. |
_________________ | _________________ |
32 COM (2016) 197 final. | 32 COM (2016)0197. |
33 EUCO 19.2.2016, SN 1/16. | 33 EUCO z dne 19. februarja 2016, SN 1/16. |
Or. en
Predlog spremembe 119
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016. | (4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016. |
_________________ | _________________ |
32 COM (2016) 197 final. | 32 COM (2016)0197. |
33 EUCO 19.2.2016, SN 1/16. | 33 EUCO z dne 19. februarja 2016, SN 1/16. |
Or. en
Predlog spremembe 120
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (4a) Ženevska konvencija je temelj mednarodne pravne ureditve za zaščito beguncev. |
Or. en
Obrazložitev
Predlog spremembe ponovno uvaja uvodno izjavo 4 direktive o pogojih iz leta 2011.
Predlog spremembe 121
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. | (5) Skupna politika Unije o mednarodni zaščiti bi morala temeljiti na enotnem statusu. Za dosego dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo temeljil na visokih standardih zaščite, bi bil potreben pomemben napredek pri izmenjavi najboljše prakse in konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Obenem je pomembno, da se organi držav članic upravno ne obremenijo prekomerno. V skladu se tem bi bilo treba okrepiti pravila, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo. Poleg tega bi bilo treba uvesti harmonizirano trajanje dovoljenj za prebivanje, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati sedanjo najboljšo prakso v državah članicah ter se posvetovati z ustreznimi deležniki, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja s poročevalko, da bi moralo harmonizirano trajanje dovoljenj za prebivanje, podeljenih tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v celoti upoštevati sedanjo najboljšo prakso v državah članicah in ne bi smelo temeljiti na načelu tekmovanja v zniževanju standardov.
Predlog spremembe 122
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. | (5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bilo treba doseči bistven napredek pri temeljitem spreminjanju celotne politike priseljevanja. Zato bi bilo treba okrepiti politiko vračanja in zagotoviti, da se zaščita prizna le tistim, ki imajo pravico do nje. |
Or. it
Predlog spremembe 123
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, József Nagy, Carlos Coelho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. | (5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane, ob upoštevanju pravnih razlik med statusom begunca in statusom subsidiarne zaščite. |
Or. en
Obrazložitev
Čeprav je sprejemljivo harmonizirati trajanje dovoljenj za prebivanje, povezanih z obema statusoma mednarodne zaščite, se zdi ustrezno tukaj poudariti, da bi morali ohraniti pravno razlikovanje med tema statusoma, saj izhajata iz dveh različnih pravnih okvirov. Status begunca ureja Ženevska konvencija, medtem ko je bil status subsidiarne zaščite vzpostavljen s pravom Evropske unije z Direktivo 2004/86/ES.
Predlog spremembe 124
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. | (5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane, da bi v vseh državah članicah zagotovili enako visoke standarde zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 125
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. | (5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene, omejene in harmonizirane. |
Or. en
Predlog spremembe 126
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. | (5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Primerno bi bilo tudi, da se ne dodatno obremenijo državne uprave, zato bi bilo treba okrepiti pravila o statusu, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. |
Or. it
Predlog spremembe 127
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. | (5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene. |
Or. en
Predlog spremembe 128
Gérard Deprez, Louis Michel
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (5a) Uskladiti bi bilo treba obdobje veljavnosti dovoljenj za prebivanje za begunce in upravičence do subsidiarne zaščite, da bi razvili skupni evropski azilni sistem in spodbudili upravičence do mednarodne zaščite, da bi prebivali v državi članici, ki jim je zaščito podelila. Odobje veljavnosti dovoljenj za prebivanje bi morala biti zato 5 let za begunce in 1 leto za upravičence do subsidiarne zaščite. Vendar pa se lahko države članice, ki že zagotavljajo daljše obdobje veljavnosti dovoljenj za prebivanje, odločijo za 10-letno obdobje za begunce in 5- etno za upravičence do subsidiarne zaščite. |
Or. fr
Obrazložitev
Uvodna izjava je dodana za namene uporabe člena 26.
Predlog spremembe 129
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Uredba je zato potrebna, da se zagotovita doslednejša raven harmonizacije po vsej Uniji in višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 130
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Uredba je zato potrebna, da se zagotovita doslednejša raven harmonizacije po vsej Uniji in višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 131
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Uredba je zato potrebna, da se zagotovita doslednejša raven harmonizacije po vsej Uniji in višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti. | (6) Direktiva je zato potrebna, da se zagotovi izvajanje enako visokih standardov zaščite ter doslednejša raven harmonizacije po vsej Uniji in višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti. |
Or. en
Predlog spremembe 132
Nadine Morano
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. | (7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. Pojasnitev meril za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, bi morala pravi tako omogočiti bolj učinkovito in sistematično vračanje oseb, ki nimajo pravice. |
Or. fr
Predlog spremembe 133
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. | (7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. Poleg tega bi moralo biti vodilno načelo te uredbe preprečevanje zlorab azilnih sistemov držav članic. |
Or. en
Predlog spremembe 134
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, József Nagy, Carlos Coelho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. | (7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je skupni sklop pravic na voljo v vseh državah članicah za begunce in upravičence do subsidiarne zaščite. |
Or. en
Obrazložitev
To razlikovanje ustreza tistemu iz člena 34(2).
Predlog spremembe 135
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. | (7) Glavni cilj te direktive je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na voljo skupni sklop pravic. |
| (Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.) |
Or. en
Predlog spremembe 136
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. | (7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo sklop osnovnih meril za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo sklop osnovnih pravic. |
Or. en
Predlog spremembe 137
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. | (7) Glavni cilj te direktive je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. |
Or. en
Predlog spremembe 138
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. | (7) Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe imajo pravico do mednarodne zaščite, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic. |
Or. it
Predlog spremembe 139
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba. | črtano |
Or. it
Predlog spremembe 140
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 141
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba. | (8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k doseganju visoke ravni standardov zaščite v Uniji. |
Or. en
Predlog spremembe 142
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba. | (8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi lahko poleg tega pripomoglo k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba. |
Or. it
Predlog spremembe 143
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih priznajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. Če so ti statusi priznani, jih je treba priznati na način, ki ne povzroči tveganja, da bi prišlo do zamenjave z mednarodno zaščito. | (9) Ta direktiva se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih priznajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 144
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih priznajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. Če so ti statusi priznani, jih je treba priznati na način, ki ne povzroči tveganja, da bi prišlo do zamenjave z mednarodno zaščito. | (9) Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih priznajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja s poročevalko, da je težko razumeti, da ni nevarnosti za zmedo glede statusa beguncev in statusa subsidiarne zaščite, dokler so v veljavi nacionalni statusi za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe ustreza naslednjemu predlogu spremembe člena 3 uredbe.
Predlog spremembe 145
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 146
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja. | (10) Preseljenim osebam bi morala biti priznana mednarodna zaščita, da bi jim tako omogočili trajno rešitev. V skladu s tem bi se morale od prihoda preseljenih oseb na ozemlje držav članic uporabljati določbe o vsebini mednarodne zaščite iz pravnega reda na področju azila. |
Or. en
Predlog spremembe 147
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja. | (10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite. |
Or. it
Predlog spremembe 148
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja. | (10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te direktive glede vsebine mednarodne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 149
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati. | (11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice. |
Or. it
Predlog spremembe 150
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati. | (11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba si prizadeva zlasti zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva in pravice azila prosilcev za azil in družinskih članov, ki jih spremljajo. |
Or. en
Predlog spremembe 151
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati. | (11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznavajo Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina), Evropska konvencija o človekovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: EKČP) in Evropska socialna listina. Ta uredba si prizadeva zlasti zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva in pravice do azila prosilcev za azil in družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine, EKČP in Evropske socialne listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, zaščito v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, načelom enakosti, otrokovimi pravicami, uživanjem pravic socialne varnosti, vključno s socialno varnostjo in socialno pomočjo, ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati. |
Or. en
Predlog spremembe 152
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati. | (11) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina), Ta direktiva si prizadeva zlasti zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva in pravice do azila prosilcev za azil in družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati. |
Or. en
Predlog spremembe 153
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Pri obravnavanju oseb, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so, še zlasti tistih, ki prepovedujejo diskriminacijo. | (12) Pri obravnavanju oseb, ki spadajo v področje uporabe te direktive, države članice zavezujejo obveznosti iz mednarodnopravnih instrumentov, katerih pogodbenice so, še zlasti tistih, ki prepovedujejo diskriminacijo. |
Or. en
Predlog spremembe 154
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. | (13) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. Poleg tega bi morale države članice na vseh ravneh upravljanja popolnoma izkoristiti možnosti skladov, ki niso neposredno povezani z azilno in migracijsko politiko, temveč se lahko uporabijo za financiranje ukrepov na tem področju, na primer ukrepov za vključevanje, kot so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, programa Obzorje 2020, Evropskega sklada za regionalni razvoj in programa za pravice, enakost in državljanstvo. Lokalnim in regionalnim organom bi bilo treba omogočiti neposreden dostop do teh skladov za ukrepe, ki neposredno sodijo v njihovo področje uporabe. |
Or. en
Predlog spremembe 155
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. | (13) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju visokih standardov iz direktive, zlasti v zvezi s spodbujanjem dolgoročnega vključevanja upravičencev do mednarodne zaščite in nudenje pomoči državam članicam, ki se soočajo z izzivi pri zagotavljanju visokih standardov kot del njihovih azilnih sistemov, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. Zato bi bilo treba nameniti ustrezna sredstva lokalnim in regionalnim organom, mednarodnim organizacijam in organizacijam civilne družbe, vključno z možnostjo, da imajo lokalni in regionalni organi neposreden dostop do Sklada za azil, migracije in vključevanje. |
Or. en
Predlog spremembe 156
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. | (13) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe in pri tem dati prednost državam članicam, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. Ta podpora bi morala biti v skladu s splošnim načelom preprečevanja dvojnega financiranja omejena na Sklad za azil, migracije in vključevanje. |
Or. en
Obrazložitev
Splošno načelo Evropskih strukturnih in investicijskih skladov je prepoved dvojnega financiranja. Zato je treba zagotoviti, da se vsak evropski sklad uporablja za cilj, za katerega je ustanovljen.
Predlog spremembe 157
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. | (13) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih razmer. |
Or. en
Predlog spremembe 158
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34 . | (14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. Za namene uredbe bi morale Agencija in države članice upoštevati informacije Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce in nevladnih organizacij, ki delujejo na terenu. |
_________________ | _________________ |
34 COM(2016) 271 final. | 34 COM(2016) 271 final. |
Or. it
Predlog spremembe 159
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. | (14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe. Organi držav članic bi lahko pri izvajanju te uredbe upoštevali okvirne smernice in primere dobre prakse, ki jih je razvila Agencija. Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi lahko organi držav članic upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. Poleg tega bi lahko države članice pri presoji prošenj za mednarodno zaščito upoštevale vse ustrezne informacije, ki jih posredujejo UNHCR in organizacije civilne družbe, dejavne na terenu. |
| _________________ |
| 34 COM(2016)0271 . |
Or. en
Predlog spremembe 160
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. | (14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te direktive, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri prenosu in izvajanju te direktive upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in primere dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. |
_________________ | _________________ |
34 COM(2016) 271 final. | 34 COM(2016)0271 . |
Or. en
Predlog spremembe 161
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. | (14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. |
_________________ | _________________ |
34 COM(2016) 271 final. | 34 COM(2016)0271 . |
Or. en
Predlog spremembe 162
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. | (14) Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu in registraciji prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic lahko pri uporabi te uredbe upoštevajo operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito lahko organi držav članic zlasti upoštevajo informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. |
| _________________ |
| 34 COM(2016)0271 . |
Or. en
Predlog spremembe 163
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. | (15) Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. Mladoletni prosilci, ki dopolnijo 18 let preden se sprejme odločitev o njihovi prošnji, bi torej še naprej imeli korist od enotnosti družine. |
Or. en
Predlog spremembe 164
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. | (15) Pri izvajanju te direktive bi morale biti v skladu s Konvencijo Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. |
Or. en
Predlog spremembe 165
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, a pred prihodom na ozemlje države članice. | (16) Pojem družinskih članov se mora nanašati na pravni sistem države gostiteljice. |
Or. it
Predlog spremembe 166
Barbara Spinelli, Cornelia Ernst
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, a pred prihodom na ozemlje države članice. | (16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati raznolikost družin in nove oblike družin, različne posebne okoliščine odvisnosti ter nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, in družine, izoblikovane po prihodu na ozemlje države članice, vsekakor pa bi moral izključevati prisilne poroke. Pojem zakonskega in nezakonskega partnerja ne bi smel razlikovati med zakonskimi ali nezakonskimi partnerji na podlagi njihovega spola. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja s poročevalko, da bi bilo treba družine, ki nastanejo po prihodu na ozemlje države članice, vključiti v opredelitev družinskih članov. Prav tako se strinja, da bi bilo treba izključiti prisilne poroke, ne glede na to, kje so sklenjene.
