Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
2016/0224(COD)
26.6.2017
PREDLOGI SPREMEMB
188–418
Osnutek poročila
Laura Ferrara
(PE597.506v01-00)
Skupni postopek za mednarodno zaščito v Uniji
Predlog uredbe
( COM(2016)0467 – C8-0321/2016 – 2016/0224(COD) )
AM_Com_LegReport
Predlog spremembe 188
Kristina Winberg
Predlog uredbe
–
| |
| Predlog zavrnitve |
| Evropski parlament zavrne predlog Komisije. |
Or. en
Predlog spremembe 189
Auke Zijlstra, Harald Vilimsky, Janice Atkinson, Gilles Lebreton, Marine Le Pen
v imenu skupine ENL
Predlog uredbe
–
| |
| Predlog zavrnitve |
| Evropski parlament zavrne predlog Komisije. |
Or. en
Obrazložitev
Predlog bi bilo treba zavrniti, saj spodbuja zagotavljanje mednarodne zaščite v nacionalnih državah, kar pa bi bilo treba za vsako ceno preprečiti. Mednarodno zaščito bi bilo treba zagotavljati prosilcem samo v regiji, ki je najbližja njihovi državi izvora. S takšnim pristopom bi lahko preprečevali nezakonite migracije, trgovino z ljudmi, umiranje migrantov, motnje v naših gospodarstvih in družbah ter varnostne grožnje za državljane EU. Poleg tega si nacionalne države v EU niso podobne in zato ne morejo imeti skupnega postopka.
Predlog spremembe 190
Marina Albiol Guzmán, Martina Anderson, Malin Björk, Barbara Spinelli
Osnutek zakonodajne resolucije
Odstavek 1
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; | 1. zavrne predlog Komisije in besedilo vrne v obravnavo Komisiji; poziva Komisijo, naj predstavi nov predlog, ki bo skladen z mednarodnim pravom in Ženevsko konvencijo o statusu beguncev; |
Or. en
Predlog spremembe 191
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Naslov 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU | Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU |
Or. en
Predlog spremembe 192
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Naslov 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU | Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU |
Or. fr
Predlog spremembe 193
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) Cilj te uredbe je racionalizirati, poenostaviti in harmonizirati postopkovne ureditve držav članic z vzpostavitvijo skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji. Za uresničitev navedenega cilja je treba izvesti več vsebinskih sprememb Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta22 ter navedeno direktivo razveljaviti in nadomestiti z uredbo. Sklicevanje na razveljavljeno direktivo bi se moralo šteti za sklicevanje na to uredbo. | (1) Cilj te direktive je racionalizirati, poenostaviti in uskladiti postopkovne ureditve držav članic z vzpostavitvijo skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji. Za uresničitev navedenega cilja je treba izvesti več vsebinskih sprememb Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta22, zato je treba navedeno direktivo nadomestiti. Sklicevanje na Direktivo 2013/32/EU bi se moralo šteti za sklicevanje na to direktivo. |
_________________ | _________________ |
22 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 60). | 22 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 60). |
Or. fr
Predlog spremembe 194
Marina Albiol Guzmán, Barbara Spinelli
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) Cilj te uredbe je racionalizirati, poenostaviti in harmonizirati postopkovne ureditve držav članic z vzpostavitvijo skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji. Za uresničitev navedenega cilja je treba izvesti več vsebinskih sprememb Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta 22 ter navedeno direktivo razveljaviti in nadomestiti z uredbo. Sklicevanje na razveljavljeno direktivo bi se moralo šteti za sklicevanje na to uredbo. | (1) Cilj te direktive je racionalizirati, poenostaviti in harmonizirati postopkovne ureditve držav članic z vzpostavitvijo skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji. Za uresničitev navedenega cilja je treba izvesti več vsebinskih sprememb Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta 22 ter navedeno direktivo razveljaviti in nadomestiti z uredbo. Sklicevanje na razveljavljeno direktivo bi se moralo šteti za sklicevanje na to direktivo. |
_________________ | _________________ |
22 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 60). | 22 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 60). |
Or. en
Predlog spremembe 195
Udo Voigt
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena s Protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki po sili razmer zakonito iščejo zaščito v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. | (2) Skupna azilna politika, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena s Protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki po sili razmer zakonito iščejo zaščito v Uniji. |
Or. de
Predlog spremembe 196
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(2) Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena s Protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki po sili razmer zakonito iščejo zaščito v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami. | (2) Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena s Protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki po sili razmer zakonito iščejo zaščito v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu cenovne dostopnosti, ob upoštevanju zmogljivosti za vključevanje v družbah, ki sprejemajo begunce, in čim večji samozadostnosti prosilcev za mednarodno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 197
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, pogojih za sprejem in sistemu za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo znatne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, stopnje materialnih pogojev za sprejem ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju zagotavljanja, da so v okviru skupnega evropskega azilnega sistema vsi prosilci obravnavani enako povsod v Uniji. | (3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, pogojih za sprejem in sistemu za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo znatne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, stopnje materialnih pogojev za sprejem ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja škodujejo cilju zagotavljanja, da so v okviru skupnega evropskega azilnega sistema vsi prosilci obravnavani po najvišjih standardih ter v skladu s temeljnimi pravicami in Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, kjerkoli v Uniji. |
Or. en
Predlog spremembe 198
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, pogojih za sprejem in sistemu za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo znatne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, stopnje materialnih pogojev za sprejem ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju zagotavljanja, da so v okviru skupnega evropskega azilnega sistema vsi prosilci obravnavani enako povsod v Uniji. | (3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, pogojih za sprejem in sistemu za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo znatne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, stopnje materialnih pogojev za sprejem ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja škodujejo cilju zagotavljanja, da so v okviru skupnega evropskega azilnega sistema vsi prosilci obravnavani enako povsod v Uniji. |
Or. en
Predlog spremembe 199
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201623 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje večjega zbliževanja v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201624 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016. | črtano |
_________________ |
|
23 COM(2016) 197 final. |
|
24 EUCO 19.02.2016, SN 1/16. |
|
Or. en
Predlog spremembe 200
Udo Voigt
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema mora biti dosežen precejšen napredek v zvezi z zbliževanjem nacionalnih azilnih sistemov. Obstoječe razhajajoče se azilne postopke v vseh državah članicah bi bilo treba nadomestiti s skupnim postopkom za priznanje in odvzem mednarodne zaščite, veljavnim v vseh državah članicah v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o pogojih za azil)25, da se zagotovi pravočasnost in učinkovitost postopka. Prošnje za mednarodno zaščito državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva bi bilo treba obravnavati v okviru postopka, za katerega veljajo enaka pravila ne glede na državo članico, v kateri je bila prošnja vložena, da se zagotovi pravičnost pri obravnavanju prošenj za mednarodno zaščito ter jasnost in pravna varnost za posameznega prosilca. | (5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema mora biti dosežen precejšen napredek v zvezi z zbliževanjem nacionalnih azilnih sistemov. Obstoječe razhajajoče se azilne postopke v vseh državah članicah bi bilo treba nadomestiti s skupnim postopkom za priznanje in odvzem mednarodne zaščite, veljavnim v vseh državah članicah v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o pogojih za azil)25, da se zagotovi pravočasnost in učinkovitost postopka. Prošnje za mednarodno zaščito državljanov tretjih držav bi bilo treba obravnavati v okviru postopka, za katerega veljajo enaka pravila ne glede na državo članico, v kateri je bila prošnja vložena, da se zagotovi pravičnost pri obravnavanju prošenj za mednarodno zaščito ter jasnost in pravna varnost za posameznega prosilca. |
_________________ | _________________ |
25 UL L …, …, str. … | 25 UL L …, …, str. … |
Or. de
Predlog spremembe 201
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Skupni postopek za priznanje in odvzem mednarodne zaščite bi moral omejiti sekundarna gibanja prosilcev za mednarodno zaščito med državami članicami v primerih, kadar takšna gibanja povzročajo razlike med pravnimi okviri, saj bodo z njim obstoječe diskrecijske določbe nadomeščene z usklajenimi pravili ter pojasnjene pravice in obveznosti prosilcev in posledice nespoštovanja teh obveznosti ter vzpostavljeni enaki pogoji za uporabo Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) v državah članicah. | črtano |
_________________ |
|
|
|
Or. en
Predlog spremembe 202
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Skupni postopek za priznanje in odvzem mednarodne zaščite bi moral omejiti sekundarna gibanja prosilcev za mednarodno zaščito med državami članicami v primerih, kadar takšna gibanja povzročajo razlike med pravnimi okviri, saj bodo z njim obstoječe diskrecijske določbe nadomeščene z usklajenimi pravili ter pojasnjene pravice in obveznosti prosilcev in posledice nespoštovanja teh obveznosti ter vzpostavljeni enaki pogoji za uporabo Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) v državah članicah.26 | (6) Skupni postopek za priznanje in odvzem mednarodne zaščite bi moral omejiti sekundarna gibanja prosilcev za mednarodno zaščito med državami članicami v primerih, kadar takšna gibanja povzročajo razlike med pravnimi okviri, saj bodo z njim predlagana bolj usklajena pravila ter pojasnjene pravice in obveznosti prosilcev in posledice nespoštovanja teh obveznosti ter vzpostavljeni enaki pogoji za uporabo Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) v državah članicah26. |
_________________ | _________________ |
26 THIS FOOTNOTE IS MISSING. THANK YOU FOR USING ANOTHER LANGUAGE. | 26 THIS FOOTNOTE IS MISSING. THANK YOU FOR USING ANOTHER LANGUAGE. |
Or. fr
Predlog spremembe 203
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Bodil Valero, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Skupni postopek za priznanje in odvzem mednarodne zaščite bi moral omejiti sekundarna gibanja prosilcev za mednarodno zaščito med državami članicami v primerih, kadar takšna gibanja povzročajo razlike med pravnimi okviri, saj bodo z njim obstoječe diskrecijske določbe nadomeščene z usklajenimi pravili ter pojasnjene pravice in obveznosti prosilcev in posledice nespoštovanja teh obveznosti ter vzpostavljeni enaki pogoji za uporabo Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) v državah članicah. | (6) Skupni postopek za priznanje in odvzem mednarodne zaščite bi moral ustvarjati spodbude za prosilce, da ostanejo in se integrirajo na ozemlju države članice, pristojne za preučitev njihove prošnje za azil, in sicer tako, da bi obstoječe diskrecijske določbe nadomestil z usklajenimi pravili ter pojasnil pravice in obveznosti prosilcev in posledice nespoštovanja teh obveznosti ter vzpostavil enake pogoje za uporabo Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) v državah članicah. |
_________________ | _________________ |
|
|
Or. en
Predlog spremembe 204