Predlog spremembe 167
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, a pred prihodom na ozemlje države članice. | (16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati načela iz Direktive Sveta 2003/86/ES1a, ki poudarja jedrno družino, različne posebne okoliščine odvisnosti in da je treba nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. |
| _________________ |
| 1a Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do ponovne združitve družine, UL L 251, 3.10.2003, str. 12–18. |
Or. en
Predlog spremembe 168
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, a pred prihodom na ozemlje države članice. | (16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne vrste obstoječih družin ter različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, in družine, izoblikovane po prihodu na ozemlje države članice. Vendar bi moral pojem v vsakem primeru izključevati prisilne poroke. |
Or. it
Predlog spremembe 169
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, a pred prihodom na ozemlje države članice. | (16) Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, tako pred prihodom kot po prihodu na ozemlje države članice. |
Or. en
Predlog spremembe 170
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Ta uredba ne posega v Protokol o azilu za državljane držav članic Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU. | (17) Ta direktiva ne posega v Protokol o azilu za državljane držav članic Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU. |
Or. en
Predlog spremembe 171
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Posvetovanja z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce lahko prinesejo dragocene napotke organom držav članic pri določanju statusa begunca skladno s členom 1 Ženevske konvencije. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 172
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) Določiti bi bilo treba standarde za opredelitev in vsebino statusa begunca, ki bi pristojne nacionalne organe držav članic vodili pri uporabi Ženevske konvencije. | (20) Do zdaj EU in številne države članice dejansko niso upoštevale meril, ki opredeljujejo status begunca, saj sprejete osebe v Evropi, kar je empirično dokazano v primeru Italije, večinoma niso begunci, temveč ekonomski migranti, ki nato ostanejo na evropskem ozemlju in spodbujajo socialno napetost. |
Or. it
Predlog spremembe 173
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) Uvesti je treba skupna merila za priznavanje statusa begunca prosilcem za azil v smislu člena 1 Ženevske konvencije. | črtano |
Or. it
Obrazložitev
Prosilec za azil ni begunec. Begunec je oseba, ki ji je priznan status begunca po obravnavi prošnje za azil.
Predlog spremembe 174
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) Uvesti je treba skupna merila za priznavanje statusa begunca prosilcem za azil v smislu člena 1 Ženevske konvencije. | (21) Uvesti je treba osnovna merila za priznavanje statusa begunca prosilcem za azil v smislu člena 1 Ženevske konvencije. |
Or. en
Predlog spremembe 175
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (21a) Načeloma je breme dokazovanja za utemeljitev prošnje na prosilcu, vendar je obveznost ugotavljanja in presoje vseh pomembnih dejstev deljena med prosilcem in organom za presojo. Kadar nekateri vidiki izjav prosilca niso podprti z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, je treba prosilcu verjeti, če se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje in je predložil vse ustrezne elemente, s katerimi razpolaga, njegove izjave pa so skladne in verjetne. |
Or. en
Obrazložitev
Glej obrazložitev člena 4(5).
Predlog spremembe 176
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Uvesti je treba zlasti skupne pojme potreb po zaščiti, ki se pojavijo na kraju samem (sur place), virov škode in zaščite, notranje zaščite in preganjanja, vključno z razlogi za preganjanje. | (22) Uvesti je treba zlasti skupne pojme potreb po zaščiti, ki se pojavijo na kraju samem, virov škode in zaščite ter preganjanja, vključno z razlogi za preganjanje. |
Or. en
Predlog spremembe 177
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Uvesti je treba zlasti skupne pojme potreb po zaščiti, ki se pojavijo na kraju samem (sur place), virov škode in zaščite, notranje zaščite in preganjanja, vključno z razlogi za preganjanje. | (22) Uvesti je treba zlasti skupne pojme potreb po zaščiti, ki se pojavijo na kraju samem, virov škode in zaščite ter preganjanja, vključno z razlogi za preganjanje. |
Or. en
Obrazložitev
Tako kot poročevalka tudi poročevalka v senci ni prepričana, da je koncept notranje zaščite dovolj dobro razvit, jasen ali varen, da bi se uporabljal popolnoma usklajeno.
Predlog spremembe 178
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. | (23) Zaščito lahko nudi država, če je to pripravljena in sposobna storiti. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. |
Or. it
Predlog spremembe 179
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. | (23) Zaščito lahko nudi le država, katere organi so pripravljeni in sposobni nuditi takšno zaščito. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. |
Or. en
Predlog spremembe 180
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. | (23) Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo države, ki izpolnjujejo pogoje iz te direktive. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. |
Or. en
Obrazložitev
V skladu s konvencijo o beguncih iz leta 1951, kakor je bila spremenjena leta 1967, je edini akter, ki nudi za zaščito, država [čl. 1a(2)]:
„Za namene te Konvencije se izraz ‚begunec‘ uporablja za vsako osebo:
…
„zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države ali osebo, ki nima državljanstva in ki se nahaja izven države, v kateri je imela običajno prebivališče in ki se zaradi takšnih dogodkov ne more ali zaradi omenjenega strahu noče vrniti v to državo“.
Predlog spremembe 181
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. | (23) Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska. |
Or. en
Predlog spremembe 182
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. | (23) Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna. |
Or. it
Predlog spremembe 183
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo. | črtano |
Or. it
Predlog spremembe 184
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 185
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Pojem notranje zaščite ne izhaja iz Konvencije o beguncih iz leta 1951 in je dodatno merilo za upravičenost do statusa begunca, kar presega merila, predvidena v členu 1a Konvencije o beguncih, zato obstaja tveganje, da prosilci, ki so upravičeni do varstva na podlagi konvencije, ne bi bili deležni zaščite na podlagi prava Unije.
Predlog spremembe 186
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, Carlos Coelho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo. | (24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi lahko bila del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo. Vendar naj bi prosilec sodeloval z organom za presojo pri ugotavljanju, ali so v delu njegove izvorne države izpolnjeni pogoji za notranjo zaščito. |
Or. en
Obrazložitev
Čeprav bi moralo biti breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite na organu za presojo, pa mu mora prosilec prav tako pomagati ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za notranjo zaščito, in sicer s tem, da zagotovi bistvene informacije in odgovori na vsa vprašanja.
Predlog spremembe 187
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo. | (24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. |
Or. en
Predlog spremembe 188
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo. | (24) Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti najkasneje takrat, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja, da notranja zaščita ni na voljo, bi moralo biti na prosilcu. |
Or. en
Predlog spremembe 189
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, József Nagy, Carlos Coelho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (24a) V primeru otrok mora biti presoja največje koristi otroka glavno vodilo ustreznih organov pri presoji pogojev za notranjo zaščito. |
Or. en
Obrazložitev
Ta uvodna izjava je usklajena s predlogom člena 8(4) (novo).
Predlog spremembe 190
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Kadar so subjekti preganjanja ali resne škode država ali predstavniki države, bi bilo treba domnevati, da prosilcu dejanska zaščita ni na voljo. Kadar je prosilec za azil mladoletnik brez spremstva, bi morali biti razpoložljivost ustreznega varstva in skrbniške ureditve, ki so v največjo korist mladoletnika brez spremstva, del presoje, ali je zaščita dejansko na voljo. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
V skladu z naslednjimi členi, ki črtajo člen 8.
Predlog spremembe 191
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Kadar so subjekti preganjanja ali resne škode država ali predstavniki države, bi bilo treba domnevati, da prosilcu dejanska zaščita ni na voljo. Kadar je prosilec za azil mladoletnik brez spremstva, bi morali biti razpoložljivost ustreznega varstva in skrbniške ureditve, ki so v največjo korist mladoletnika brez spremstva, del presoje, ali je zaščita dejansko na voljo. | (25) Kadar je ugotovljeno, da so subjekti preganjanja ali resne škode država ali predstavniki države, bi bilo treba domnevati, da prosilcu dejanska zaščita ni na voljo. |
Or. en
Predlog spremembe 192
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(26) Pri presoji prošenj mladoletnikov za mednarodno zaščito bi morali organi za presojo upoštevati posebne oblike preganjanja otrok. | (26) Pri presoji prošenj mladoletnikov za mednarodno zaščito morajo organi za presojo upoštevati posebne oblike preganjanja otrok, trgovine z otroki in izkoriščanja otrok ter odsotnost zaščite pred takšnimi dejanji preganjanja. |
Or. en
Predlog spremembe 193
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(26) Pri presoji prošenj mladoletnikov za mednarodno zaščito bi morali organi za presojo upoštevati posebne oblike preganjanja otrok. | (26) Pri presoji prošenj mladoletnikov za mednarodno zaščito bi morali organi za presojo upoštevati vse posebne oblike preganjanja in izkoriščanja mladoletnikov ali odsotnost zaščite pred temi dejanji. |
Or. it
Predlog spremembe 194
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(27) Eden od pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev statusa begunca v smislu člena 1(A) Ženevske konvencije, je obstoj vzročne zveze med razlogi za preganjanje, in sicer rasno, versko ali nacionalno pripadnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini, ter dejanji preganjanja ali odsotnostjo zaščite pred takšnimi dejanji. | (27) Eden od pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev statusa begunca v smislu člena 1(A) Ženevske konvencije, je obstoj vzročne zveze med razlogi za preganjanje, in sicer rasno, versko ali drugo prepričanje, nacionalno pripadnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni ali politični skupini, ter dejanji preganjanja ali odsotnostjo zaščite pred takšnimi dejanji. |
Or. en
Predlog spremembe 195
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 196
Traian Ungureanu, Artis Pabriks, Tomáš Zdechovský, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 197
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem. | (28) Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. |
Or. en
Predlog spremembe 198
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem. | (28) Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem. Prosilčev utemeljeni strahom pred preganjanjem lahko izvira iz dojemanja, da pripada določeni družbeni skupini, ne glede na to ali je res ali ne. |
Or. en
Predlog spremembe 199
Barbara Spinelli, Cornelia Ernst
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem. | (28) Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete, spolnega izraza, spolnih značilnosti in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana s trgovino za namene spolnega izkoriščanja, določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja s poročevalko, da bi lahko bile spolne značilnosti prosilca prav tako dejavnik pri presoji pripadnosti prosilca določeni družbeni skupini. Poleg tega želi, da se opredelitvi izraza „določene družbene skupine“ doda „izraz spola“, potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi pojasnilo, da so lahko osebe še posebej izpostavljene slabemu ravnanju (v skladu s členom 3 EKČP) v tretjih državah, kjer jih dojemajo kot osebe, ki ne ustrezajo spolni vlogi, ki jim jo pripisuje družba, tradicija in celo pravni sistem (N. V. Švedska, vloga št. 23505/09).
Predlog spremembe 200
Barbara Spinelli, Cornelia Ernst
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah o homoseksualcih in prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. | (29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamčita Listina in EKČP, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto ter prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. Poleg tega pristojni nacionalni organi ne bi smeli ugotoviti, da izjava prosilca ni verodostojna zato, ker se prosilec pri prvotnem opisu podrobnosti preganjanja ni skliceval na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja s poročevalko, da je poznejše razkritje eden od štirih parametrov, navedenih v nedavni sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi A, B, C proti Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie z dne 2. decembra 2014, ki pa ni bil omenjen v besedilu Komisije in bi ga bilo treba dodati. Prosilci za azil, ki so osebe LGBTI, zaradi strahu in stigmatizacije pogosto pozneje razkrijejo svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti. Poznejše razkritje ne bi smelo negativno vplivati na njihovo prošnjo.
Predlog spremembe 201
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah o homoseksualcih in prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. | (29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto ter prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. |
Or. it
Predlog spremembe 202
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah o homoseksualcih in prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. | (29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah, temveč bi morali pristojni organi zahtevati trdne dejanske dokaze o homoseksualnosti posameznika. |
Or. en
Predlog spremembe 203
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, so določena v Preambuli ter členih 1 in 2 Ustanovne listine Združenih narodov in so med drugim zajeta v resolucijah Združenih narodov o ukrepih boja proti terorizmu, ki razglašajo, da so „dejanja, metode in prakse terorizma v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov“ in da je „namerno financiranje, načrtovanje in spodbujanje terorističnih dejanj prav tako v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov“. | (30) Dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, so določena v Preambuli ter členih 1 in 2 Ustanovne listine Združenih narodov in so med drugim zajeta v resolucijah Združenih narodov o ukrepih boja proti terorizmu, ki razglašajo, da so „dejanja, metode in prakse terorizma v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov“ in da je „namerno financiranje, načrtovanje in spodbujanje terorističnih dejanj prav tako v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov“. Ta ista dejanja, metode in prakse bi morali biti tudi razlog za zavrnitev ali odvzame statusa begunca ali status subsidiarne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 204
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Storitev političnega kaznivega dejanja načeloma ni razlog, ki upravičuje izključitev iz statusa begunca. Vendar bi bilo treba posebej kruta dejanja, kadar je konkretno dejanje nesorazmerno z domnevno političnim ciljem, in teroristična dejanja, za katera je značilno nasilje proti civilnemu prebivalstvu, četudi so storjena z domnevno političnim ciljem, v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije šteti kot nepolitična kazniva dejanja in so zato lahko podlaga za izključitev iz statusa begunca. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 205
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Storitev političnega kaznivega dejanja načeloma ni razlog, ki upravičuje izključitev iz statusa begunca. Vendar bi bilo treba posebej kruta dejanja, kadar je konkretno dejanje nesorazmerno z domnevno političnim ciljem, in teroristična dejanja, za katera je značilno nasilje proti civilnemu prebivalstvu, četudi so storjena z domnevno političnim ciljem, v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije šteti kot nepolitična kazniva dejanja in so zato lahko podlaga za izključitev iz statusa begunca. | (31) Storitev političnega kaznivega dejanja bi lahko bila razlog, ki upravičuje izključitev iz statusa begunca. |
Or. en
Predlog spremembe 206
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Storitev političnega kaznivega dejanja načeloma ni razlog, ki upravičuje izključitev iz statusa begunca. Vendar bi bilo treba posebej kruta dejanja, kadar je konkretno dejanje nesorazmerno z domnevno političnim ciljem, in teroristična dejanja, za katera je značilno nasilje proti civilnemu prebivalstvu, četudi so storjena z domnevno političnim ciljem, v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije šteti kot nepolitična kazniva dejanja in so zato lahko podlaga za izključitev iz statusa begunca. | (31) Storitev političnega kaznivega dejanja načeloma ni razlog, ki upravičuje izključitev iz statusa begunca. Vendar bi bilo treba posebej kruta dejanja, kadar je konkretno dejanje nesorazmerno z domnevno političnim ciljem, in teroristična dejanja, za katera je značilno nasilje proti civilnemu prebivalstvu, četudi so storjena z domnevno političnim ciljem, v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije šteti kot nepolitična kazniva dejanja in bi zato morala biti podlaga za izključitev iz statusa begunca. |
Or. en
Predlog spremembe 207
Monika Hohlmeier
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (31a) Sodišče Evropske unije je jasno navedlo v svoji sodbi |
| v zadevi Commissaire général aux réfugiés et aux apatrides proti Mostafi Lounaniju1a, |
| da sta podpora teroristični skupini ali teroristično ravnanje zadosten razlog za izključitev prosilca za mednarodno zaščito iz statusa begunca ali priznanja subsidiarne zaščite. |
| _________________ |
| 1a C-573/14; |
Or. en
Obrazložitev
Skladno s predlogom spremembe člena 12.
Predlog spremembe 208
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (31a) Priznanje statusa subsidiarne zaščite je ugotovitveni akt. |
Or. en
Predlog spremembe 209
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(32) Treba bi bilo določiti tudi standarde za opredelitev in vsebino statusa subsidiarne zaščite. Subsidiarna zaščita bi morala biti dopolnilna in dodatna oblika zaščite beguncev, ki jo vsebuje Ženevska konvencija. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 210
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(32) Treba bi bilo določiti tudi standarde za opredelitev in vsebino statusa subsidiarne zaščite. Subsidiarna zaščita bi morala biti dopolnilna in dodatna oblika zaščite beguncev, ki jo vsebuje Ženevska konvencija. | (32) Treba bi bilo določiti tudi standarde za opredelitev in vsebino statusa subsidiarne zaščite. Subsidiarna zaščita bi morala biti dopolnilna in dodatna oblika zaščite beguncev, ki jo vsebuje Ženevska konvencija. Medtem ko se podlagi za status begunca in subsidiarno zaščito razlikujeta, pa lahko stalna potreba po zaščiti traja enako dolgo. |
Or. en
Predlog spremembe 211
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(33) Uvesti je treba skupna merila, na podlagi katerih se prosilcem za mednarodno zaščito priznava upravičenost do subsidiarne zaščite. Ta merila bi morala izhajati iz mednarodnih obveznosti v okviru instrumentov o človekovih pravicah in praks na tem področju, ki obstajajo v državah članicah. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 212
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(34) Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 213
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(34) Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine. | (34) Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine. Dejavniki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju obstoja samovoljnega nasilja, bi lahko vključevali zunanjo agresijo, okupacijo, tujo nadvlado, notranje konflikte, grobe kršitve človekovih pravic ali dogodke, ki hudo motijo javni mir v državi izvora ali v delu te države; |
Or. en
Predlog spremembe 214
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36 , ne bi smeli od prosilca zahtevati, da predloži dokaz, da ga posamično zadeva zaradi elementov, ki so značilni za njegove osebne okoliščine. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne in individualne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju ali ustreznem delu ozemlja izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako visoko raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo ali ustrezni del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo. | (36) V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36 in Evropskega sodišča za človekove pravice, zahtevana stopnja grožnje ni nujno enaka mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju ali ustreznem delu ozemlja izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo ali ustrezni del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo. Medtem ko v Uniji trenutno ni enotne pravne opredelitve osebe, ki je razseljena zaradi okoljskih razlogov, državam članicam to ne preprečuje, da bi tem osebam zagotovile zaščito v skladu z nacionalnim pravom. |
_________________ | _________________ |
36 C-465/07. | 36 C-465/07. |
Or. en
Predlog spremembe 215
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36 , ne bi smeli od prosilca zahtevati, da predloži dokaz, da ga posamično zadeva zaradi elementov, ki so značilni za njegove osebne okoliščine. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne in individualne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju ali ustreznem delu ozemlja izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako visoko raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo ali ustrezni del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo. | (36) V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36, ne bi smeli od prosilca zahtevati, da predloži dokaz, da ga posamično zadeva zaradi elementov, ki so značilni za njegove osebne okoliščine. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne in individualne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako visoko raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo. Za namene te uredbe bi bilo treba zagotoviti mednarodno zaščito tudi osebam, ki jih resno ogroža naravna nesreča ali nesreča, ki jo povzroči človek. |
_________________ | _________________ |
36 C-465/07. | 36 C-465/07. |
Or. it
Predlog spremembe 216
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36 , ne bi smeli od prosilca zahtevati, da predloži dokaz, da ga posamično zadeva zaradi elementov, ki so značilni za njegove osebne okoliščine. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne in individualne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju ali ustreznem delu ozemlja izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako visoko raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo ali ustrezni del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo. | (36) V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, zahtevana stopnja grožnje ni nujno enaka mučenju ali nečloveškemu ozironma ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, je nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne grožnje organ za presojo zgolj moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju ali ustreznem delu ozemlja izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo ali ustrezni del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo. |
_________________ |
|
36 C-465/07. |
|
Or. en
Predlog spremembe 217
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36 , ne bi smeli od prosilca zahtevati, da predloži dokaz, da ga posamično zadeva zaradi elementov, ki so značilni za njegove osebne okoliščine. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne in individualne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju ali ustreznem delu ozemlja izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako visoko raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v izvorno državo ali ustrezni del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države ali regije, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo. | (36) V zvezi z zahtevanim dokazom glede obstoja resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca, organi za presojo v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije36, ne bi smeli od prosilca zahtevati, da predloži dokaz, da ga posamično zadeva zaradi elementov, ki so značilni za njegove osebne okoliščine. Vendar pa je raven samovoljnega nasilja, ki je potrebna za utemeljitev prošnje, nižja, če prosilec lahko dokaže, da ga posebej zadevajo dejavniki, ki so specifični za njegove osebne okoliščine. Poleg tega bi obstoj resne in individualne grožnje organ za presojo zgolj izjemoma moral ugotavljati na podlagi prisotnosti prosilca na ozemlju izvorne države, pod pogojem da stopnja samovoljnega nasilja, ki je značilno za potekajoči oboroženi konflikt, doseže tako visoko raven, da obstajajo bistveni razlogi za sklepanje, da bi bila civilna oseba, vrnjena v kateri koli del izvorne države, zgolj na podlagi svoje prisotnosti na ozemlju navedene države, soočena z realnim tveganjem za resno grožnjo. |
_________________ | _________________ |
36 C-465/07. | 36 C-465/07. |
Or. en
Obrazložitev
Uvodna izjava je bila spremenjena ob upoštevanju predlagane presoje možnosti notranje zaščite.
Predlog spremembe 218
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (36a) Oseba, ki potrebuje mednarodno zaščito, ker se ne more vrniti v izvorno državo zaradi naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek, bi morala biti prav tako upravičena do zaščite iz te uredbe. |
Or. en
Predlog spremembe 219
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (36) Naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, vključujejo: učinke podnebnih sprememb, prilaščanje zemljišč in vode, dezertifikacijo habitata, prisilno združevanje vaških skupnosti ter okoljske katastrofe in onesnaževanje, ki jih povzročijo vojne. |
Or. en
Obrazložitev
Mednarodno pravo trenutno ne zagotavlja zaščite beguncem, ki so razseljeni zaradi okoljskih razlogov. Za razliko od beguncev, ki so zajeti s Konvencijo OZN o beguncih iz leta 1951, se begunci, ki so razseljeni zaradi okoljskih razlogov, v primeru, da se vrnejo v izvorno državo, vrnejo na uničene domove ali pa so prisiljeni se nastaniti v begunskih taboriščih. Podnebne spremembe ne vplivajo samo okolje, ampak tudi na vsak del življenja ljudi: od stabilnosti vlad do ekonomije in zdravja.
Predlog spremembe 220
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Dovoljenje za prebivanje in potne listine, prvič izdani upravičencem do mednarodne zaščite ali podaljšani po začetku veljavnosti te uredbe bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004. | (37) Dovoljenje za prebivanje in potne listine, prvič izdani upravičencem do mednarodne zaščite ali podaljšani po začetku veljavnosti te direktive bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004. |
Or. en
Predlog spremembe 221
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Dovoljenje za prebivanje in potne listine, prvič izdani upravičencem do mednarodne zaščite ali podaljšani po začetku veljavnosti te uredbe bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004. | (37) Dovoljenje za prebivanje in potne listine, izdani upravičencem do mednarodne zaščite po začetku veljavnosti te uredbe, bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004. |
Or. en
Predlog spremembe 222
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(38) Družinski člani so zgolj zaradi bližnjega razmerja z beguncem običajno izpostavljeni dejanjem preganjanja na način, ki predstavlja podlago za mednarodno zaščito. Pod pogojem da ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, so za namene ohranjanja enotnosti družine upravičeni, da zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in do istih pravic, ki se priznajo upravičencem do mednarodne zaščite. Brez poseganja v določbe v zvezi z ohranjanjem enotnosti družine v tej uredbi, kadar položaj spada na področje uporabe Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine in so pogoji za združitev družine iz Direktive izpolnjeni, bi bilo treba družinskim članom upravičenca do mednarodne zaščite, ki posamezno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, priznati dovoljenja za prebivanje in pravice v skladu z navedeno direktivo. Ta uredba se uporablja brez poseganja v Direktivo 2004/38/ES. | (38) Družinski člani so za namene ohranjanja enotnosti družine upravičeni, da zaprosijo za dovoljenje za prebivanje, ki ne presega čas trajanja dovoljenja, ki je priznan upravičencu do mednarodne zaščite. Brez poseganja v določbe v zvezi z ohranjanjem enotnosti družine v tej uredbi, kadar položaj spada na področje uporabe Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine in so pogoji za združitev družine iz Direktive izpolnjeni, bi bilo treba družinskim članom upravičenca do mednarodne zaščite, ki posamezno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, priznati dovoljenja za prebivanje in pravice v skladu z navedeno direktivo. Ta uredba se uporablja brez poseganja v Direktivo 2004/38/ES. |
Or. en
Predlog spremembe 223
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(38) Družinski člani so zgolj zaradi bližnjega razmerja z beguncem običajno izpostavljeni dejanjem preganjanja na način, ki predstavlja podlago za mednarodno zaščito. Pod pogojem da ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, so za namene ohranjanja enotnosti družine upravičeni, da zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in do istih pravic, ki se priznajo upravičencem do mednarodne zaščite. Brez poseganja v določbe v zvezi z ohranjanjem enotnosti družine v tej uredbi, kadar položaj spada na področje uporabe Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine in so pogoji za združitev družine iz Direktive izpolnjeni, bi bilo treba družinskim članom upravičenca do mednarodne zaščite, ki posamezno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, priznati dovoljenja za prebivanje in pravice v skladu z navedeno direktivo. Ta uredba se uporablja brez poseganja v Direktivo 2004/38/ES. | (38) Družinski člani so zgolj zaradi bližnjega razmerja z upravičencem do mednarodne zaščite običajno izpostavljeni dejanjem preganjanja na način, ki predstavlja podlago za mednarodno zaščito. Pod pogojem da ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, so za namene ohranjanja enotnosti družine upravičeni, da zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in do istih pravic, ki se priznajo upravičencem do mednarodne zaščite. Brez poseganja v določbe v zvezi z ohranjanjem enotnosti družine v tej direktivi, kadar položaj spada na področje uporabe Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine in so pogoji za združitev družine iz Direktive izpolnjeni, bi bilo treba družinskim članom upravičenca do mednarodne zaščite, ki posamezno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, priznati dovoljenja za prebivanje in pravice v skladu z navedeno direktivo. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v Direktivo 2004/38/ES. |
Or. en
Predlog spremembe 224
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (38a) Da bi se izognili zlorabam, bi morale države članice presoditi, ali je zakonska zveza med upravičencem do mednarodne zaščite in zakoncem posledica pristnega odnosa. |
Or. en
Obrazložitev
Ta uvodna izjava je usklajena s predlogom člena 25(3) (novo).