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. Osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, bi bilo treba izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to uredbo. | (7) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 205
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. Osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, bi bilo treba izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to uredbo. | (7) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. V skladu z načelom nevračanja bi bilo treba osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to uredbo. |
Or. en
Predlog spremembe 206
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. Osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, bi bilo treba izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to uredbo. | (7) Ta direktiva bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. Osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, bi bilo treba izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to direktivo. |
Or. fr
Predlog spremembe 207
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. Osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, bi bilo treba izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to uredbo. | (7) Ta uredba bi se morala uporabljati le za prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. Osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, bi bilo treba izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to uredbo. |
Or. en
Predlog spremembe 208
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Ta uredba bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. Osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, bi bilo treba izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to uredbo. | (7) Ta direktiva bi se morala uporabljati za vse prošnje za mednarodno zaščito, podane na ozemlju držav članic, vključno s tistimi, ki so bile podane na zunanji meji, v teritorialnih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, ter za odvzem mednarodne zaščite. Osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito in se nahajajo v teritorialnih vodah države članice, bi bilo treba izkrcati in njihove prošnje obravnavati v skladu s to direktivo. |
Or. en
Predlog spremembe 209
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Ta uredba bi se morala uporabljati za prošnje za mednarodno zaščito v postopku, s katerim se prouči, ali so prosilci upravičeni do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Države članice lahko poleg mednarodne zaščite v skladu s svojim nacionalnim pravom priznajo tudi druge nacionalne humanitarne statuse tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali subsidiarne zaščite. Državam članicam bi bilo treba za racionalizacijo njihovih postopkov omogočiti, da to uredbo uporabljajo tudi za prošnje za kakršno koli drugo tovrstno zaščito. | (8) Ta uredba bi se morala uporabljati za prošnje za mednarodno zaščito v postopku, s katerim se prouči, ali so prosilci upravičeni do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). |
Or. en
Predlog spremembe 210
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Ta uredba bi se morala uporabljati za prošnje za mednarodno zaščito v postopku, s katerim se prouči, ali so prosilci upravičeni do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Države članice lahko poleg mednarodne zaščite v skladu s svojim nacionalnim pravom priznajo tudi druge nacionalne humanitarne statuse tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali subsidiarne zaščite. Državam članicam bi bilo treba za racionalizacijo njihovih postopkov omogočiti, da to uredbo uporabljajo tudi za prošnje za kakršno koli drugo tovrstno zaščito. | (8) Ta direktiva bi se morala uporabljati za prošnje za mednarodno zaščito v postopku, s katerim se prouči, ali so prosilci upravičeni do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Države članice lahko poleg mednarodne zaščite v skladu s svojim nacionalnim pravom priznajo tudi druge nacionalne humanitarne statuse tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali subsidiarne zaščite. Državam članicam bi bilo treba za racionalizacijo njihovih postopkov omogočiti, da to direktivo uporabljajo tudi za prošnje za kakršno koli drugo tovrstno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 211
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Ta uredba bi se morala uporabljati za prošnje za mednarodno zaščito v postopku, s katerim se prouči, ali so prosilci upravičeni do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Države članice lahko poleg mednarodne zaščite v skladu s svojim nacionalnim pravom priznajo tudi druge nacionalne humanitarne statuse tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali subsidiarne zaščite. Državam članicam bi bilo treba za racionalizacijo njihovih postopkov omogočiti, da to uredbo uporabljajo tudi za prošnje za kakršno koli drugo tovrstno zaščito. | (8) Ta direktiva bi se morala uporabljati za prošnje za mednarodno zaščito v postopku, s katerim se prouči, ali so prosilci upravičeni do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Države članice lahko poleg mednarodne zaščite v skladu s svojim nacionalnim pravom priznajo tudi druge nacionalne humanitarne statuse tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali subsidiarne zaščite. Državam članicam bi bilo treba za racionalizacijo njihovih postopkov omogočiti, da to direktivo uporabljajo tudi za prošnje za kakršno koli drugo tovrstno zaščito. |
Or. fr
Predlog spremembe 212
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Ta uredba bi se morala uporabljati za prošnje za mednarodno zaščito v postopku, s katerim se prouči, ali so prosilci upravičeni do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Države članice lahko poleg mednarodne zaščite v skladu s svojim nacionalnim pravom priznajo tudi druge nacionalne humanitarne statuse tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali subsidiarne zaščite. Državam članicam bi bilo treba za racionalizacijo njihovih postopkov omogočiti, da to uredbo uporabljajo tudi za prošnje za kakršno koli drugo tovrstno zaščito. | (8) Ta uredba bi se morala uporabljati za prošnje za mednarodno zaščito v postopku, s katerim se prouči, ali so prosilci upravičeni do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Države članice lahko poleg mednarodne zaščite v skladu s svojim nacionalnim pravom priznajo tudi druge nacionalne humanitarne statuse tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca. Državam članicam bi bilo treba za racionalizacijo njihovih postopkov omogočiti, da to uredbo uporabljajo tudi za prošnje za kakršno koli drugo tovrstno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 213
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Pri obravnavanju oseb, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so. | (9) Pri obravnavanju oseb, ki sodijo na področje uporabe te direktive, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so. |
Or. fr
Predlog spremembe 214
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Pri obravnavanju oseb, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so. | (9) Pri obravnavanju oseb, ki sodijo na področje uporabe te direktive, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so. |
Or. en
Predlog spremembe 215
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti, da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic pri uporabi te uredbe, zlasti tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne in sprejemne sisteme. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 216
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Bodil Valero, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti, da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic pri uporabi te uredbe, zlasti tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne in sprejemne sisteme. | (10) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti, da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic pri uporabi te uredbe, zlasti tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne in sprejemne sisteme. Ustrezna sredstva se zagotovijo lokalnim in regionalnim organom, mednarodnim organizacijam in organizacijam civilne družbe, vključno z možnostjo, da imajo lokalni in regionalni organi neposreden dostop do Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF). |
Or. en
Predlog spremembe 217
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti, da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic pri uporabi te uredbe, zlasti tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne in sprejemne sisteme. | (10) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti, da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic pri uporabi te direktive, zlasti tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne in sprejemne sisteme. |
Or. fr
Predlog spremembe 218
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti, da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic pri uporabi te uredbe, zlasti tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne in sprejemne sisteme. | (10) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti, da se zagotovi ustrezna podpora prizadevanjem držav članic pri uporabi te direktive, zlasti tistim državam članicam, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne in sprejemne sisteme. |
Or. en
Predlog spremembe 219
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Agencija Evropske unije za azil bi morala državi članici zagotoviti potrebno operativno in tehnično pomoč pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki nacionalnim organom pomagajo pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem posodobljenih informacij o tretjih državah, vključno z informacijami o izvorni državi in smernicami o razmerah v posameznih izvornih državah. Države članice bi morale pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, kazalnike, smernice in dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil. | (11) Agencija Evropske unije za azil bi morala državi članici zagotoviti potrebno operativno in tehnično pomoč pri uporabi te direktive, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki nacionalnim organom pomagajo pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito. Države članice bi morale pri uporabi te direktive spoštovati temeljne pravice in upoštevati dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil. |
Or. en
Predlog spremembe 220
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Agencija Evropske unije za azil bi morala državi članici zagotoviti potrebno operativno in tehnično pomoč pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki nacionalnim organom pomagajo pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem posodobljenih informacij o tretjih državah, vključno z informacijami o izvorni državi in smernicami o razmerah v posameznih izvornih državah. Države članice bi morale pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, kazalnike, smernice in dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil. | (11) Agencija Evropske unije za azil bi morala državi članici zagotoviti potrebno operativno in tehnično pomoč pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki nacionalnim organom pomagajo pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem posodobljenih informacij o izvorni državi in smernic o razmerah v posameznih izvornih državah. Države članice bi morale pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, kazalnike, smernice in dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil. |
Or. en
Predlog spremembe 221
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Agencija Evropske unije za azil bi morala državi članici zagotoviti potrebno operativno in tehnično pomoč pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki nacionalnim organom pomagajo pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem posodobljenih informacij o tretjih državah, vključno z informacijami o izvorni državi in smernicami o razmerah v posameznih izvornih državah. Države članice bi morale pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, kazalnike, smernice in dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil. | (11) Agencija Evropske unije za azil bi morala državi članici zagotoviti potrebno operativno in tehnično pomoč pri uporabi te direktive, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki nacionalnim organom pomagajo pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem posodobljenih informacij o tretjih državah, vključno z informacijami o izvorni državi in smernicami o razmerah v posameznih izvornih državah. Države članice bi morale pri uporabi te direktive upoštevati operativne standarde, kazalnike, smernice in dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil. |
Or. fr
Predlog spremembe 222
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Agencija Evropske unije za azil bi morala državi članici zagotoviti potrebno operativno in tehnično pomoč pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki nacionalnim organom pomagajo pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem posodobljenih informacij o tretjih državah, vključno z informacijami o izvorni državi in smernicami o razmerah v posameznih izvornih državah. Države članice bi morale pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, kazalnike, smernice in dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil. | (11) Agencija Evropske unije za azil bi morala državi članici zagotoviti potrebno operativno in tehnično pomoč pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki nacionalnim organom pomagajo pri prejemu in registraciji prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem posodobljenih informacij o tretjih državah, vključno z informacijami o izvorni državi in smernicami o razmerah v posameznih izvornih državah. Države članice bi morale pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, kazalnike, smernice in dobre prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil. |
Or. en
Predlog spremembe 223
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije ali kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, bi moral imeti vsak prosilec učinkovit dostop do postopka, možnost sodelovati in ustrezno komunicirati z odgovornimi organi, kar naj mu omogoči, da predstavi vsa relevantna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter zadostna procesna jamstva, da lahko v vseh fazah postopka brani svoj primer. | (12) Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije ali kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, bi moral imeti vsak prosilec učinkovit dostop do postopka, možnost sodelovati in ustrezno komunicirati z odgovornimi organi, kar naj mu omogoči, da predstavi vsa relevantna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter zadostna procesna jamstva in dostop do brezplačne pravne pomoči, da lahko v vseh fazah postopka brani svoj primer. |
Or. en
Predlog spremembe 224
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije ali kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, bi moral imeti vsak prosilec učinkovit dostop do postopka, možnost sodelovati in ustrezno komunicirati z odgovornimi organi, kar naj mu omogoči, da predstavi vsa relevantna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter zadostna procesna jamstva, da lahko v vseh fazah postopka brani svoj primer. | (12) Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije, bi moral imeti vsak prosilec učinkovit dostop do postopka, možnost sodelovati in ustrezno komunicirati z odgovornimi organi, kar naj mu omogoči, da predstavi vsa relevantna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter zadostna procesna jamstva, da lahko v vseh fazah postopka brani svoj primer. |
Or. en
Predlog spremembe 225
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije ali kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, bi moral imeti vsak prosilec učinkovit dostop do postopka, možnost sodelovati in ustrezno komunicirati z odgovornimi organi, kar naj mu omogoči, da predstavi vsa relevantna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter zadostna procesna jamstva, da lahko v vseh fazah postopka brani svoj primer. | (12) Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije ali kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, bi moral imeti vsak prosilec učinkovit dostop do postopka, obveznost sodelovati in ustrezno komunicirati z odgovornimi organi, kar naj mu omogoči, da predstavi vsa relevantna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter zadostna procesna jamstva, da lahko v celotnem postopku brani svoj primer. |
Or. en
Predlog spremembe 226
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. | (13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se izjasni v okviru osebnega razgovora. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in kulturnega posrednika ter možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Prosilec mora imeti možnost, da mu učinkovito pomagajo nevladne organizacije, ki zagotovijo pravno pomoč pred in med razgovorom ter po njem. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje iz ustrezne države članice. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor zvočno posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. Če prosilec potrebuje posebna jamstva v skladu s členi 19 do 22, mora imeti možnost, da po osebnem razgovoru v razumnem roku predloži podrobnejše utemeljitve. |
Or. en
Predlog spremembe 227
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. | (13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. Prosilci bi morali vedno imeti možnost, da ustno ali pisno predložijo dodatna pojasnila glede morebitnih napačnih prevodov ali nesporazumov v zapisniku ali dobesednem zapisu. |
Or. en
Obrazložitev
V skladu s predlogom spremembe člena 5(4). Z možnostjo popravka napak v prevodu se podpre dobra utemeljenost odločitev o azilu.
Predlog spremembe 228
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. | (13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti in vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in pravnega zastopnika ali svetovalca ter možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa bi mu moral pomagati pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči. |
Or. en
Predlog spremembe 229
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. | (13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati, ali če je prošnja očitno nedopustna. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. |
Or. en
Predlog spremembe 230
Brice Hortefeux, Rachida Dati
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. | (13) Prosilec bi moral imeti pred sprejetjem odločitve organa za presojo dejansko možnost, da predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi moral imeti prosilec pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilec bi moral imeti ustrezen in razumen rok za pripravo in posvetovanje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. |
Or. fr
Predlog spremembe 231
Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. | (13) Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve. |
Or. en
Obrazložitev
Skladno z drugimi predlogi sprememb, ki odpravljajo preverjanje dopustnosti kot zahtevo pred uporabo dublinske uredbe.
Predlog spremembe 232
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini, Bodil Valero, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. | (14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito v vseh fazah postopka. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem postopku, tudi med osebnimi razgovori, in v pritožbenem postopku ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Prosilci bi morali imeti pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločitev, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, države članice pa zagotovijo, da pravna pomoč in zastopanje nista samovoljno omejena in da dostop prosilca do sodnega varstva ni oviran. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. |
Or. en
Predlog spremembe 233
Maria Grapini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. | (14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. Razmisliti bi bilo treba o tem, da bi državam članicam omogočili določeno stopnjo prožnosti pri njihovi procesni avtonomiji in da se jim ne sme nalagati pretiranega finančnega bremena. |
Or. ro
Predlog spremembe 234
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. | (14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti pravno pomoč in zastopanje. Pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. |
Or. en
Predlog spremembe 235
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. | (14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačna pravna pomoč in zastopanje se zagotavljata od trenutka, ko prosilec izrazi željo, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ter bi ju morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. |
Or. en
Predlog spremembe 236
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. | (14) V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te direktive zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom. |
Or. fr
Predlog spremembe 237
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Določeni prosilci lahko potrebujejo posebna procesna jamstva, med drugim zaradi starosti, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti, hude bolezni, duševnih motenj ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola. Treba je sistematično oceniti, ali posamezni prosilec potrebuje posebna procesna jamstva, in takšne prosilce, ko je prošnja za mednarodno zaščito podana, čim prej določiti, in sicer pred sprejetjem odločitve. | (15) Določeni prosilci lahko potrebujejo posebna procesna jamstva, med drugim zaradi starosti, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, izražanja spola, spolnih značilnosti, invalidnosti, hude bolezni, duševnih motenj ali posledic mučenja, posilstva, trgovine z ljudmi, brodoloma ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola. Treba je sistematično oceniti, ali posamezni prosilec potrebuje posebna procesna jamstva, in takšne prosilce, ko je prošnja za mednarodno zaščito podana, čim prej določiti, in sicer pred sprejetjem odločitve. |
Or. en
Predlog spremembe 238
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Določeni prosilci lahko potrebujejo posebna procesna jamstva, med drugim zaradi starosti, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti, hude bolezni, duševnih motenj ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola. Treba je sistematično oceniti, ali posamezni prosilec potrebuje posebna procesna jamstva, in takšne prosilce, ko je prošnja za mednarodno zaščito podana, čim prej določiti, in sicer pred sprejetjem odločitve. | (15) Treba je sistematično oceniti, ali posamezni prosilec potrebuje posebna procesna jamstva, in takšne prosilce, ko je prošnja za mednarodno zaščito podana, čim prej določiti, in sicer pred sprejetjem odločitve. Pokazatelji, da posamezni prosilec potrebuje posebna procesna jamstva, med drugim vključujejo znake telesnih ali duševnih motenj ali motenj v razvoju ali invalidnosti, pa tudi ranljivost, ki je povezana s starostjo, kot na primer demenca. |
Or. en
Predlog spremembe 239
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Določeni prosilci lahko potrebujejo posebna procesna jamstva, med drugim zaradi starosti, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti, hude bolezni, duševnih motenj ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola. Treba je sistematično oceniti, ali posamezni prosilec potrebuje posebna procesna jamstva, in takšne prosilce, ko je prošnja za mednarodno zaščito podana, čim prej določiti, in sicer pred sprejetjem odločitve. | (15) Določeni prosilci lahko potrebujejo posebna procesna jamstva, med drugim zaradi starosti, spola, invalidnosti, hude bolezni, duševnih motenj ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola. Treba je sistematično oceniti, ali posamezni prosilec potrebuje posebna procesna jamstva, in takšne prosilce, ko je prošnja za mednarodno zaščito podana, čim prej določiti, in sicer pred sprejetjem odločitve. |
Or. bg
Predlog spremembe 240
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Določeni prosilci lahko potrebujejo posebna procesna jamstva, med drugim zaradi starosti, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti, hude bolezni, duševnih motenj ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola. Treba je sistematično oceniti, ali posamezni prosilec potrebuje posebna procesna jamstva, in takšne prosilce, ko je prošnja za mednarodno zaščito podana, čim prej določiti, in sicer pred sprejetjem odločitve. | (15) Določeni prosilci lahko potrebujejo specifična procesna jamstva, med drugim zaradi starosti, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti, hude bolezni, duševnih motenj ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hudih oblik psihološkega, fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola. Treba je sistematično oceniti, ali posamezni prosilec potrebuje specifična procesna jamstva, in takšne prosilce, ko je prošnja za mednarodno zaščito podana, čim prej določiti, in sicer pred sprejetjem odločitve. |
Or. en
Obrazložitev
Terminologija se uskladi s stališčem Evropskega parlamenta o drugih instrumentih skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti direktivi o pogojih za sprejem.