Predlog spremembe 225
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37 . | črtano |
_________________ |
|
37 COM(2016)271 final. |
|
Or. en
Predlog spremembe 226
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37 . | (39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo zaščito, lahko organi za presojo pregledajo priznani status ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37. |
_________________ | _________________ |
37 COM(2016)271 final. | 37 COM(2016)0271 . |
Or. en
Predlog spremembe 227
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, Carlos Coelho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37 . | (39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37. |
_________________ | _________________ |
37 COM(2016)271 final. | 37 COM(2016)0271 . |
Or. en
Obrazložitev
Pregled potrebe po zaščiti ob podaljšanju dovoljenja za bivanje bi od organov za presojo v državah članicah zahteval veliko sredstev. Kljub temu bi morali biti organi za presojo držav članic zavezani, da pregledajo status mednarodne zaščite, kadar Agencija za azil opazi pomembne spremembe v izvorni državi upravičencev.
Predlog spremembe 228
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37 . | (39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo zaščito, lahko organi za presojo pregledajo priznani status ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37. |
_________________ | _________________ |
37 COM(2016)271 final. | 37 COM(2016)271 final. |
Or. it
Predlog spremembe 229
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37 . | (39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status najkasneje ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje in ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37. |
_________________ | _________________ |
37 COM(2016)271 final. | 37 COM(2016)0271 . |
Or. en
Predlog spremembe 230
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37 . | (39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo primeru beguncev ob prvem pregledu pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje in ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37. |
_________________ | _________________ |
37 COM(2016)271 final. | 37 COM(2016)0271 . |
Or. en
Predlog spremembe 231
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37 . | (39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem in drugem podaljšanju za begunce ter prvem, drugem in tretjem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37. |
_________________ | _________________ |
37 COM(2016)271 final. | 37 COM(2016)0271 . |
Or. en
Predlog spremembe 232
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(40) Pri presoji spremembe okoliščin v zadevni tretji državi pristojni organi držav članic ob upoštevanju položaja posameznega begunca preverijo, da so subjekti zaščite v navedeni državi ukrepali v razumni meri, da bi preprečili preganjanje, da zato med drugim izvajajo učinkovit pravni sistem za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja in da bo imel zadevni državljan dostop do take zaščite, če mu status begunca preneha. | (40) Pri presoji spremembe okoliščin v zadevni tretji državi pristojni organi držav članic ob upoštevanju individualnega položaja upravičenca do mednarodne zaščite preverijo, da so subjekti zaščite v navedeni državi sprejeli potrebne ukrepe, da bi preprečili preganjanje, da zato med drugim izvajajo učinkovit pravni sistem za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja in da bo imel zadevni državljan dostop do take zaščite, da varno dobi dostop do države in lahko razumno pričakuje, da bo tam prebival, če mu status begunca preneha. |
Or. en
Predlog spremembe 233
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 234
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. | (41) Kadar status upravičenca do mednarodne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice odvzame status, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. |
Or. en
Predlog spremembe 235
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. | (41) Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, zlasti na podlagi, povezani z delom, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Vendar to ne bi smelo privesti do izogibanja nacionalnim pravilom o priseljevanju. |
Or. en
Predlog spremembe 236
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. | (41) Kadar status begunca preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. |
Or. en
Predlog spremembe 237
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. | (41) Kadar status upravičenca do mednarodne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. |
Or. it
Predlog spremembe 238
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (41a) Načelo domneve nedolžnosti je odraz priznavanja, da se prosilci pri pridobivanju in zbiranju dokazov za utemeljitve svoje prošnje soočajo s precejšnjimi težavami. Splošno pravno načelo je, da je breme dokazovanja na prosilcu za mednarodno zaščito, obveznost ugotavljanja in presoje vseh pomembnih dejstev pa si delita prosilec in organ za presojo. Vendar bi bilo treba prosilcu verjeti na besedo, kadar nekateri vidiki izjav prosilca niso podprti z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, če se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje in je predložil vse ustrezne elemente, s katerimi razpolaga, njegove izjave pa so skladne in verjetne. |
Or. en
Predlog spremembe 239
Barbara Spinelli, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(42) Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39 . Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic. | črtano |
_________________ |
|
38 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja. |
|
39 Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. |
|
40 COM (2016) 378 final. |
|
Or. en
Obrazložitev
Črtano zaradi skladnosti s prilogo o vzajemnem priznavanju odločitev o azilu.
Predlog spremembe 240
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(42) Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39 . Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic. | (42) Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39. |
_________________ | _________________ |
38 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja. | 38 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja. |
39 Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. | 39 Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. |
40 COM (2016) 378 final. |
|
Or. en
Predlog spremembe 241
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(42) Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39 . Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic. | (42) Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39. Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40, Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta1a in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic. |
_________________ | _________________ |
| 1a Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21–57). |
38 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja. | 38 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja. |
39 Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. | 39 Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah. |
40 COM (2016) 378 final. | 40 COM (2016)0378. |
Or. en
Predlog spremembe 242
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41 . | črtano |
_________________ |
|
41 (EU)[xxx/xxxx nova dublinska uredba]. |
|
Or. bg
Obrazložitev
Države članice ob zunanji meji EU ne bi smele biti prisiljene v to, da prevzamejo stalno odgovornost za ljudi, ki so upravičeni do mednarodne zaščite.
Predlog spremembe 243
Barbara Spinelli, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41 . | črtano |
_________________ |
|
41 (EU)[xxx/xxxx nova dublinska uredba]. |
|
Or. en
Obrazložitev
Črtano zaradi skladnosti s prilogo o vzajemnem priznavanju odločitev o azilu.
Predlog spremembe 244
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41. | (43) Odgovorna država članica bi morala upravičence do mednarodne zaščite, ki jim je priznala zaščito, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito. Mladoletnike brez spremstva, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, se lahko vrne v odgovorno državo članico v skladu s postopkom, določenim z uredbo [dublinska uredba], pod pogojem, da se po multidisciplinarni presoji koristi otroka izkaže, da bi bilo to v korist otroka. |
_________________ | _________________ |
41 (EU)[xxx/xxxx nova dublinska uredba]. | 41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba]. |
Or. en
Predlog spremembe 245
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41 . | (43) Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti in kaznovati v skladu s postopkom iz te uredbe. |
_________________ |
|
41 (EU)[xxx/xxxx nova dublinska uredba]. |
|
Or. en
Predlog spremembe 246
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41 . | (43) Tudi za to, da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41. |
_________________ | _________________ |
41 (EU)[xxx/xxxx nova dublinska uredba]. | 41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba]. |
Or. it
Predlog spremembe 247
Barbara Spinelli, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Črtano zaradi skladnosti s prilogo o vzajemnem priznavanju odločitev o azilu.
Predlog spremembe 248
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 249
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, Carlos Coelho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom. | (44) Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom. To ne bi smelo posegati v možnost, da upravičenec do mednarodne zaščite zagotovi pristojnim organom sprejemljive utemeljitve. |
Or. en
Obrazložitev
Ta uvodna izjava je usklajena s predlogom člena 44(1).
Predlog spremembe 250
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom. | (44) Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom. Poleg tega bi bilo treba 5-letno obdobje, po katerem so upravičenci do mednarodne zaščite upravičeni do statusa rezidenta za daljši rok, podaljšati na 7 let. |
Or. en
Predlog spremembe 251
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(45) Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem, ali podpira takšno organizacijo. | (45) Pojma nacionalne varnosti in javnega reda lahko vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem. Vendar samo dejstvo, da je bila zadevna oseba član takšne organizacije, ne more samodejno pomeniti, da je treba to oseba izključiti iz statusa begunca: omogočiti je treba, da se lahko osebi pripiše del odgovornosti za dejanja, ki jih je organizacija izvedla, ko je bila ta oseba njena članica. Pristojni organ mora zato med drugim oceniti dejansko vlogo, ki jo je imela ta oseba pri izvajanju očitanih dejanj; njen položaj v sami organizaciji; v kakšnem obsegu je ta oseba vedela ali se meni, da je vedela o dejavnostih organizacije; pritisku, ki mu je bila izpostavljena ali druge dejavnike, ki so morda vplivali na njeno ravnanje. To individualno odgovornost je treba presoditi z objektivnimi in subjektivnimi merili ter na podlagi dokumentiranih dokazov. Odločitev naj bo zakonita, zavrnitev pa sorazmerna z zatrjevanim ciljem. Prosilce je treba obvestiti o razlogih za zavrnitev, ki ne sme temeljiti na sumu. Prosilci morajo imeti dostop do učinkovitih pravnih sredstev. |
Or. en
Obrazložitev
Predlog spremembe vključuje dele z sodbe Sodišča v zadevah Bundesrepublik Deutschland proti B (C-57/09) in D (C-101/09).
Predlog spremembe 252
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(45) Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem, ali podpira takšno organizacijo. | (45) Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem. |
Or. en
Predlog spremembe 253
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(45) Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem, ali podpira takšno organizacijo. | (45) Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države neposredno ali posredno pripada organizaciji, ki podpira terorizem ali verski radikalizem. |
Or. en
Obrazložitev
Članstvo v teroristični združbi je težko dokazati, pa tudi ni potrebno. Bolj ustrezno je usmeriti pozornost na podporo empojavom, ki ogrožajo nacionalno varnost in javni red.
Predlog spremembe 254
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, József Nagy, Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (45a) Države članice bi morale imeti v primeru, da položaj upravičenca do mednarodne zaščite ali prosilca za mednarodno zaščito izpolnjuje pogoje iz člena 33(2) Ženevske konvencije, diskrecijsko pravico, da osebo vrnejo v njeno državo izvora, pri čemer se v celoti upošteva Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 4 in člen 19(2). |
Or. en
Obrazložitev
Sodišče je v zadevi HT (C-373/13) z dne 24. junija 2015 poudarilo, da veljavno pravo državam članicam daje diskrecijsko pravico v primerih, ko lahko osebo vrnejo v državi, iz katere prihaja. Kljub temu, da je treba spoštovati načelo nevračanja, se prav tako zdi potrebno, da se državam članicam omogoči odstopanje od njega, če to ni v nasprotju z njihovimi mednarodnimi obveznostmi in določbami Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Predlog spremembe 255
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(46) Pri odločanju o upravičenosti do ugodnosti iz te uredbe bi morali pristojni organi ustrezno upoštevati največjo korist otroka kot tudi posebne okoliščine, zaradi katerih so bližnji sorodniki, ki so že prisotni v državi članici in ki niso družinski člani upravičencev do mednarodne zaščite, odvisni od tega upravičenca. V izjemnih okoliščinah, ko je bližnji sorodnik upravičenca do mednarodne zaščite poročen mladoletnik, vendar ga zakonec ne spremlja, se lahko domneva, da je v koristi mladoletnika življenje s svojo matično družino. | (46) Pri odločanju o upravičenosti do ugodnosti iz te direktive bi morali pristojni organi ustrezno upoštevati največjo korist otroka kot tudi posebne okoliščine, zaradi katerih so bližnji sorodniki, ki so že prisotni v državi članici in ki niso družinski člani upravičencev do mednarodne zaščite, odvisni od tega upravičenca. V izjemnih okoliščinah, ko je bližnji sorodnik upravičenca do mednarodne zaščite poročen mladoletnik, vendar ga zakonec ne spremlja, se lahko domneva, da je v koristi mladoletnika življenje s svojo matično družino. |
Or. en
Predlog spremembe 256
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(47) V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, je za priznanje ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Odstavek je črtan zaradi skladnosti s predlogom spremembe člena 22(3).