Predlog spremembe 241
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Za zagotovitev čim zgodnejšega ugotavljanja, kateri prosilci potrebujejo posebna procesna jamstva, mora biti osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, ustrezno usposobljeno za prepoznavanje znakov ranljivosti in v ta namen prejeti ustrezna navodila. Dodatni ukrepi v zvezi s prepoznavanjem in dokumentiranjem simptomov in znakov mučenja ali drugih hudih dejanj fizičnega ali psihološkega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja, po postopkih iz te uredbe bi morali med drugim temeljiti na Priročniku o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Istanbulski protokol). | (16) Za zagotovitev čim zgodnejšega ugotavljanja, kateri prosilci potrebujejo posebna procesna jamstva, mora osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, v ta namen prejeti ustrezna navodila. |
Or. en
Predlog spremembe 242
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Za zagotovitev čim zgodnejšega ugotavljanja, kateri prosilci potrebujejo posebna procesna jamstva, mora biti osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, ustrezno usposobljeno za prepoznavanje znakov ranljivosti in v ta namen prejeti ustrezna navodila. Dodatni ukrepi v zvezi s prepoznavanjem in dokumentiranjem simptomov in znakov mučenja ali drugih hudih dejanj fizičnega ali psihološkega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja, po postopkih iz te uredbe bi morali med drugim temeljiti na Priročniku o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Istanbulski protokol). | (16) Za zagotovitev čim zgodnejšega ugotavljanja, kateri prosilci potrebujejo posebna procesna jamstva, morajo imeti nevladne organizacije popoln dostop do centrov za pridržanje, sprejemnih centrov, mejnih kontrolnih točk ali katerih koli drugih krajev, kjer so navzoči morebitni prosilci za azil, osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, pa mora biti ustrezno usposobljeno za prepoznavanje znakov ranljivosti in v ta namen prejeti ustrezna navodila. Dodatni ukrepi v zvezi s prepoznavanjem in dokumentiranjem simptomov in znakov mučenja ali drugih hudih dejanj fizičnega ali psihološkega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja, po postopkih iz te direktive bi morali med drugim temeljiti na Priročniku o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Istanbulski protokol). |
Or. en
Predlog spremembe 243
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Za zagotovitev čim zgodnejšega ugotavljanja, kateri prosilci potrebujejo posebna procesna jamstva, mora biti osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, ustrezno usposobljeno za prepoznavanje znakov ranljivosti in v ta namen prejeti ustrezna navodila. Dodatni ukrepi v zvezi s prepoznavanjem in dokumentiranjem simptomov in znakov mučenja ali drugih hudih dejanj fizičnega ali psihološkega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja, po postopkih iz te uredbe bi morali med drugim temeljiti na Priročniku o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Istanbulski protokol). | (16) Za zagotovitev čim zgodnejšega ugotavljanja, kateri prosilci potrebujejo specifična procesna jamstva, mora biti osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, ustrezno usposobljeno za prepoznavanje znakov ranljivosti in v ta namen prejeti ustrezna navodila. Dodatni ukrepi v zvezi s prepoznavanjem in dokumentiranjem simptomov in znakov mučenja ali drugih hudih dejanj fizičnega ali psihološkega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja, po postopkih iz te uredbe bi morali med drugim temeljiti na Priročniku o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Istanbulski protokol). |
Or. en
Obrazložitev
Terminologija se uskladi s stališčem Evropskega parlamenta o drugih instrumentih skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti direktivi o pogojih za sprejem.
Predlog spremembe 244
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Za zagotovitev čim zgodnejšega ugotavljanja, kateri prosilci potrebujejo posebna procesna jamstva, mora biti osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, ustrezno usposobljeno za prepoznavanje znakov ranljivosti in v ta namen prejeti ustrezna navodila. Dodatni ukrepi v zvezi s prepoznavanjem in dokumentiranjem simptomov in znakov mučenja ali drugih hudih dejanj fizičnega ali psihološkega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja, po postopkih iz te uredbe bi morali med drugim temeljiti na Priročniku o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Istanbulski protokol). | (16) Za zagotovitev čim zgodnejšega ugotavljanja, kateri prosilci potrebujejo posebna procesna jamstva, mora biti osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, usposobljeno za prepoznavanje znakov ranljivosti in v ta namen prejeti ustrezna navodila. Dodatni ukrepi v zvezi s prepoznavanjem in dokumentiranjem simptomov in znakov mučenja ali drugih hudih dejanj fizičnega ali psihološkega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja, po postopkih iz te direktive bi morali med drugim temeljiti na Priročniku o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Istanbulski protokol). |
Or. fr
Predlog spremembe 245
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje posebna procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Če so potrebna posebna procesna jamstva take narave, da bi lahko preprečila uporabo pospešenega postopka ali postopka na meji, bi se morala prosilcu zagotoviti tudi dodatna jamstva, kadar pritožba prosilca samodejno ne zadrži izvršitve, zato da bi bilo pravno sredstvo v posebnih okoliščinah prosilca učinkovito. | (17) Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Prosilci, ki potrebujejo posebna procesna jamstva, bi morali biti izvzeti iz pospešenega postopka in postopka na meji. |
Or. en
Predlog spremembe 246
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje posebna procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Če so potrebna posebna procesna jamstva take narave, da bi lahko preprečila uporabo pospešenega postopka ali postopka na meji, bi se morala prosilcu zagotoviti tudi dodatna jamstva, kadar pritožba prosilca samodejno ne zadrži izvršitve, zato da bi bilo pravno sredstvo v posebnih okoliščinah prosilca učinkovito. | (17) Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje posebna procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Mladoletniki so vedno izvzeti iz postopka na meji in pospešenega postopka. |
Or. en
Predlog spremembe 247
Elly Schlein
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje posebna procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Če so potrebna posebna procesna jamstva take narave, da bi lahko preprečila uporabo pospešenega postopka ali postopka na meji, bi se morala prosilcu zagotoviti tudi dodatna jamstva, kadar pritožba prosilca samodejno ne zadrži izvršitve, zato da bi bilo pravno sredstvo v posebnih okoliščinah prosilca učinkovito. | (17) Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje posebna procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Mladoletniki bi morali biti vedno izvzeti iz postopka na meji in pospešenega postopka. |
Or. en
Predlog spremembe 248
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje posebna procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Če so potrebna posebna procesna jamstva take narave, da bi lahko preprečila uporabo pospešenega postopka ali postopka na meji, bi se morala prosilcu zagotoviti tudi dodatna jamstva, kadar pritožba prosilca samodejno ne zadrži izvršitve, zato da bi bilo pravno sredstvo v posebnih okoliščinah prosilca učinkovito. | (17) Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo specifična procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje specifična procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Če so potrebna specifična procesna jamstva take narave, da bi lahko preprečila uporabo pospešenega postopka ali postopka na meji, bi se morala prosilcu zagotoviti tudi dodatna jamstva, kadar pritožba prosilca samodejno ne zadrži izvršitve, zato da bi bilo pravno sredstvo v posebnih okoliščinah prosilca učinkovito. |
Or. en
Obrazložitev
Terminologija se uskladi s stališčem Evropskega parlamenta o drugih instrumentih skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti direktivi o pogojih za sprejem.
Predlog spremembe 249
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Zaradi zagotavljanja dejanske enakosti prosilcev ženskega in moškega spola bi morali postopki obravnavanja prošenj upoštevati razliko med spoloma. Zlasti osebne razgovore bi bilo treba organizirati na način, ki prosilkam in prosilcem omogoča, da spregovorijo o svojih izkušnjah v primerih preganjanja na podlagi spola. V ta namen bi morale ženske imeti dejansko možnost, da se osebni razgovor z njimi opravi ločeno od njihovega zakonca, partnerja ali drugih družinskih članov. Kadar je mogoče, bi morale osebne razgovore z ženskami in dekleti opraviti ženske, tolmačenje pa zagotavljati tolmačke. Zdravniške preglede žensk in deklet bi morale opraviti zdravnice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so prosilke morda bile žrtve nasilja na podlagi spola. Kompleksnost prošenj, povezanih s spolom prosilcev, bi bilo treba ustrezno upoštevati v postopkih na podlagi konceptov prve države azila, varne tretje države, varne izvorne države in naknadnih prošenj. | (18) Zaradi zagotavljanja dejanske enakosti prosilcev ženskega in moškega spola bi morali postopki obravnavanja prošenj upoštevati razliko med spoloma. Zlasti osebne razgovore bi bilo treba organizirati na način, ki prosilkam in prosilcem omogoča, da spregovorijo o svojih izkušnjah v primerih preganjanja na podlagi spolne usmerjenosti ali spola. V ta namen bi morale ženske imeti dejansko možnost, da se osebni razgovor z njimi opravi ločeno od njihovega zakonca, partnerja ali drugih družinskih članov. Osebne razgovore z ženskami in dekleti bi morale opraviti ženske, tolmačenje pa zagotavljati tolmačke. Zdravniške preglede žensk in deklet bi morale opraviti zdravnice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so prosilke morda bile žrtve nasilja na podlagi spola. Kadar se prosilčeva spolna identiteta razlikuje od njegovega pravnega spola, države članice zagotovijo, da se pri obravnavanju in osebnih razgovorih spoštujejo spolna identiteta prosilca, tako da se uporabljajo ustrezno ime, naziv in označevalec za spol. Kompleksnost prošenj, povezanih s spolom prosilcev, vključno s prošnjami, povezanimi s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, spolnim izrazom in spolnimi značilnostmi, bi bilo treba ustrezno upoštevati v postopkih na podlagi konceptov prve države azila, varne tretje države, varne izvorne države in naknadnih prošenj. |
Or. en
Predlog spremembe 250
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Zaradi zagotavljanja dejanske enakosti prosilcev ženskega in moškega spola bi morali postopki obravnavanja prošenj upoštevati razliko med spoloma. Zlasti osebne razgovore bi bilo treba organizirati na način, ki prosilkam in prosilcem omogoča, da spregovorijo o svojih izkušnjah v primerih preganjanja na podlagi spola. V ta namen bi morale ženske imeti dejansko možnost, da se osebni razgovor z njimi opravi ločeno od njihovega zakonca, partnerja ali drugih družinskih članov. Kadar je mogoče, bi morale osebne razgovore z ženskami in dekleti opraviti ženske, tolmačenje pa zagotavljati tolmačke. Zdravniške preglede žensk in deklet bi morale opraviti zdravnice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so prosilke morda bile žrtve nasilja na podlagi spola. Kompleksnost prošenj, povezanih s spolom prosilcev, bi bilo treba ustrezno upoštevati v postopkih na podlagi konceptov prve države azila, varne tretje države, varne izvorne države in naknadnih prošenj. | (18) Zaradi zagotavljanja dejanske enakosti prosilcev ženskega in moškega spola bi morali postopki obravnavanja prošenj upoštevati razliko med spoloma. Zlasti osebne razgovore bi bilo treba organizirati na način, ki prosilkam in prosilcem omogoča, da spregovorijo o svojih izkušnjah v primerih preganjanja na podlagi spola. V ta namen bi morali prosilci imeti dejansko možnost, da se osebni razgovor z njimi opravi ločeno od njihovega zakonca, partnerja ali drugih družinskih članov. Kadar je mogoče, bi morali prosilcem tolmačenje zagotavljati tolmači istega spola, pa tudi osebne razgovore z njimi bi morale opraviti osebe istega spola. Zdravniške preglede prosilcev bi morali opraviti zdravniki istega spola, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je prosilec morda bil žrtev nasilja na podlagi spola. |
Or. en
Predlog spremembe 251
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (18a) Kot nasilje na podlagi spola se šteje nasilje nad osebo zaradi njenega spola, spolne identitete ali spolnega izraza oziroma nasilje, ki nesorazmerno zadeva osebe določenega spola. Zaradi njega lahko žrtev utrpi fizične, spolne, čustvene ali psihične posledice ali ekonomsko izgubo. Nasilje na podlagi spola se šteje kot oblika diskriminacije in kršitev temeljnih svoboščin žrtve, vključuje pa nasilje v odnosih z bližnjimi, spolno nasilje (vključno s posilstvom, spolnim napadom in spolnim nadlegovanjem), trgovino z ljudmi, suženjstvo in druge oblike škodljivega ravnanja, kot so prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov in t. i. kazniva dejanja, storjena iz časti. Ker v zvezi z nasiljem na podlagi spola obstaja velika nevarnost sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja, ženske, ki so žrtve takega nasilja, in njihovi otroci pogosto potrebujejo posebno podporo in zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 252
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Kadar se v okviru obravnave prošnje prosilca preišče, bi morala to preiskavo opraviti oseba istega spola. To ne bi smelo posegati v preiskave, ki se v skladu z nacionalnim pravom opravijo iz varnostnih razlogov. | (19) Kadar se iz varnostnih razlogov prosilca preišče, bi morala to preiskavo opraviti oseba istega spola. |
Or. en
Predlog spremembe 253
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Kadar se v okviru obravnave prošnje prosilca preišče, bi morala to preiskavo opraviti oseba istega spola. To ne bi smelo posegati v preiskave, ki se v skladu z nacionalnim pravom opravijo iz varnostnih razlogov. | (19) Kadar se v okviru obravnave prošnje prosilca preišče, bi morala ta preiskava potekati v skladu z nacionalno zakonodajo in načelom sorazmernosti, opraviti pa bi jo morala opraviti oseba istega spola. To ne bi smelo posegati v preiskave, ki se v skladu z nacionalnim pravom opravijo iz varnostnih razlogov. |
Or. en
Predlog spremembe 254
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Kadar se v okviru obravnave prošnje prosilca preišče, bi morala to preiskavo opraviti oseba istega spola. To ne bi smelo posegati v preiskave, ki se v skladu z nacionalnim pravom opravijo iz varnostnih razlogov. | (19) Kadar se v okviru obravnave prošnje prosilca preišče, bi morala to preiskavo opraviti oseba istega spola. To bi moral biti izredni ukrep, ki bi se lahko izvedel samo, če zanj obstaja posebna utemeljitev. |
Or. en
Predlog spremembe 255
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini, Bodil Valero
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) V skladu s členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi morala biti največja korist otroka najpomembnejše vodilo držav članic pri uporabi te uredbe. Pri ugotavljanju, kaj je največja korist otroka, bi morale države članice upoštevati predvsem dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, vključno z okoljem, iz katerega prihaja. Ob upoštevanju 12. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah glede pravice otroka do zaslišanja organ za presojo mladoletniku zagotovi možnost osebnega razgovora, razen če to očitno ni v največjo korist mladoletnika. | (20) V skladu s členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi morala biti največja korist otroka najpomembnejše vodilo držav članic pri uporabi te uredbe. Pri ugotavljanju, kaj je največja korist otroka, bi morale države članice upoštevati predvsem dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, vključno z okoljem, iz katerega prihaja. Ob upoštevanju 12. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah glede pravice otroka do zaslišanja organ za presojo mladoletniku zagotovi možnost osebnega razgovora, razen če to očitno ni v največjo korist mladoletnika. Postopki na meji, postopki ugotavljanja dopustnosti in pospešeni postopki se nikoli ne bi smeli uporabljati za mladoletnike brez spremstva. Mladoletnikov nikoli ne bi smeli pridržati v okviru postopkov na meji, na tranzitnih območjih, na zunanjih mejah ali v kateri koli fazi obdelave njihove prošnje za azil. |
Or. en
Predlog spremembe 256
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) V skladu s členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi morala biti največja korist otroka najpomembnejše vodilo držav članic pri uporabi te uredbe. Pri ugotavljanju, kaj je največja korist otroka, bi morale države članice upoštevati predvsem dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, vključno z okoljem, iz katerega prihaja. Ob upoštevanju 12. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah glede pravice otroka do zaslišanja organ za presojo mladoletniku zagotovi možnost osebnega razgovora, razen če to očitno ni v največjo korist mladoletnika. | (20) V skladu s členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi morala biti največja korist otroka najpomembnejše vodilo držav članic pri uporabi te direktive. Pri ugotavljanju, kaj je največja korist otroka, bi morale države članice upoštevati predvsem dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, vključno z okoljem, iz katerega prihaja. Ob upoštevanju 12. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah glede pravice otroka do zaslišanja organ za presojo mladoletniku zagotovi možnost osebnega razgovora, razen če to očitno ni v največjo korist mladoletnika. |
Or. en
Predlog spremembe 257
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) S skupnim postopkom so racionalizirani roki za posameznikov pristop k postopku, za obravnavo prošnje s strani organa za presojo, pa tudi za obravnavo pritožb na prvi stopnji s strani pravosodnih organov. Ker lahko zaradi nesorazmernega števila istočasnih prošenj pride do zamud pri dostopu do postopka in obravnavi prošenj, bo navedene roke morda občasno treba izjemoma podaljšati. Za zagotovitev učinkovitosti postopka bi moralo biti podaljšanje navedenih rokov zadnja možnost, saj bi morale države članice za ohranitev učinkovitega azilnega sistema redno pregledovati svoje potrebe, vključno po potrebi s pripravo kontingentnih načrtov in upoštevanjem, da bi Agencija Evropske unije za azil morala državam članicam zagotavljati potrebno operativno in tehnično pomoč. Če države članice predvidijo, da ne bodo mogle izpolniti določenih rokov, bi morale za pomoč zaprositi Agencijo Evropske unije za azil. Če za pomoč ne zaprosijo in postane azilni sistem v državi članici zaradi nesorazmernega pritiska neučinkovit do te mere, da je ogroženo delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, lahko Agencija na podlagi izvedbenega sklepa Komisije sprejme ukrepe v podporo tej državi članici. | (21) S skupnim postopkom so racionalizirani roki za posameznikov pristop k postopku, za obravnavo prošnje s strani organa za presojo, pa tudi za obravnavo pritožb na prvi stopnji s strani pravosodnih organov. Ker lahko zaradi nesorazmernega števila istočasnih prošenj pride do zamud pri dostopu do postopka in obravnavi prošenj, bo navedene roke morda občasno treba izjemoma podaljšati. Za zagotovitev učinkovitosti postopka bi moralo biti podaljšanje navedenih rokov zadnja možnost, saj bi morale države članice za ohranitev učinkovitega azilnega sistema redno pregledovati svoje potrebe, vključno po potrebi s pripravo kontingentnih načrtov in upoštevanjem, da bi Agencija Evropske unije za azil morala državam članicam zagotavljati potrebno operativno in tehnično pomoč. Če države članice predvidijo, da ne bodo mogle izpolniti določenih rokov, bi morale za pomoč zaprositi Agencijo Evropske unije za azil. |
Or. en
Predlog spremembe 258
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) S skupnim postopkom so racionalizirani roki za posameznikov pristop k postopku, za obravnavo prošnje s strani organa za presojo, pa tudi za obravnavo pritožb na prvi stopnji s strani pravosodnih organov. Ker lahko zaradi nesorazmernega števila istočasnih prošenj pride do zamud pri dostopu do postopka in obravnavi prošenj, bo navedene roke morda občasno treba izjemoma podaljšati. Za zagotovitev učinkovitosti postopka bi moralo biti podaljšanje navedenih rokov zadnja možnost, saj bi morale države članice za ohranitev učinkovitega azilnega sistema redno pregledovati svoje potrebe, vključno po potrebi s pripravo kontingentnih načrtov in upoštevanjem, da bi Agencija Evropske unije za azil morala državam članicam zagotavljati potrebno operativno in tehnično pomoč. Če države članice predvidijo, da ne bodo mogle izpolniti določenih rokov, bi morale za pomoč zaprositi Agencijo Evropske unije za azil. Če za pomoč ne zaprosijo in postane azilni sistem v državi članici zaradi nesorazmernega pritiska neučinkovit do te mere, da je ogroženo delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, lahko Agencija na podlagi izvedbenega sklepa Komisije sprejme ukrepe v podporo tej državi članici. | (21) S skupnim postopkom so racionalizirani roki za posameznikov pristop k postopku, za obravnavo prošnje s strani organa za presojo, pa tudi za obravnavo pritožb na prvi stopnji s strani pravosodnih organov. Ker lahko zaradi nesorazmernega števila istočasnih prošenj pride do zamud pri dostopu do postopka in obravnavi prošenj, bo navedene roke morda občasno treba izjemoma podaljšati. Za zagotovitev učinkovitosti postopka bi moralo biti podaljšanje navedenih rokov strogo omejeno in zadnja možnost, saj bi morale države članice za ohranitev učinkovitega azilnega sistema redno pregledovati svoje potrebe, vključno po potrebi s pripravo kontingentnih načrtov in upoštevanjem, da bi Agencija Evropske unije za azil morala državam članicam zagotavljati potrebno operativno in tehnično pomoč. Če države članice predvidijo, da ne bodo mogle izpolniti določenih rokov, bi morale za pomoč zaprositi Agencijo Evropske unije za azil. Če za pomoč ne zaprosijo in postane azilni sistem v državi članici zaradi nesorazmernega pritiska neučinkovit do te mere, da je ogroženo delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, lahko Agencija na podlagi izvedbenega sklepa Komisije sprejme ukrepe v podporo tej državi članici. |
Or. en
Predlog spremembe 259
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te uredbe. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. | (22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te uredbe. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. Prosilec bi moral ob vložitvi prošnje, najkasneje pa ob njeni registraciji prejeti dokument, ki potrjuje njegov status prosilca in ki bi moral veljati tako dolgo kot njegova pravica ostati na ozemlju. |