Predlog spremembe 257
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. V okviru uveljavljanja pravice enake obravnave v zvezi s članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce, ali opravljanjem posebnega poklica, so upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako izključeni iz sodelovanja pri upravljanju organov javnega prava in zasedanja funkcij, ki jih ureja javno pravo. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 258
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. V okviru uveljavljanja pravice enake obravnave v zvezi s članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce, ali opravljanjem posebnega poklica, so upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako izključeni iz sodelovanja pri upravljanju organov javnega prava in zasedanja funkcij, ki jih ureja javno pravo. | (48) Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. |
Or. en
Predlog spremembe 259
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. V okviru uveljavljanja pravice enake obravnave v zvezi s članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce, ali opravljanjem posebnega poklica, so upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako izključeni iz sodelovanja pri upravljanju organov javnega prava in zasedanja funkcij, ki jih ureja javno pravo. | (48) Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. V okviru uveljavljanja pravice enake obravnave v zvezi s članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce, ali opravljanjem posebnega poklica, so upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako izključeni iz sodelovanja pri upravljanju organov javnega prava in zasedanja funkcij, ki jih ureja javno pravo. Pristojni organi lahko dodatno omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, da preprečijo neravnotežja na trgu dela; |
Or. en
Predlog spremembe 260
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja. | (49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja. V skladu z direktivo o sprejemu bi omejevanje dostopa prejemnikov mednarodne zaščite do dela pomenilo, da vlade skupnosti prikrajšajo za motivirane delavce, da so prosilci za azil/begunci ranljivi za izkoriščanje kot poceni delovna sile, proces vključevanja pa je dolgoročno otežen. Poleg tega so stroški, povezani s sprejemom prosilcev za azil nižji, če ti lahko sprejmejo plačano zaposlitev. V tej zvezi je zgodnje vključevanje najboljša rešitev. |
Or. en
Predlog spremembe 261
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja. | (49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem. |
Or. en
Predlog spremembe 262
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja. | (49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te direktive, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja. |
Or. en
Predlog spremembe 263
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (49a) Upravičenci do mednarodne zaščite so lahko ob prihodu na določen način prikrajšani. V poročilu UNHCR z naslovom Vključevanje preseljenih beguncev na trg dela je zapisano, da preseljeni begunci spadajo na ločen trg dela (zahteve po nizkih kvalifikacijah) ali pa se soočajo z dodatnimi ovirami pri vključevanju v zaposlovanje. Zato bi bilo treba oblikovati strukturirane programe z različnimi praksami za zagotovitev enakega dostopa do trga dela za to ciljno skupino. |
Or. en
Predlog spremembe 264
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (49) Razmisliti bi bilo treba o posebnih ukrepih za učinkovito reševanje praktičnih težav, s katerimi se soočajo upravičenci do mednarodne zaščite pri ugotavljanju verodostojnosti njihovih diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, izdanih v tujini, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja. |
Or. en
Obrazložitev
Ta predlog spremembe znova vključuje uvodno izjavo 44 direktive iz leta 2011 z zelo majhnimi spremembami.
Predlog spremembe 265
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49 c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (49) Glede na dejstvo, da je vključevanje dvosmerni proces, bi moralo biti spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija, in spoštovanje temeljnih pravic upravičencev do mednarodne zaščite sestavni del procesa vključevanja. Vključevanje bi moralo preprečevati izolacijo in spodbujati vključenost, sodelovanje vseh udeleženih akterjev pa je ključno za njegov uspeh. Države članice bi morale z delovanjem na nacionalni, regionalni in lokalni ravni upravičencem do mednarodne zaščite nuditi podporo in možnosti za vključevanje v novo družbo in ustvarjanje življenja v njej, kar bi moralo vključevati nastanitev, tečaje opismenjevanja in jezikovne tečaje, medkulturni dialog, izobraževanje in poklicno usposabljanje ter učinkovit dostop do demokratičnih struktur v družbi. |
Or. en
Predlog spremembe 266
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(50) Zagotoviti bi bilo treba enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice, ki prizna zaščito, kar zadeva socialno varnost. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 267
Traian Ungureanu, Artis Pabriks, Kinga Gál, Pál Csáky, Tomáš Zdechovský, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(50) Zagotoviti bi bilo treba enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice, ki prizna zaščito, kar zadeva socialno varnost. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 268
Kristina Winberg
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(50) Zagotoviti bi bilo treba enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice, ki prizna zaščito, kar zadeva socialno varnost. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 269
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(50) Zagotoviti bi bilo treba enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice, ki prizna zaščito, kar zadeva socialno varnost. | (50) Zagotoviti bi bilo treba enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice, ki prizna zaščito, kar zadeva socialno varnost in dostop do programov vključevanja. |
Or. en
Predlog spremembe 270
Kristina Winberg
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 271
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. | (51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja, da ni jasno, zakaj osebe, ki potrebujejo zaščito in jim je bila priznana subsidiarna zaščita, ne bi bile upravičene do socialne pomoči, do katere so upravičene druge osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Med osebami, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ne bi smeli delati razlik. Razlikovanje je pravno dvomljivo in upravno nekoristno. Ko je bila ugotovljena potreba po zaščiti, imajo vse te osebe enake socialne potrebe v državah članicah gostiteljicah.
Predlog spremembe 272
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. | (51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialna pomoč. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. |
Or. it
Predlog spremembe 273
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. | (51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Za njihovo lažjo integracijo, bi morale države članice zagotoviti učinkovit dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno opredeljenih v nacionalnem pravu za begunce in upravičence do subsidiarne zaščite. Čeprav lahko zaradi podlage za zaščito pride do drugačne določitve statusa, pa ni razlik v materialnih potrebah posameznih zaščitenih posameznikov. |
Or. en
Predlog spremembe 274
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. | (51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite in njihovim družinskim članom v okviru te uredbe zagotovi socialna pomoč. Vendar pa bi bilo treba državam članicam omogočiti veliko prožnosti pri omejevanju takšnih pravic. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določene vrste socialne pomoči zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno in učinkovito udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite in njihovih družinskih članov v ukrepih vključevanja. |
Or. en
Predlog spremembe 275
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. | (51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti, dostop do storitev SRHR in starševske pomoči, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. |
Or. en
Predlog spremembe 276
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (51a) V programih vključevanja, ki se zagotavljajo upravičencem do mednarodne zaščite, bi bilo treba, kolikor je mogoče, upoštevati njihove posebne potrebe in posebnosti njihovega položaja, vključno z ustreznimi jezikovnimi tečaji in zagotavljanjem informacij v zvezi z individualnimi pravicami in obveznostmi, povezanimi z njihovim statusom zaščite v zadevni državi članici. |
Or. en
Obrazložitev
Ta predlog spremembe ponovno uvaja uvodno izjavo 47 direktive o pogojih iz leta 2011.
Predlog spremembe 277
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim zdravstvenim varstvom. | (52) Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim zdravstvenim varstvom, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom. |
Or. en
Predlog spremembe 278
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim zdravstvenim varstvom. | (52) Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do osnovnega zdravstvenega varstva. |
Or. en
Predlog spremembe 279
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (52a) Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali imeti dostop do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, dostopnih javnosti, vključno z informacijami in svetovalnimi storitvami, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja, da je besedilo uvodne izjave usklajeno z besedilom, ki ga Evropska komisija predlaga za določbe o enakem obravnavanju v pravnih instrumentih migracije (zlasti v reviziji modre karte). Uvodna izjava je izražena v členih 30 oziroma 35.
Predlog spremembe 280
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. | (53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno, če so ti ukrepi brezplačni, dejansko in lahko dostopni in če upoštevajo posebne potrebe upravičencev do mednarodne zaščite. |
Or. it
Predlog spremembe 281
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. | (53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. Stalno zavračanje dejavnega vključevanja lahko v skrajnem primeru povzroči prenehanje upravičenosti do mednarodne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 282
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. | (53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo lahko upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, ki jih ocenijo kot ustrezne, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. |
Or. en
Predlog spremembe 283
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. | (53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji in tečaji državljanskega vključevanja določijo kot obvezno. |
Or. en
Predlog spremembe 284
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. | (53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, ki so zlahka dostopni, na voljo in brezplačni, zagotoviti pa je treba tudi otroško varstvo. |
Or. en
Predlog spremembe 285
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. | (53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite brezplačen in učinkovit dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Priznati je treba, da se ne morejo vsi upravičenci do mednarodne zaščite možnosti udeležiti ukrepov vključevanja zaradi travme, ki so jo utrpeli. |
Or. en
Predlog spremembe 286
Traian Ungureanu, Artis Pabriks, Kinga Gál, Pál Csáky, Tomáš Zdechovský, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. | (53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, bi morali imeti upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. |
Or. en
Predlog spremembe 287
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(54) Učinkovito spremljanje uporabe te uredbe zahteva njeno ocenjevanje v rednih časovnih presledkih. | (54) Uporabo te uredbe bi bilo treba redno ocenjevati, pri čemer bi bilo treba upoštevati zlasti razvoj mednarodnih obveznosti držav članic glede nevračanja oseb, razvoj trga dela v državah članicah, pa tudi razvoj skupnih osnovnih načel za vključevanje. |
Or. en
Obrazložitev
Ta predlog ponovno vključuje naslednji odstavek 48 direktive iz leta 2011: „Izvajanje te direktive bi bilo treba redno ocenjevati, pri čemer bi bilo treba upoštevati zlasti razvoj mednarodnih obveznosti držav članic glede nevračanja oseb, razvoj trga dela v državah članicah, pa tudi razvoj skupnih osnovnih načel za integracijo.“
Predlog spremembe 288
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(54) Učinkovito spremljanje uporabe te uredbe zahteva njeno ocenjevanje v rednih časovnih presledkih. | (54) Učinkovito spremljanje prenosa in uporabe te direktive zahteva njeno ocenjevanje v rednih časovnih presledkih. |
Or. en
Predlog spremembe 289
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(55) Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja določb iz te uredbe v zvezi z obliko in vsebino informacij, ki jih je treba navesti, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije42 . | (55) Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja določb iz te direktive v zvezi z obliko in vsebino informacij, ki jih je treba navesti, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije42. |
_________________ | _________________ |
42 UL L 55, 28.2.2011, str. 13. | 42 UL L 55, 28.2.2011, str. 13. |
Or. en
Predlog spremembe 290
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Monica Macovei
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(56) Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve standardov za priznanje mednarodne zaščite državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva s strani držav članic, za enotni status beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in za vsebino te priznane zaščite, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 291
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(56) Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve standardov za priznanje mednarodne zaščite državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva s strani držav članic, za enotni status beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in za vsebino te priznane zaščite, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 292
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(56) Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve standardov za priznanje mednarodne zaščite državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva s strani držav članic, za enotni status beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in za vsebino te priznane zaščite, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. | (56) Ker ciljev te direktive, in sicer vzpostavitve visokih standardov za priznanje mednarodne zaščite državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva s strani držav članic, za enotni status beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in za vsebino te zaščite, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
Or. en
Predlog spremembe 293
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
[V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta obe državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.] | [V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta ti državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.] |
Or. en
Predlog spremembe 294
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.] | [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.] |
Or. en
Predlog spremembe 295
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
[(XX) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja. | [(XX) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja. |
Or. en
Predlog spremembe 296
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57 – odstavek 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(XX) V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska (s pismom z dne ...) podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.] | (XX) V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska (z dopisom z dne ...) podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.] |
Or. en
Predlog spremembe 297
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57 – odstavek 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
[(XX) V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo (s pismom z dne ...) podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe. | [(XX) V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo (z dopisom z dne ...) podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive. |
Or. en
Predlog spremembe 298
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57 – odstavek 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(XX) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.] | (XX) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.] |
Or. en
Predlog spremembe 299
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(58) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja – | (58) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja – |
Or. en
Predlog spremembe 300
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Ta uredba določa standarde za: | Ta direktiva določa standarde za: |
Or. en
Predlog spremembe 301
Birgit Sippel
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Brez poseganja v odstavek 1 države članice ohranijo možnost, da v skladu s svojo nacionalno zakonodajo članom družine dodelijo status begunca ali status subsidiarne zaščite ne glede na to, ali so izpostavljeni tveganju preganjanja ali resnega ogrožanja, da bi vzpostavile enotni pravni status znotraj družine. |
Or. en
Predlog spremembe 302
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: | Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: |
Or. en
Predlog spremembe 303
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) „mednarodna zaščita“ pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite, kot sta opredeljena v točkah (4) in (6); | (1) „mednarodna zaščita“ pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite iz točke (4); |
Or. en
Predlog spremembe 304
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) „upravičenec do mednarodne zaščite“ pomeni osebo, ki ji je priznan status begunca ali status subsidiarne zaščite, kot sta opredeljena v točkah (4) in (6); | (2) „upravičenec do mednarodne zaščite“ pomeni osebo, ki ji je priznan status begunca iz točke (4); |
Or. en
Predlog spremembe 305
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) „begunec“ pomeni državljana tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države, ali osebo brez državljanstva, ki se nahaja izven države prejšnjega običajnega prebivališča zaradi enakih razlogov, kot so navedeni, in se ne more ali zaradi tega strahu noče vrniti vanjo, in za katero se ne uporablja člen 12; | (3) „begunec“ pomeni državljana tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države, ali osebo brez državljanstva, ki se nahaja izven države prejšnjega običajnega prebivališča zaradi enakih razlogov, kot so navedeni, in se ne more ali zaradi tega strahu noče vrniti vanjo, in za katero se ne uporablja člen 12; |
Or. en
Predlog spremembe 306
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) „status subsidiarne zaščite“ pomeni priznanje državljana tretje države ali osebe brez državljanstva kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, s strani države članice; | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 307
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) „prošnja za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo državljana tretje države ali osebe brez državljanstva za zaščito s strani države članice, ki se lahko razume kot prošnja za status begunca ali status subsidiarne zaščite; | (7) „prošnja za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo državljana tretje države ali osebe brez državljanstva za zaščito s strani države članice, ki se lahko razume kot prošnja za status begunca; |
Or. en
Predlog spremembe 308
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) „družinski člani“ pomeni, če je družina že obstajala pred prihodom prosilca na ozemlje držav članic, naslednje člane družine upravičenca do mednarodne zaščite, ki se v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito nahajajo v isti državi članici: | (9) „družinski člani“ pomeni naslednje člane družine upravičenca do mednarodne zaščite, ki se nahajajo na ozemlju države članice: |
Or. en
Predlog spremembe 309
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) „družinski člani“ pomeni, če je družina že obstajala pred prihodom prosilca na ozemlje držav članic, naslednje člane družine upravičenca do mednarodne zaščite, ki se v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito nahajajo v isti državi članici: | (9) „družinski člani“ pomeni naslednje člane družine prosilca ali upravičenca do mednarodne zaščite, ki se nahajajo na ozemlju države članice: |
Or. en
Obrazložitev
Predlaga se vključitev jezika v zvezi s prosilcem in ne le upravičencem do mednarodne zaščite, saj se ta opredelitev družinskega člana uporablja tudi v direktivi o pogojih za sprejem (člen 2(3): Opredelitve pojmov; člen 3: Področje uporabe) v primeru prosilcev, ki jim še ni bila priznana mednarodna zaščita.
Predlog spremembe 310
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) „družinski člani“ pomeni, če je družina že obstajala pred prihodom prosilca na ozemlje držav članic, naslednje člane družine upravičenca do mednarodne zaščite, ki se v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito nahajajo v isti državi članici: | (9) „družinski člani“ pomeni, če je družina že obstajala že v državi izvora, v primeru osebe brez državljanstva pa v državi prejšnjega običajnega prebivališča, naslednje člane družine upravičenca do mednarodne zaščite, ki se v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito nahajajo v isti državi članici: |
Or. en
Predlog spremembe 311
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) zakonskega partnerja upravičenca do mednarodne zaščite ali njegovega zunajzakonskega partnerja v stabilnem razmerju, kadar predpis ali praksa zadevne države članice v okviru zakonodaje o državljanih tretjih držav neporočene pare obravnava na način, primerljiv s poročenimi pari; | (a) zakonskega partnerja upravičenca do mednarodne zaščite ali njegovega zunajzakonskega partnerja, |
Or. en
Predlog spremembe 312
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) zakonskega partnerja upravičenca do mednarodne zaščite ali njegovega zunajzakonskega partnerja v stabilnem razmerju, kadar predpis ali praksa zadevne države članice v okviru zakonodaje o državljanih tretjih držav neporočene pare obravnava na način, primerljiv s poročenimi pari; | (a) zakonskega partnerja upravičenca do mednarodne zaščite ali njegovega zunajzakonskega partnerja v stabilnem razmerju, |
Or. en
Predlog spremembe 313
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) mladoletne otroke parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so neporočeni, in ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu; | (b) otroke parov iz točke (a) ali prosilca oziroma upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu, ter otroke pod njihovim zakonitim ali običajnim skrbništvom; |
Or. en
Predlog spremembe 314
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) mladoletne otroke parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so neporočeni, in ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu; | (b) otroke parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu; |
Or. en
Predlog spremembe 315
Elly Schlein
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) mladoletne otroke parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so neporočeni, in ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu; | (b) hčere in sinove parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu; |
Or. en
Obrazložitev
Sinove in hčere prosilcev bi bilo treba obravnavati kot družinske člane ne glede na njihovo starost ali zakonski stan.
Predlog spremembe 316
Elly Schlein
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten ali neporočen; | (c) mater in očeta prosilca ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten; |
Or. en
Obrazložitev
Predlaga se razjasnitev določb in zagotovil o ponovni združitvi družine, tako da se razširi tudi opredelitev družinskih članov.
Predlog spremembe 317
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten ali neporočen; | (c) očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za prosilca ali upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna po zakonu ali praksi države izvora ali zadevne države članice. |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka v senci se strinja, da bi se moral status otrok, bodisi poročenih ali neporočenih, upoštevati pri določanju družinskih članov.
Predlog spremembe 318
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten ali neporočen; | (c) očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten; |
Or. en
Predlog spremembe 319
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten ali neporočen; | (c) očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten; |
Or. en
Predlog spremembe 320
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ca) sorojenca ali sorojence prosilca ali upravičenca do mednarodne zaščite; |
Or. en
Predlog spremembe 321
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ca) sorojenca ali sorojence upravičenca do mednarodne zaščite; |
Or. en
Predlog spremembe 322
Elly Schlein
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ca) stare starše prosilca ali upravičenca do mednarodne zaščite; |
Or. en
Obrazložitev
Predlaga se razjasnitev določb in zagotovil o ponovni združitvi družine, tako da se razširi tudi opredelitev družinskih članov.
Predlog spremembe 323
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ca) sorojenca ali sorojence upravičenca do mednarodne zaščite; |
Or. en
Predlog spremembe 324
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (cb) očeta, mater, staro mater, starega očeta, teto ali strica upravičenca do mednarodne zaščite ne glede na to, ali je bil upravičenec do mednarodnega zaščite rojen v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojen v skladu z nacionalnim pravom; |
Or. en
Predlog spremembe 325
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (cb) bližnje sorodnike v ravni vrsti prosilca ali upravičenca do mednarodne zaščite; |
Or. en
Predlog spremembe 326
Elly Schlein
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (cb) vnuke prosilca; |
Or. en
Obrazložitev
Predlaga se razjasnitev določb in zagotovil o ponovni združitvi družine, tako da se razširi tudi opredelitev družinskih članov.
Predlog spremembe 327
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 – točka c c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (cc) „pokrovitelj“ pomeni državljana države članice ali državljana tretje države, ki ima uradno dovoljenje za bivanje na ozemlju države članice, izdano v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo te države članice za obdobje enega leta ali dlje; |
Or. en
Predlog spremembe 328
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) „mladoletnik“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, mlajšo od 18 let; | (10) „mladoletnik“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito mlajša od 18 let; |
Or. en
Predlog spremembe 329
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (10a) „otrok“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito mlajša od 18 let; |
Or. en
Predlog spremembe 330
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) „mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika, ki prispe na ozemlje države članice brez spremstva odrasle osebe, ki je zanj odgovorna po zakonu ali v skladu s prakso zadevne države članice, dokler taka oseba dejansko ne prevzame skrbi zanj; vključno z mladoletnikom, ki ostane brez spremstva, potem ko je vstopil na ozemlje države članice; | (11) „mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika, ki prispe na ozemlje države članice brez spremstva odrasle osebe, ki je zanj odgovorna po zakonu ali v skladu s prakso zadevne države članice, dokler taka oseba dejansko ne prevzame skrbi zanj; |
Or. en
Predlog spremembe 331
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) „odvzem mednarodne zaščite“ pomeni odločitev pristojnega organa, da prekliče, odpravi ali zavrne podaljšanje statusa begunca ali subsidiarne zaščite; | (14) „odvzem mednarodne zaščite“ pomeni odločitev pristojnega organa, da prekliče, odpravi ali zavrne podaljšanje statusa begunca; |
Or. en
Predlog spremembe 332
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) „naknadna prošnja“ pomeni nadaljnjo prošnjo za mednarodno zaščito, podano v kateri koli državi članici po sprejetju končne odločitve v zvezi s predhodno prošnjo, vključno kadar je prosilec prošnjo izrecno umaknil ali kadar je organ za presojo prošnjo zavrgel kot opuščeno po njenem izrecnem umiku; | (15) „naknadna prošnja“ pomeni nadaljnjo prošnjo za mednarodno zaščito, podano v kateri koli državi članici po sprejetju končne odločitve v zvezi s predhodno prošnjo, vključno kadar je prosilec prošnjo izrecno umaknil; |
Or. en
Predlog spremembe 333
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) „organ za presojo“ pomeni kateri koli pravosodni ali upravni organ v državi članici, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in je pristojen sprejemati odločitve na prvi stopnji v takih primerih; | (Ne zadeva slovenske različice.) |
Or. en
Predlog spremembe 334
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) „socialna varnost“ pomeni področja socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta44 , ki zajemajo dajatve za primer bolezni; dajatve za materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo; dajatve za invalidnost; dajatve za starost; pokojnine preživelih oseb; dajatve za nesreče pri delu in poklicne bolezni; pomoči ob smrti; dajatve za brezposelnost, dajatve za predčasno upokojitev in družinski prejemki; | (17) „socialna varnost“ pomeni področja socialne varnosti, ki jih opredeli država članica; |
_________________ |
|
44 Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1). |
|
Or. en
Obrazložitev
Države članice same, brez poseganja EU, odločajo, kdo se lahko zavaruje v okviru njihovega sistema socialne varnosti, katere ugodnosti se zagotavljajo in pod katerimi pogoji. Uredba (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti je eden izmed orodij, na podlagi katerega države članice določajo obseg podeljenega socialnega zavarovanja.
Predlog spremembe 335
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) „socialna varnost“ pomeni področja socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta44 , ki zajemajo dajatve za primer bolezni; dajatve za materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo; dajatve za invalidnost; dajatve za starost; pokojnine preživelih oseb; dajatve za nesreče pri delu in poklicne bolezni; pomoči ob smrti; dajatve za brezposelnost, dajatve za predčasno upokojitev in družinski prejemki; | (17) „socialna varnost“ pomeni področja socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta44; |
_________________ | _________________ |
44 Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1). | 44 Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1). |
Or. en
Predlog spremembe 336
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zagotovijo največje koristi otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja. | (19) „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te direktive, da se zaščitijo največje koristi in splošno dobro počutje otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja. |
Or. en
Predlog spremembe 337
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zagotovijo največje koristi otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja. | (19) „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zaščitijo največje koristi in dobro počutje otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja. |
Or. en
Obrazložitev
Uskladitev opredelitev in sklicevanje na Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, člen 3.
Predlog spremembe 338
Kinga Gál
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zagotovijo največje koristi otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja. | (19) „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, imenovano, da pomaga mladoletniku brez spremstva in ga zastopa ter s tem v postopkih iz te uredbe zavaruje največjo korist otroka in njegovo splošno dobrobit ter za mladoletnika po potrebi opravlja pravna dejanja; |
Or. en
Predlog spremembe 339
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Ta uredba se uporablja za izpolnjevanje pogojev državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, da se jim prizna status upravičencev do mednarodne zaščite, in za vsebino mednarodne zaščite. | 1. Ta uredba se uporablja za izpolnjevanje pogojev državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, da se jim prizna status upravičencev do mednarodne zaščite, in za vsebino mednarodne zaščite. Določbe členov 15 in 21 te uredbe se uporabljajo retroaktivno za upravičence do mednarodne zaščite, ki jim še ni potekla veljavnost dovoljenja za bivanje. |
Or. en
Predlog spremembe 340
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Ta uredba se uporablja za izpolnjevanje pogojev državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, da se jim prizna status upravičencev do mednarodne zaščite, in za vsebino mednarodne zaščite. | 1. Ta direktiva se uporablja za izpolnjevanje pogojev državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, da se jim prizna status upravičencev do mednarodne zaščite, in za vsebino mednarodne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 341
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih izdajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. Če so ti statusi izdani, se izdajo na način, ki ne povzroči tveganja, da bi prišlo do zamenjave z mednarodno zaščito. | 2. Ta direktiva se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih izdajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 342
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih izdajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. Če so ti statusi izdani, se izdajo na način, ki ne povzroči tveganja, da bi prišlo do zamenjave z mednarodno zaščito. | 2. Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih izdajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. |
Or. en
Obrazložitev
Predlog spremembe je v skladu s predhodnim predlogom spremembe k uvodni izjavi 9.
Predlog spremembe 343
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2a. Čeprav ni splošno sprejete opredelitve oseb, razseljenih zaradi okoljskih razlogov, državam članicam to ne preprečuje, da bi tem osebam zagotovile zaščito v skladu z nacionalnim pravom ali prakso. |
Or. en
Predlog spremembe 344
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Sodelovati mora z organom za presojo in ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom. | 1. Prosilec nemudoma predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Sodelovati mora z organom za presojo in ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom. Raziščejo se morebitna obdobja bivanja na ozemlju držav članic pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito, da se najdejo morebitni dokazi glede motivov za bivanje v Uniji, ki niso povezani z zakonitim iskanjem mednarodne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 345
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Sodelovati mora z organom za presojo in ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom. | 1. Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Organ za presojo in prosilec sodelujeta med celotnim postopkom. Prosilec bi moral ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom. Ko prosilec v olajševalnih okoliščinah ni dostopen v nobeni fazi postopka, se upoštevajo posebni razlogi. |
Or. en
Predlog spremembe 346
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, Carlos Coelho
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Sodelovati mora z organom za presojo in ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom. | 1. Organ za presojo lahko naloži prosilcu dolžnost, da čim prej predloži vse potrebne elemente za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito. Dolžnost organa za presojo je, da v sodelovanju s prosilcem obravnava ustrezne elemente prošnje. Prosilec mora ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom. |
Or. en
Obrazložitev
Zdi se, da besedilo v členu 4(1) Direktive 2011/95/EU bolje opisuje obseg odgovornosti prosilca in organa za presojo med presojo dejstev in okoliščin.