_________________ | _________________ |
27 UL L […], […], str. […]. | 27 UL L […], […], str. […]. |
Or. en
Predlog spremembe 260
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te uredbe. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. | (22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na dvostopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje in registracijo ter vložitev prošnje. Podajanje in registracija prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te uredbe. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. |
_________________ | _________________ |
27 UL L […], […], str. […]. | 27 UL L […], […], str. […]. |
Or. en
Predlog spremembe 261
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te uredbe. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. | (22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te direktive. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. |
_________________ | _________________ |
27 UL L […], […], str. […]. | 27 UL L […], […], str. […]. |
Or. fr
Predlog spremembe 262
Beatrix von Storch
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te uredbe. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. | (22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te uredbe. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita ali azil. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. |
_________________ | _________________ |
27 UL L […], […], str. […]. | 27 UL L […], […], str. […]. |
Or. en
Predlog spremembe 263
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te uredbe. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te uredbe in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. | (22) Dostop do skupnega postopka bi moral temeljiti na tristopenjskem pristopu, ki vključuje podajanje, registracijo in vložitev prošnje. Podajanje prošnje je prvi korak, s katerim se sproži uporaba te direktive. Za državljana tretje države ali osebo brez državljanstva se šteje, da je podal prošnjo, če je izrazil željo po mednarodni zaščiti države članice. Taka želja se lahko izrazi v kateri koli obliki in ni nujno, da posamezni prosilec uporabi specifične besede, kot so mednarodna zaščita, azil ali subsidiarna zaščita. Opredeljujoči element bi moral biti, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izrazi strah pred preganjanjem ali resno škodo po vrnitvi v svojo izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva, v državo, v kateri je imela prej običajno prebivališče. V primeru dvoma, ali je določeno izjavo mogoče šteti za prošnjo za mednarodno zaščito, je treba državljana tretje države ali osebo brez državljanstva izrecno vprašati, ali želi prejeti mednarodno zaščito. Prosilec bi moral imeti možnost, da ko poda prošnjo, nemudoma uveljavlja pravice iz te direktive in Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem)27. |
_________________ | _________________ |
27 UL L […], […], str. […]. | 27 UL L […], […], str. […]. |
Or. en
Predlog spremembe 264
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (22a) Da bi prosilci bolje razumeli, kako deluje skupni evropski azilni sistem (CEAS), je treba znatno izboljšati zagotavljanje informacij. Prizadevati si je treba za to, da bodo prosilcem zgodaj zagotovljene dostopne informacije, kar bo znatno povečalo verjetnost, da bodo bolj kot doslej razumeli in sprejeli postopke iz te uredbe in jih upoštevali. Za zmanjšanje upravnih zahtev in učinkovito rabo skupnih virov bi morala agencija za azil v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi pripraviti ustrezno informativno gradivo. Pri pripravi tega gradiva bi morala v celoti izkoristiti informacijsko tehnologijo. Da bi prosilcem za azil ustrezno pomagala, bi morala agencija za azil pripraviti tudi avdiovizualno informativno gradivo, ki bi se lahko uporabljalo kot dopolnilo pisnega informativnega gradiva. Agencija za azil bi morala biti odgovorna za vzdrževanje posebnega spletnega mesta, na katerem bi prosilci in potencialni prosilci našli informacije o delovanju sistema CEAS, da se reši problem pogosto netočnih informacij, ki jih dobijo od tihotapcev. Informativno gradivo, ki ga pripravi agencija za azil, bi moralo biti prevedeno in dano na voljo v vseh glavnih jezikih, ki jih govorijo prosilci za azil, ki pridejo v Evropo. |
Or. en
Obrazložitev
Boljše zagotavljanje informacij, odraža predloge iz dublinske uredbe.
Predlog spremembe 265
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. | (23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilec bi moral ob registraciji prošnje prejeti dokument, ki potrjuje njegov status prosilca in ki bi moral veljati za obdobje šestih mesecev. Če glede prošnje za mednarodno zaščito v tem obdobju ni sprejeta nobena končna odločitev, se veljavnost dokumenta samodejno podaljša, da se zagotovi, da je veljaven tako dolgo kot ima prosilec pravico ostati na ozemlju pristojne države članice. |
Or. en
Predlog spremembe 266
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. | (23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Pomanjkanje dokumentacije prosilca državam članicam ne bi smelo preprečevati, da izvedejo postopke registracije. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. |
Or. en
Predlog spremembe 267
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. | (23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, drugimi organi, ki so jim držav članic zaupale te naloge, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. |
Or. en
Predlog spremembe 268
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. | (23) Prošnjo bi bilo treba registrirati čim prej po tem, ko je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. |
Or. en
Obrazložitev
V skladu s členom 27 (Registracija prošenj za mednarodno zaščito) imajo organi načeloma na voljo do tri dni za registracijo prošnje. Strinjam se, da je treba prošnjo registrirati hitro po tem, ko je podana, a hkrati je ni mogoče vedno registrirati ob njeni podaji.
Predlog spremembe 269
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, vključno z mejno policijo, policijo, organi, pristojnimi za priseljevanje, in organi, odgovornimi za centre za tujce, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. | (23) Prošnjo bi bilo treba registrirati, kakor hitro je podana. V tej fazi bi morali organi, odgovorni za prejem in registracijo prošenj, registrirati prošnjo skupaj z osebnimi podatki posameznega prosilca. Navedeni organi bi morali prosilca obvestiti o njegovih pravicah in obveznostih ter tudi posledicah, ki jih bo zanj imelo nespoštovanje navedenih obveznosti. Prosilcu bi bilo treba izročiti dokument, ki potrjuje, da je bila prošnja podana, poleg tega pa bi mu moral biti omogočen dostop do tolmača in pravnega svetovalca. Rok za vložitev prošnje začne teči od trenutka registracije prošnje. |
Or. en
Predlog spremembe 270
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Vložitev prošnje je dejanje, ki formalizira prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilcu bi bilo treba dati vse potrebne informacije o tem, kako in kje lahko vloži svojo prošnjo, prav tako pa mu je treba zagotoviti dejansko možnost za vložitev prošnje. V tej fazi mora predložiti vse elemente, s katerimi razpolaga in ki so potrebni za utemeljitev prošnje in njeno popolnost. Rok za upravni postopek začne teči od trenutka, ko je prošnja vložena. Takrat bi moral prosilec prejeti dokument, ki potrjuje njegov status prosilca in ki bi moral veljati za čas trajanja njegove pravice, da ostane na ozemlju države članice, odgovorne za obravnavo prošnje. | (24) Vložitev prošnje je dejanje, s katerim prosilec v skladu s [členom 4(1) uredbe o pogojih za azil] predloži elemente, ki so mu na voljo in ki lahko prispevajo k utemeljitvi prošnje za mednarodno zaščito. V tej fazi mora predložiti vse elemente, s katerimi razpolaga in ki so potrebni za utemeljitev prošnje. Rok za upravni postopek začne teči od trenutka, ko je prošnja vložena. |
Or. en
Predlog spremembe 271
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Vložitev prošnje je dejanje, ki formalizira prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilcu bi bilo treba dati vse potrebne informacije o tem, kako in kje lahko vloži svojo prošnjo, prav tako pa mu je treba zagotoviti dejansko možnost za vložitev prošnje. V tej fazi mora predložiti vse elemente, s katerimi razpolaga in ki so potrebni za utemeljitev prošnje in njeno popolnost. Rok za upravni postopek začne teči od trenutka, ko je prošnja vložena. Takrat bi moral prosilec prejeti dokument, ki potrjuje njegov status prosilca in ki bi moral veljati za čas trajanja njegove pravice, da ostane na ozemlju države članice, odgovorne za obravnavo prošnje. | (24) Vložitev prošnje je dejanje, s katerim prosilec v skladu s [členom 4(1) uredbe o pogojih za azil] predloži vse elemente, ki so mu na voljo. Prosilcu bi bilo treba dati vse potrebne informacije o tem, kako in kje lahko vloži svojo prošnjo, prav tako pa mu je treba zagotoviti dejansko možnost za vložitev prošnje. V tej fazi mora predložiti vse elemente, s katerimi razpolaga in ki so potrebni za utemeljitev prošnje. Rok za upravni postopek začne teči od trenutka, ko je prošnja vložena. |
Or. en
Predlog spremembe 272
Alessandra Mussolini, Salvatore Domenico Pogliese
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Vložitev prošnje je dejanje, ki formalizira prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilcu bi bilo treba dati vse potrebne informacije o tem, kako in kje lahko vloži svojo prošnjo, prav tako pa mu je treba zagotoviti dejansko možnost za vložitev prošnje. V tej fazi mora predložiti vse elemente, s katerimi razpolaga in ki so potrebni za utemeljitev prošnje in njeno popolnost. Rok za upravni postopek začne teči od trenutka, ko je prošnja vložena. Takrat bi moral prosilec prejeti dokument, ki potrjuje njegov status prosilca in ki bi moral veljati za čas trajanja njegove pravice, da ostane na ozemlju države članice, odgovorne za obravnavo prošnje. | (24) Vložitev prošnje je dejanje, ki formalizira prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilcu bi bilo treba dati vse potrebne informacije o tem, kako in kje lahko vloži svojo prošnjo, prav tako pa mu je treba zagotoviti dejansko možnost za vložitev prošnje. V tej fazi je dolžan predložiti vse elemente, s katerimi razpolaga in ki so potrebni za utemeljitev prošnje in njeno popolnost. Rok za upravni postopek začne teči od trenutka, ko je prošnja vložena. Takrat bi moral prosilec prejeti dokument, ki potrjuje njegov status prosilca in ki bi moral veljati za čas trajanja njegove pravice, da ostane na ozemlju države članice, odgovorne za obravnavo prošnje. |
Or. en
Predlog spremembe 273
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (24a) Različne kategorije prosilcev imajo različne potrebe po informacijah, zato je treba informacije posredovati na različne načine in jih prilagoditi tem potrebam. Zlasti pomembno je zagotoviti, da imajo mladoletniki dostop do otrokom prijaznih informacij, ki ustrezajo njihovim potrebam in razmeram. Zagotavljanje točnih in visokokakovostnih informacij mladoletnikom v spremstvu in brez njega v otrokom prijaznem okolju lahko ima pomembno vlogo pri zagotavljanju primernega okolja za mladoletnike, pa tudi pri prepoznavanju primerov morebitne trgovine z ljudmi. |
Or. en
Obrazložitev
Boljše zagotavljanje informacij, določba odraža predlog iz dublinske uredbe.
Predlog spremembe 274
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. | (25) Prosilec bi moral biti ustrezno, pravočasno, jedrnato in v lahko dostopni obliki obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jasnem in preprostem jeziku in jeziku, ki ga razume. |
Or. en
Predlog spremembe 275
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. | (25) Prosilec bi moral biti ustrezno, pravočasno, jedrnato, pregledno, razumljivo in v lahko dostopni obliki obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jasnem in preprostem jeziku in v jeziku, ki ga razume. Otrokom informacije na otrokom prijazen način in v jeziku, ki ga razumejo, zagotavlja ustrezno usposobljeno osebje. |
Or. en
Predlog spremembe 276
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. | (25) Prosilec bi moral biti ob registraciji prošnje za mednarodno zaščito ustrezno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume. Informacije bi bilo treba zagotoviti v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. |
Or. en
Obrazložitev
V skladu s členom 8.
Predlog spremembe 277
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. | (25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Če je bil vlagatelj ustrezno obveščen o svojih obveznostih iz te uredbe in o posledicah neupoštevanja teh obveznosti in noče sodelovati z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne predloži svojih biometričnih podatkov, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, se prošnja zavrže zaradi odstopa, prosilca pa je treba seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. |
Or. en
Predlog spremembe 278
Monika Hohlmeier, Heinz K. Becker
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. | (25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume, in po možnosti v preprostem jeziku. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. |
Or. en
Predlog spremembe 279
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. | (25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži vseh elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. |
Or. en
Predlog spremembe 280
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. | (25) Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti. |
Or. en
Obrazložitev
S to razjasnitvijo bo zagotovljeno, da bodo vsi prosilci ustrezno obveščeni.
Predlog spremembe 281
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(26) Da bi osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, lahko izpolnilo svoje obveznosti iz te uredbe, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti deležno potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, vključno s podporo Agencije Evropske unije za azil. Prav tako bi moralo imeti na razpolago ustrezna sredstva in navodila za učinkovito opravljanje svojih nalog. | (26) Da bi nevladna organizacija ali posameznik, ki zagotavlja pravno pomoč, lahko izpolnil svoje obveznosti iz te direktive, je lahko prisoten med celotnim postopkom, osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, pa bi moralo biti zaposleno na podlagi kvalifikacij in izkušenj in prek odprtih postopkov, poleg tega bi moralo imeti ustrezno znanje in biti deležno potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, vključno s podporo Agencije Evropske unije za azil. Prav tako bi moralo imeti na razpolago ustrezna sredstva in navodila za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s temeljnimi pravicami. |
Or. en
Predlog spremembe 282
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(26) Da bi osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, lahko izpolnilo svoje obveznosti iz te uredbe, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti deležno potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, vključno s podporo Agencije Evropske unije za azil. Prav tako bi moralo imeti na razpolago ustrezna sredstva in navodila za učinkovito opravljanje svojih nalog. | (26) Da bi osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, lahko izpolnilo svoje obveznosti iz te uredbe, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti deležno potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, po potrebi tudi s podporo Agencije Evropske unije za azil. Prav tako bi moralo imeti na razpolago ustrezna sredstva in navodila za učinkovito opravljanje svojih nalog. |
Or. en
Predlog spremembe 283
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(26) Da bi osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, lahko izpolnilo svoje obveznosti iz te uredbe, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti deležno potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, vključno s podporo Agencije Evropske unije za azil. Prav tako bi moralo imeti na razpolago ustrezna sredstva in navodila za učinkovito opravljanje svojih nalog. | (26) Da bi osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, lahko izpolnilo svoje obveznosti iz te direktive, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti deležno potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, vključno s podporo Agencije Evropske unije za azil. Prav tako bi moralo imeti na razpolago ustrezna sredstva in navodila za učinkovito opravljanje svojih nalog. |
Or. fr
Predlog spremembe 284
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(27) Da bi povečali dostopnost postopka na mejnih prehodih in v centrih za tujce, bi bilo treba dati na voljo informacije o možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito. S tolmačenjem bi bilo treba zagotoviti osnovno komunikacijo, ki je potrebna, da bi pristojni organi lahko razumeli, kdaj osebe izrazijo željo po mednarodni zaščiti. | (27) Da bi povečali dostopnost postopka na mejnih prehodih in v centrih za tujce, bi bilo treba nevladnim organizacijam, ki nudijo pravno pomoč, omogočiti dostop in dati na voljo informacije o možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito. S tolmačenjem bi bilo treba zagotoviti osnovno komunikacijo, ki je potrebna, da bi pristojni organi lahko razumeli, kdaj osebe izrazijo željo po mednarodni zaščiti. Osebje, ki zagotavlja storitve tolmačenja, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti ustrezno usposobljeno na področju mednarodne zaščite in jamstev glede človekovih pravic. |
Or. en
Predlog spremembe 285
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Bodil Valero, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(27) Da bi povečali dostopnost postopka na mejnih prehodih in v centrih za tujce, bi bilo treba dati na voljo informacije o možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito. S tolmačenjem bi bilo treba zagotoviti osnovno komunikacijo, ki je potrebna, da bi pristojni organi lahko razumeli, kdaj osebe izrazijo željo po mednarodni zaščiti. | (27) Da bi povečali dostopnost postopka na mejnih prehodih in v centrih za tujce, bi bilo treba dati na voljo informacije o možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito. S tolmačenjem bi bilo treba zagotoviti osnovno komunikacijo, ki je potrebna, da bi pristojni organi lahko razumeli, kdaj osebe izrazijo željo po mednarodni zaščiti. Pravni zastopniki in organizacije civilne družbe, ki zagotavljajo pravne storitve ali svetovanje oziroma psihološko svetovanje, bi morali vedno imeti dostop do centrov za pridržanje, mejnih prehodov in tranzitnih območij. |
Or. en
Predlog spremembe 286
Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. | (28) Ta uredba bi morala državam članicam omogočiti, da obravnavajo prošenje za mednarodno zaščito prosilcev skupaj z zahtevki za njihove družinske člane, pod pogojem, da se nahajajo na ozemlju držav članic. |
Or. en
Obrazložitev
Pravica do azila je osebna in osebna izjava o nameri ne bi smela biti nadomeščena. Določbe o vložitvi prošnje v imenu druge osebe lahko privedejo do zlorabe s strani mrež za trgovino z ljudmi. Uredba mora za države članice predvideti možnost za skupno obravnavo prošenj družinskih članov, kar je osnovni namen besedila, ki ga predlaga Komisija.