Predlog spremembe 347
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Sodelovati mora z organom za presojo in ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom. | 1. Dolžnost države članice je, da v sodelovanju s prosilcem obravnava ustrezne elemente prošnje. |
Or. en
Predlog spremembe 348
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Sodelovati mora z organom za presojo in ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom. | 1. Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. Ustrezni nacionalni organi za presojo bi morali sodelovati s prosilcem, ki je prisoten in na voljo med celotnim postopkom. |
Or. en
Predlog spremembe 349
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Monica Macovei
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Elementi iz odstavka 1 so izjave prosilca in vsa dokumentacija, s katero razpolaga prosilec, glede svoje starosti, porekla, vključno s poreklom ustreznih sorodnikov, identitete, državljanstva, države in kraja prejšnjega prebivališča, prejšnjih prošenj [za mednarodno zaščito in rezultati kakršnih koli hitrih postopkov za preselitev, kot jih določa Uredba (EU) XXX/XX [uredba o preselitvi], potovalnih poti, potnih listin in razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito. | 2. Elementi iz odstavka 1 so izjave prosilca in vsa dokumentacija, s katero razpolaga prosilec, glede svoje starosti, porekla, vključno s poreklom ustreznih sorodnikov, identitete, državljanstva(-ev), držav(-e) in kraja(-ev) prejšnjega prebivališča, prejšnjih prošenj, prepotovanih poti, potovalnih dokumentov ter razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 350
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Elementi iz odstavka 1 so izjave prosilca in vsa dokumentacija, s katero razpolaga prosilec, glede svoje starosti, porekla, vključno s poreklom ustreznih sorodnikov, identitete, državljanstva, države in kraja prejšnjega prebivališča, prejšnjih prošenj [za mednarodno zaščito in rezultati kakršnih koli hitrih postopkov za preselitev, kot jih določa Uredba (EU) XXX/XX [uredba o preselitvi], potovalnih poti, potnih listin in razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito. | 2. Elementi iz odstavka 1 so izjave prosilca in vsa dokumentacija, s katero razpolaga prosilec, glede svoje starosti, porekla, vključno s poreklom ustreznih sorodnikov, identitete, državljanstva, države in kraja prejšnjega prebivališča, prejšnjih prošenj [za mednarodno zaščito in rezultati kakršnih koli hitrih postopkov za preselitev, prepotovanih poti, potnih listin in razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 351
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Organ za presojo presodi vse zadevne elemente prošnje v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih]. | 3. Organ za presojo presodi vse zadevne elemente prošnje v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih]. Ko obstaja razlog za sum, da je prosilec polnoletna oseba, čeprav brez trdnih dokazov trdi, da je star med 15 in 17 let, se na podlagi najsodobnejših znanstvenih metod opravi presoja starosti prosilca. |
Or. en
Predlog spremembe 352
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Organ za presojo presodi vse zadevne elemente prošnje v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih]. | 3. Organ za presojo v sodelovanju s prosilcem v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih] presodi vse zadevne elemente prošnje za mednarodno zaščito ter pridobi vse potrebne informacije za temeljito oceno prošnje za mednarodno zaščito. |
Or. en
Obrazložitev
The shadow rapporteur is concerned that the balance struck by the proposal could adversely affect the burden of proof by relieving Member States from their obligation to assess the asylum application in cooperation with the individual asylum seeker, rather than solely on the basis of available elements. Such an omission would ignore jurisprudence from the ECtHR confirming the shared duty of an asylum-seeker and the authorities to ascertain and evaluate all relevant facts of the case in the asylum proceedings. Clarifying the wording of Article 4(3) could ensure that a collaborative process between both parties is maintained in the asylum procedure, thereby remaining in line with ECtHR standards.
Predlog spremembe 353
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Organ za presojo presodi vse zadevne elemente prošnje v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih]. | 3. Organ za presojo v sodelovanju s prosilcem presodi vse zadevne elemente prošnje v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih]. |
Or. en
Obrazložitev
Z razjasnitvijo tega člena bi zagotovili sodelovanje med obema stranema v azilnem postopku, kar bi bilo v skladu s standardi Evropskega sodišča za človekove pravice.
Predlog spremembe 354
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo neposredno grozilo, se šteje za resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo, razen če obstajajo tehtni razlogi za sklepanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila. | 4. Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo neposredno grozilo, se šteje za resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo. |
Or. en
Predlog spremembe 355
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo neposredno grozilo, se šteje za resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo, razen če obstajajo tehtni razlogi za sklepanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila. | 4. Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo neposredno grozilo, se šteje za resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo. |
Or. en
Predlog spremembe 356
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo neposredno grozilo, se šteje za resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo, razen če obstajajo tehtni razlogi za sklepanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila. | 4. Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo v njegovi državi izvora neposredno grozilo, se šteje za resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo, razen če obstajajo tehtni razlogi za sklepanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila. |
Or. en
Predlog spremembe 357
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Kadar vidikov izjav prosilca ne podpirajo dokumentarni ali drugi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: | 5. Kadar vidiki izjav prosilca niso utemeljeni z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, pri čemer se dvom razlaga v korist prosilca, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: |
Or. en
Obrazložitev
The benefit of the doubt principle is well-established in international refugee law and requires that where an applicant's statements cannot be corroborated by evidence but has made a genuine effort to substantiate the claim, the lack of evidence or documents should not adversely affect the credibility of the claim, nor should the late submission of the claim. The explicit incorporation of the benefit of the doubt principle would be necessary to bring the Qualification Regulation in line with well-established practice and the UNHCR Handbook and guidelines on procedures and criteria for determining refugee status.
Predlog spremembe 358
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Kadar vidikov izjav prosilca ne podpirajo dokumentarni ali drugi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: | 5. Kadar vidiki izjav prosilca niso utemeljeni z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, pri čemer se dvom razlaga v korist prosilca, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: |
Or. en
Obrazložitev
The benefit of the doubt principle is well-established in international refugee law and requires that where an applicant’s statement cannot be corroborated by evidence but the applicant has made a genuine effort to substantiate the claim, the lack of evidence or documents should not adversely affect the credibility of the claim, nor should the late submission of the claim. The explicit incorporation of the benefit of the doubt principle would be necessary to bring the Qualification Regulation in line with well-established practice and the UNHCR Handbook and guidelines on procedures and criteria for determining refugee status. In A, B and C, the CJEU confirmed that while the Qualification Directive refers to the applicant submitting all elements as soon as possible to substantiate his or her claim, it is incumbent on the national authorities to cooperate with the applicant when assessing the relevant elements of the case and to have regard to the sensitive nature of the claim. For example, not declaring homosexuality at the outset to the relevant authorities cannot result in a conclusion that the individual’s declaration lacks credibility. The Court further clarified that all fundamental rights, including dignity and privacy, must be respected in the process
Predlog spremembe 359
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Kadar vidikov izjav prosilca ne podpirajo dokumentarni ali drugi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: | 5. Kadar vidiki izjav prosilca niso utemeljeni z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi, pri čemer se dvom v zvezi z navedenimi vidiki razlaga v korist prosilca, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: |
Or. en
Predlog spremembe 360
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Kadar vidikov izjav prosilca ne podpirajo dokumentarni ali drugi dokazi, se ne zahtevajo dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: | 5. Kadar vidikov izjav prosilca ne podpirajo dokumentarni ali drugi dokazi, se ne morejo zahtevati dodatni dokazi v zvezi z navedenimi vidiki, kadar niso izpolnjeni naslednji pogoji: |
Or. en
Predlog spremembe 361
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) prosilec se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje; | črtano |
Or. en
Obrazložitev
"Pristno se potruditi" je preveč dvoumno in subjektivno.
Predlog spremembe 362
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi, glede morebitne nepredložitve drugih ustreznih elementov pa je bila podana zadovoljiva razlaga; | (b) vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi; |
Or. en
Obrazložitev
Glej obrazložitev pri členu 4(5).
Predlog spremembe 363
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi, glede morebitne nepredložitve drugih ustreznih elementov pa je bila podana zadovoljiva razlaga; | (b) vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi; |
Or. en
Predlog spremembe 364
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil; | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 365
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil; | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 366
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil; | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Strinjamo se z oceno, da je veliko razlogov za to, zakaj se prosilci odločijo, da ne bodo takoj zaprosili za mednarodno zaščito. Dejstvo, ali je prosilec zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, ali ne, ne bi smelo vplivati na veljavo, ki se jo da njegovim izjavam.
Predlog spremembe 367
Monika Hohlmeier
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil; | (d) prosilec je čim prej zaprosil za mednarodno zaščito; |
Or. en
Predlog spremembe 368
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil; | (d) prosilec je čim prej zaprosil za mednarodno zaščito; |
Or. en
Predlog spremembe 369
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka e
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(e) ugotovljena je bila splošna verodostojnost prosilca. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 370
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje resne škode lahko temeljita na dogodkih, do katerih je prišlo, odkar je prosilec zapustil izvorno državo. | 1. Strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje resne škode lahko temeljita na dogodkih, do katerih je prišlo, odkar je prosilec zapustil izvorno državo. |
Or. en
Predlog spremembe 371
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje resne škode lahko temeljita na dogodkih, do katerih je prišlo, odkar je prosilec zapustil izvorno državo. | 1. Utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje resne škode lahko temeljita samo na dogodkih, do katerih je prišlo v izvorni državi. |
Or. en
Predlog spremembe 372
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, lahko temeljita na dejavnostih, pri katerih je sodeloval prosilec, odkar je zapustil izvorno državo, zlasti kadar se ugotovi, da te dejavnosti predstavljajo izraz in nadaljevanje prepričanj ali usmeritev, ki jih je prosilec zagovarjal že v izvorni državi. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Črtanje v skladu s predlogom spremembe člena 5(1).
Predlog spremembe 373
Jussi Halla-aho, Helga Stevens
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, lahko temeljita na dejavnostih, pri katerih je sodeloval prosilec, odkar je zapustil izvorno državo, zlasti kadar se ugotovi, da te dejavnosti predstavljajo izraz in nadaljevanje prepričanj ali usmeritev, ki jih je prosilec zagovarjal že v izvorni državi. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 374
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, Emil Radev
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2a. Organ za presojo pri obravnavanju prošnje za mednarodno zaščito oceni, ali je prosilec namenoma ravnal na način za opredelitev, da je bil v državi izvora preganjan, in ali je bil edini ali glavni razlog za takšno ravnanje ustvarjanje potrebnih pogojev za upravičenost do mednarodne zaščite. |
Or. en
Obrazložitev
Ustvariti je treba pogoje, na podlagi katerih bi lahko preprečili, da prosilci za mednarodno zaščito skupnega evropskega azilnega sistema ne bi zlorabljali.
Predlog spremembe 375
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
The examination of an application for international protection is concerned with the question whether the applicant has a well-founded fear of persecution or whether there are serious reasons to believe that the person has a real risk of being subjected to serious harm. Whether or not such risk results from circumstances created by the applicant since leaving the country is as such not relevant to this assessment. Through Article 5(3), even when formulated as an optional provision, the proposal runs the risk of denying international protection to persons who have a well-founded fear of persecution or risk serious harm through a legally irrelevant and by definition highly subjective assessment of whether they attempted to create conditions of eligibility for international protection. Article 5(3) is both unnecessary to secure the integrity of asylum systems and liable to deprive of protection those whose protection needs arise sur place.
Predlog spremembe 376
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države. | 3. črtano |
Or. en
Obrazložitev
Predlog bi utegnil na podlagi člena 5(3), čeprav v obliki neobvezne določbe, onemogočil dostop do mednarodne zaščite osebam, ki imajo zelo tehtne razloge za strah pred preganjanjem ali so resno ogrožene na podlagi pravno neveljavne ter po definiciji izredno subjektivne presoje, ali so poskusile ustvariti pogoje za upravičenost do mednarodne zaščite.
Predlog spremembe 377
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države. | 3. Pod pogojem, da se vse odločitve sprejmejo popolnoma v skladu z Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], lahko zavrne status begunca ali subsidiarna zaščita, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države. To izključuje vse okoliščine, na katere prosilec ni vplival z lastno odločitvijo, kar vključuje, ni pa omejeno na njegovo spolno usmerjenost ter versko prepričanje, ki ga je do različne stopnje odprto izražal med bivanjem v izvorni državi. |
Or. en
Predlog spremembe 378
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države. | 3. Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži prošnjo za mednarodno zaščito, načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države. |
Or. en
Predlog spremembe 379
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, Emil Radev
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države. | 3. Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo, načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države, pri čemer je bil njegov edini in glavni razlog upravičenost do mednarodne zaščite. |
Or. en
Obrazložitev
Ustvariti je treba pogoje, na podlagi katerih bi lahko preprečili, da prosilci za mednarodno zaščito skupnega evropskega azilnega sistema ne bi zlorabljali.
Predlog spremembe 380
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Subjekti preganjanja ali resne škode so lahko le: | Subjekti preganjanja ali resne škode so lahko: |
Or. en
Predlog spremembe 381
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Subjekti preganjanja ali resne škode so lahko le: | Subjekti preganjanja ali resne škode so zlasti: |
Or. en
Predlog spremembe 382
Lorenzo Fontana
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države; | (b) stranke ali teroristične organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države; |
Or. it
Predlog spremembe 383
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) nedržavni subjekti, če je mogoče dokazati, da subjekti iz točk (a) in (b), vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo iz člena 7. | (c) nedržavni subjekti, razen kriminalnih in terorističnih združb, v katerih je prosilec prostovoljno deloval, če je mogoče dokazati, da subjekti iz točk (a) in (b), vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo iz člena 7. |
Or. en
Predlog spremembe 384
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Zaščito pred preganjanjem ali resno škodo lahko nudijo le naslednji subjekti: | 1. Zaščito pred preganjanjem ali resno škodo lahko nudi le : |
Or. en
Predlog spremembe 385
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države, | črtano |
če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2. |
|
Or. en
Obrazložitev
V skladu s členom 1A(2) konvencije o statusu beguncev, ki je bila sestavljena v Ženevi 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967.
Predlog spremembe 386
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države, | črtano |
če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2. |
|
Or. en
Obrazložitev
V skladu s konvencijo o beguncih iz leta 1951, kakor je bila spremenjena leta 1967, je edini akter, ki nudi za zaščito, država [čl. 1a(2)]:
„Za namene te Konvencije se izraz ‚begunec‘ uporablja za vsako osebo:
...
„zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države ali osebo, ki nima državljanstva in ki se nahaja izven države, v kateri je imela običajno prebivališče in ki se zaradi takšnih dogodkov ne more ali zaradi omenjenega strahu noče vrniti v to državo“.
Predlog spremembe 387
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države, | črtano |
Or. it
Predlog spremembe 388
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države, | črtano |
Or. en
Obrazložitev
V skladu s konvencijo o beguncih iz leta 1951 je edini akter, ki nudi za zaščito, država [čl. 1a(2)], begunec pa pomeni osebo, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem ne more ali zaradi tega strahu noče izkoristiti zaščite te države, ali osebo, ki nima državljanstva in ki se nahaja izven države, v kateri je imela običajno prebivališče in ki se zaradi takšnih dogodkov ne more ali zaradi omenjenega strahu noče vrniti v to državo.
Predlog spremembe 389
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države, | črtano |
Or. en
Obrazložitev
V skladu s členom 1a(2) konvencije o statusu beguncev, ki je bila sestavljena v Ženevi 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967.
Predlog spremembe 390
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
V skladu s členom 1A(2) konvencije o statusu beguncev, ki je bila sestavljena v Ženevi 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967.
Predlog spremembe 391
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2. | dokler so pripravljene in sposobne nuditi zaščito v skladu z odstavkom 2. |
Or. en
Predlog spremembe 392
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2. | dokler so pripravljene in sposobne nuditi zaščito v skladu z odstavkom 2. |
Or. en
Obrazložitev
Strinjamo se, da je treba zaščito prosilca dokazati v praksi in prav za njegov primer, ne zgolj načelno ali na splošno. Pristojni organi morajo dokazati, da zaščita ni zgolj začasna in da nima omejene učinkovitosti.
Predlog spremembe 393
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2. | (Ne zadeva slovenske različice.) |
Or. it
Predlog spremembe 394
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je dejanska in trajna. Šteje se, da se navedena zaščita zagotavlja, kadar subjekti iz odstavka 1 ukrepajo v razumni meri, da preprečijo preganjanje ali utrpitev resne škode, med drugim z izvajanjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja ali resne škode, in kadar ima prosilec dostop do navedene zaščite. | 2. Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je dejanska in trajna. |
Or. en
Predlog spremembe 395
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je dejanska in trajna. Šteje se, da se navedena zaščita zagotavlja, kadar subjekti iz odstavka 1 ukrepajo v razumni meri, da preprečijo preganjanje ali utrpitev resne škode, med drugim z izvajanjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja ali resne škode, in kadar ima prosilec dostop do navedene zaščite. | 2. Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je dejanska in trajna. |
Or. en
Predlog spremembe 396
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je dejanska in trajna. Šteje se, da se navedena zaščita zagotavlja, kadar subjekti iz odstavka 1 ukrepajo v razumni meri, da preprečijo preganjanje ali utrpitev resne škode, med drugim z izvajanjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja ali resne škode, in kadar ima prosilec dostop do navedene zaščite. | 2. Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je učinkovita. Šteje se, da se navedena zaščita zagotavlja, kadar subjekti iz odstavka 1 ukrepajo v razumni meri, da preprečijo preganjanje ali utrpitev resne škode, med drugim z izvajanjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja ali resne škode, in kadar ima prosilec dostop do navedene zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 397
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je dejanska in trajna. Šteje se, da se navedena zaščita zagotavlja, kadar subjekti iz odstavka 1 ukrepajo v razumni meri, da preprečijo preganjanje ali utrpitev resne škode, med drugim z izvajanjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja ali resne škode, in kadar ima prosilec dostop do navedene zaščite. | 2. Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo je dejanska in trajna. Šteje se, da se navedena zaščita zagotavlja, kadar država ukrepa v razumni meri, da preprečijo preganjanje ali utrpitev resne škode, med drugim z izvajanjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja ali resne škode, in kadar ima prosilec dostop do navedene zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 398
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Pri presojanju, ali mednarodna organizacija nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ter nudi zaščito iz odstavka 2, se organi za presojo oprejo na smernice iz zadevnega prava Unije, zlasti na razpoložljive informacije o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. | črtano |
Or. it
Predlog spremembe 399
Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Pri presojanju, ali mednarodna organizacija nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ter nudi zaščito iz odstavka 2, se organi za presojo oprejo na smernice iz zadevnega prava Unije, zlasti na razpoložljive informacije o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. | 3. Organi za presojo zagotovijo, da pridobijo in upoštevajo točne ter najnovejše informacije ter smernice o razmerah v državi izvora iz vseh ustreznih nacionalnih in mednarodnih virov ter virov Unije, vključno od Agencije Evropske unije za azil, strokovnjakov za človekove pravice UNHCR in nevladnih organizacij. Organi za presojo se lahko odločijo, da posebno pozornost namenijo informacijam o državah izvora na ravni Unije, skupni analizi informacij o razmerah v nekaterih državah izvora in smernicam iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. |
Or. en
Predlog spremembe 400
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Pri presojanju, ali mednarodna organizacija nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ter nudi zaščito iz odstavka 2, se organi za presojo oprejo na smernice iz zadevnega prava Unije, zlasti na razpoložljive informacije o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. | 3. Pri presojanju, ali mednarodna organizacija nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ter nudi zaščito iz odstavka 2, organi za presojo upoštevajo in se oprejo na smernice iz zadevnega prava Unije, zlasti na razpoložljive informacije o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. |
Or. en
Predlog spremembe 401
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Pri presojanju, ali mednarodna organizacija nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ter nudi zaščito iz odstavka 2, se organi za presojo oprejo na smernice iz zadevnega prava Unije, zlasti na razpoložljive informacije o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. | 3. Pri presojanju, ali mednarodna organizacija nadzoruje državo ali bistveni del njenega ozemlja ter nudi zaščito iz odstavka 2, lahko organi za presojo upoštevajo smernice iz zadevnega prava Unije, zlasti na razpoložljive informacije o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. |
Or. en
Predlog spremembe 402
Barbara Spinelli, Cornelia Ernst
Predlog uredbe
Člen 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
[...] | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Pojem notranje zaščite ne izhaja iz Konvencije o beguncih iz leta 1951 in je dodatno merilo za upravičenost do statusa begunca, kar presega merila, predvidena v členu 1a Konvencije o beguncih, zato obstaja tveganje, da prosilci, ki so upravičeni do varstva na podlagi konvencije, ne bi bili deležni zaščite na podlagi prava Unije.
Predlog spremembe 403
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
[...] | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 404
Fabio Massimo Castaldo, Laura Ferrara, Ignazio Corrao
Predlog uredbe
Člen 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
[...] | črtano |
Or. it
Predlog spremembe 405
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. V okviru presoje prošnje za mednarodno zaščito organ za presojo ugotovi, da prosilec ne potrebuje mednarodne zaščite, če lahko varno in zakonito potuje v del izvorne države in je vanj sprejet, če se lahko razumno pričakuje, da se tam naseli in če v navedenem delu države: | črtano |
(a)nima utemeljenega strahu pred preganjanjem ali ni realnega tveganja, da utrpi resno škodo, ali |
|
(b)ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. |
|
Or. en
Predlog spremembe 406
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. V okviru presoje prošnje za mednarodno zaščito organ za presojo ugotovi, da prosilec ne potrebuje mednarodne zaščite, če lahko varno in zakonito potuje v del izvorne države in je vanj sprejet, če se lahko razumno pričakuje, da se tam naseli in če v navedenem delu države: | 1. V okviru presoje prošnje za mednarodno zaščito in pod pogojem da država ali predstavniki države niso subjekti preganjanja ali resne škode, lahko organ za presojo ugotovi, da prosilec ne potrebuje mednarodne zaščite, če lahko varno in zakonito potuje v del izvorne države in je vanj sprejet, če se lahko razumno pričakuje, da se tam naseli in če v navedenem delu države: |
Or. en
Predlog spremembe 407
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) nima utemeljenega strahu pred preganjanjem ali ni realnega tveganja, da utrpi resno škodo, ali | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 408
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 409
Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. | (b) ima dostop do dejanske in trajne zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. |
Or. en
Predlog spremembe 410
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se opravi, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite je na organu za presojo. Prosilcu ni treba dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 411
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se opravi, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite je na organu za presojo. Prosilcu ni treba dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi. | 2. Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se opravi, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. |
Or. en
Predlog spremembe 412
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se opravi, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite je na organu za presojo. Prosilcu ni treba dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi. | 2. Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se opravi čim prej in najpozneje takrat, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja nerazpoložljivosti notranje zaščite je na prosilcu. Prosilec mora dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi. |
Or. en
Obrazložitev
Zlasti v primerih, ko je jasno, da lahko prosilec za mednarodno zaščito notranjo zaščito pridobi v svoji državi izvora, ni potreben dolgotrajen postopek za predhodno oceno meril glede izpolnjevanja pogojev. Zato bi moral biti vrstni red teh ocen fleksibilen.
Predlog spremembe 413
Alessandra Mussolini, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Frank Engel, Barbara Matera, Salvatore Domenico Pogliese, Carlos Coelho
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se opravi, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite je na organu za presojo. Prosilcu ni treba dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi. | 2. Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se lahko opravi, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite je na organu za presojo. Vendar prosilec sodeluje z organom za presojo pri ugotavljanju, ali so v delu njegove izvorne države izpolnjeni pogoji za notranjo zaščito. |
Or. en
Obrazložitev
Čeprav bi moralo biti breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite na organu za presojo, pa mu mora prosilec prav tako pomagati ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za notranjo zaščito, in sicer s tem, da zagotovi bistvene informacije in odgovori na vsa vprašanja.
Predlog spremembe 414
Jean Lambert
v imenu skupine Verts/ALE
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Pri ugotavljanju, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem oziroma ali obstaja utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, oziroma ali ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo v delu izvorne države v skladu z odstavkom 1, organi za presojo v trenutku odločanja o prošnji v skladu s členom 4 upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. V ta namen organi za presojo zagotovijo, da se pridobijo natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z razpoložljivimi informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], ter informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 415
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Pri ugotavljanju, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem oziroma ali obstaja utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, oziroma ali ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo v delu izvorne države v skladu z odstavkom 1, organi za presojo v trenutku odločanja o prošnji v skladu s členom 4 upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. V ta namen organi za presojo zagotovijo, da se pridobijo natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z razpoložljivimi informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], ter informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce. | 3. Pri ugotavljanju, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem oziroma ali obstaja utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, oziroma ali ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo v delu izvorne države v skladu z odstavkom 1, organi za presojo v trenutku odločanja o prošnji v skladu s členom 4 upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. V ta namen organi za presojo zagotovijo, da se pridobijo natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z razpoložljivimi informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. |
Or. en
Predlog spremembe 416
Artis Pabriks, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský, Kinga Gál, Pál Csáky, Monica Macovei
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Pri ugotavljanju, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem oziroma ali obstaja utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, oziroma ali ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo v delu izvorne države v skladu z odstavkom 1, organi za presojo v trenutku odločanja o prošnji v skladu s členom 4 upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. V ta namen organi za presojo zagotovijo, da se pridobijo natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z razpoložljivimi informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], ter informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce. | 3. Pri ugotavljanju, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem oziroma ali obstaja utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo, oziroma ali ima dostop do zaščite pred preganjanjem ali resno škodo v delu izvorne države v skladu z odstavkom 1, lahko organi za presojo v trenutku odločanja o prošnji v skladu s členom 4 upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. V ta namen organi za presojo zagotovijo, da se pridobijo natančne in posodobljene informacije iz vseh ustreznih virov, vključno z razpoložljivimi informacijami o izvorni državi na ravni Unije in skupno analizo informacij o izvorni državi iz členov 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], ter informacijami in smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce. |
Or. en