Predlog spremembe 287
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. | (28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu vzdrževane odrasle osebe in mladoletnega otroka. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, bi moral vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku bi pri tem pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. |
Or. bg
Predlog spremembe 288
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. | (28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, bi vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pri tem moral pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. |
Or. en
Predlog spremembe 289
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. | (28) Ta direktiva bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. |
Or. en
Predlog spremembe 290
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. | (28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. |
Or. en
Predlog spremembe 291
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Ta uredba bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. | (28) Ta direktiva bi morala predvideti možnost, da prosilci vložijo prošnjo v imenu svojega zakonca, partnerja v stabilnem in trajnem razmerju, vzdrževane odrasle osebe in mladoletnika. Ta možnost dovoljuje skupno obravnavo takih prošenj. Pravica vsakega posameznika, da zaprosi za mednarodno zaščito, je zagotovljena z dejstvom, da če prosilec ne vloži prošnje v imenu zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika v roku za vložitev prošnje, lahko zakonec ali partner to še vedno stori v svojem imenu, vzdrževani odrasli osebi ali mladoletniku pa bi pri tem moral pomagati organ za presojo. Vendar bi bilo treba ločeno prošnjo šteti za nedopustno, če ni utemeljena. |
Or. fr
Predlog spremembe 292
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik. | (29) Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, v nobenem primeru pa ne za več kot 10. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in redno spremljanje skrbnikov pri zadovoljivem opravljanju njihovih nalog. Treba je zagotoviti in omogočiti nadzor in spremljanje skrbnikov s strani nevladnih organizacij. Ti subjekti ali osebe so pristojni tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svoje skrbnike vložijo mladoletniki brez spremstva. V ta namen se mladoletnikom brez spremstva na jedrnat, pregleden, razumljiv ter lahko dostopen in otroku prijazen način ustno in vizualno ter v jeziku, ki ga razumejo, podajo informacije o tem, kdo so ti subjekti ali osebe in kako lahko zaupno in varno vložijo pritožbo zoper svoje skrbnike. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik. |
Or. en
Predlog spremembe 293
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik. | (29) Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, v nobenem primeru pa ne za več kot 20. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik. |
Or. en
Predlog spremembe 294
Brice Hortefeux, Rachida Dati
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik. | (29) Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva bi morali biti skrbniki sočasno zadolženi za omejeno število mladoletnikov brez spremstva. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik. |
Or. fr
Predlog spremembe 295
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik. | (29) Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti fizična oseba, imenovana za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik. |
Or. en
Predlog spremembe 296
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Za zagotavljanje pravic prosilcev bi bilo treba odločitve v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito sprejeti na podlagi dejstev, na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej po temeljiti obravnavi, v kateri se upoštevajo vsi elementi, ki jih je prosilec predložil, in osebne okoliščine prosilca. Za zagotovitev dosledne obravnave prošnje bi organ za presojo moral upoštevati ustrezne, točne in posodobljene informacije o položaju v izvorni državi prosilca, ki jih prejme iz Agencije Evropske unije za azil in drugih virov, kot je Visoki komisar Združenih narodov za begunce. Organ za presojo bi moral upoštevati tudi vse ustrezne skupne analize informacij o izvorni državi, ki jih je pripravila Agencija Evropske unije za azil. Vsakršno podaljšanje zaključevanja postopka mora biti v celoti skladno z obveznostmi držav članic iz Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) in s pravico do dobrega upravljanja, brez poseganja v učinkovitost in pravičnost postopkov iz te uredbe. | (30) Za zagotavljanje pravic prosilcev bi bilo treba odločitve v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito sprejeti na podlagi dejstev, na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej po temeljiti obravnavi, v kateri se upoštevajo vsi elementi, ki jih je prosilec predložil, in osebne okoliščine prosilca. Za zagotovitev dosledne obravnave prošnje bi organ za presojo moral upoštevati ustrezne, točne in posodobljene informacije o položaju v izvorni državi prosilca, ki jih prejme od Visokega komisarja Združenih narodov za begunce ter drugih vladnih in nevladnih organizacij. Vsakršno podaljšanje zaključevanja postopka mora biti v celoti skladno z obveznostmi držav članic iz Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) in s pravico do dobrega upravljanja, brez poseganja v pravičnost postopkov iz te direktive. |
Or. en
Predlog spremembe 297
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Za zagotavljanje pravic prosilcev bi bilo treba odločitve v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito sprejeti na podlagi dejstev, na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej po temeljiti obravnavi, v kateri se upoštevajo vsi elementi, ki jih je prosilec predložil, in osebne okoliščine prosilca. Za zagotovitev dosledne obravnave prošnje bi organ za presojo moral upoštevati ustrezne, točne in posodobljene informacije o položaju v izvorni državi prosilca, ki jih prejme iz Agencije Evropske unije za azil in drugih virov, kot je Visoki komisar Združenih narodov za begunce. Organ za presojo bi moral upoštevati tudi vse ustrezne skupne analize informacij o izvorni državi, ki jih je pripravila Agencija Evropske unije za azil. Vsakršno podaljšanje zaključevanja postopka mora biti v celoti skladno z obveznostmi držav članic iz Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) in s pravico do dobrega upravljanja, brez poseganja v učinkovitost in pravičnost postopkov iz te uredbe. | (30) Za zagotavljanje pravic prosilcev bi bilo treba odločitve v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito sprejeti na podlagi dejstev, na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej po temeljiti obravnavi, v kateri se upoštevajo vsi elementi, ki jih je prosilec predložil, in osebne okoliščine prosilca. Za zagotovitev dosledne obravnave prošnje bi organ za presojo moral upoštevati ustrezne, točne in posodobljene informacije o položaju v izvorni državi prosilca, ki jih prejme iz Agencije Evropske unije za azil. Organ za presojo bi moral upoštevati tudi vse ustrezne skupne analize informacij o izvorni državi, ki jih je pripravila Agencija Evropske unije za azil. Vsakršno podaljšanje zaključevanja postopka mora biti v celoti skladno z obveznostmi držav članic iz Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) in s pravico do dobrega upravljanja, brez poseganja v učinkovitost in pravičnost postopkov iz te uredbe. |
Or. en
Predlog spremembe 298
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Za zagotavljanje pravic prosilcev bi bilo treba odločitve v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito sprejeti na podlagi dejstev, na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej po temeljiti obravnavi, v kateri se upoštevajo vsi elementi, ki jih je prosilec predložil, in osebne okoliščine prosilca. Za zagotovitev dosledne obravnave prošnje bi organ za presojo moral upoštevati ustrezne, točne in posodobljene informacije o položaju v izvorni državi prosilca, ki jih prejme iz Agencije Evropske unije za azil in drugih virov, kot je Visoki komisar Združenih narodov za begunce. Organ za presojo bi moral upoštevati tudi vse ustrezne skupne analize informacij o izvorni državi, ki jih je pripravila Agencija Evropske unije za azil. Vsakršno podaljšanje zaključevanja postopka mora biti v celoti skladno z obveznostmi držav članic iz Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) in s pravico do dobrega upravljanja, brez poseganja v učinkovitost in pravičnost postopkov iz te uredbe. | (30) Za zagotavljanje pravic prosilcev bi bilo treba odločitve v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito sprejeti na podlagi dejstev, na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej po temeljiti obravnavi, v kateri se upoštevajo vsi elementi, ki jih je prosilec predložil, in osebne okoliščine prosilca. Za zagotovitev dosledne obravnave prošnje bi organ za presojo moral upoštevati ustrezne, točne in posodobljene informacije o položaju v izvorni državi prosilca, ki jih prejme iz Agencije Evropske unije za azil in drugih virov, kot je Visoki komisar Združenih narodov za begunce. Organ za presojo bi moral upoštevati tudi vse ustrezne skupne analize informacij o izvorni državi, ki jih je pripravila Agencija Evropske unije za azil. Vsakršno podaljšanje zaključevanja postopka mora biti v celoti skladno z obveznostmi držav članic iz Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) in s pravico do dobrega upravljanja, brez poseganja v učinkovitost in pravičnost postopkov iz te direktive. |
Or. fr
Predlog spremembe 299
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Za zagotavljanje pravic prosilca bi morala biti odločitev o njegovi prošnji podana v pisni obliki. Če z odločitvijo mednarodna zaščita ni priznana, bi bilo prosilcu treba navesti razloge za odločitev in ga seznaniti s posledicami odločitve ter tudi načinom, kako lahko odločitev izpodbija. Brez poseganja v pravico prosilca, da ostane, in načelo nevračanja taka odločitev lahko vključuje ali se lahko izda skupaj z odločbo o vrnitvi, izdano v skladu s členom 6 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta.28 | (31) Za zagotavljanje pravic prosilca bi morala biti odločitev o njegovi prošnji podana v pisni obliki. Če z odločitvijo mednarodna zaščita ni priznana, bi bilo prosilcu treba navesti razloge za odločitev in ga seznaniti s posledicami odločitve ter tudi načinom, kako lahko odločitev izpodbija. Brez poseganja v pravico prosilca, da ostane do izteka roka, v katerem lahko uveljavlja svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, in če je tako pravico v tem roku uveljavljal, do zaključka postopka s pravnim sredstvom, in načelo nevračanja taka odločitev lahko vključuje ali se lahko izda skupaj z odločbo o vrnitvi, izdano v skladu s členom 6 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta.28 |
_________________ | _________________ |
28 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98). | 28 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98). |
Or. en
Predlog spremembe 300
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Za zagotavljanje pravic prosilca bi morala biti odločitev o njegovi prošnji podana v pisni obliki. Če z odločitvijo mednarodna zaščita ni priznana, bi bilo prosilcu treba navesti razloge za odločitev in ga seznaniti s posledicami odločitve ter tudi načinom, kako lahko odločitev izpodbija. Brez poseganja v pravico prosilca, da ostane, in načelo nevračanja taka odločitev lahko vključuje ali se lahko izda skupaj z odločbo o vrnitvi, izdano v skladu s členom 6 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta.28 | (31) Za zagotavljanje pravic prosilca bi morala biti odločitev o njegovi prošnji podana v pisni obliki, s prevodom v jezik, ki ga razume. Če z odločitvijo mednarodna zaščita ni priznana, bi bilo prosilcu treba navesti razloge za odločitev in ga seznaniti s posledicami odločitve ter tudi načinom, kako lahko odločitev izpodbija. Pravico prosilca, da ostane, in načelo nevračanja je treba spoštovati. |
_________________ |
|
28 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98). |
|
Or. en
Predlog spremembe 301
Monika Hohlmeier, Heinz K. Becker
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (31a) Ob upoštevanju izjave z Malte voditeljev držav ali vlad z dne 3. februarja 2017, v kateri je bila poudarjena potreba po pregledu politike EU o vračanju na podlagi objektivne analize načinov, na katere se uporabljajo pravna, operativna, finančna in praktična orodja, ki so na voljo na ravni Unije in na nacionalni ravni, bi morala Komisija predlagati pregled Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta31a. |
| _________________ |
| 31a Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav |
Or. en
Predlog spremembe 302
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(32) Odločitve v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito morajo obvezno sprejeti organi, katerih osebje ima ustrezno znanje in se je udeležilo potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, pri opravljanju svojih nalog pa morajo spoštovati veljavna etična načela. To bi moralo veljati za osebje organov iz drugih držav članic in strokovnjake iz Agencije Evropske unije za azil, ki so bili napoteni, da pomagajo organu za presojo države članice pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito. | (32) Odločitve v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito morajo obvezno sprejeti organi, katerih osebje ima ustrezno znanje in se je udeležilo potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, pri opravljanju svojih nalog pa morajo spoštovati veljavna etična načela. To bi moralo veljati za osebje organov iz drugih držav članic in strokovnjake iz Agencije Evropske unije za azil, ki so bili napoteni, da pomagajo organu za presojo države članice pri registraciji prošenj za mednarodno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 303
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(33) Brez poseganja v izvajanje ustrezne in celovite obravnave prošnje za mednarodno zaščito je v interesu držav članic in tudi prosilcev, da se odločitev sprejme kar se da hitro. Za racionalizacijo postopka za mednarodno zaščito bi bilo treba določiti najdaljše roke za trajanje upravnega postopka in tudi za pritožbe na prvi stopnji. Na ta način bi morali prosilci prejeti odločitve o svoji prošnji v najkrajšem možnem času v vseh državah članicah, s čimer bi bil zagotovljen hiter in učinkovit postopek. | (33) Brez poseganja v izvajanje ustrezne in celovite obravnave prošnje za mednarodno zaščito je v interesu držav članic in tudi prosilcev, da se odločitev sprejme kar se da hitro. Za racionalizacijo postopka za mednarodno zaščito bi bilo treba določiti najdaljše roke za trajanje upravnega postopka in tudi za pritožbe na prvi stopnji. Na ta način bi morali prosilci prejeti odločitve o svoji prošnji v najkrajšem možnem času v vseh državah članicah, s čimer bi bil zagotovljen hiter in učinkovit postopek. Racionalizacija postopka v nobenem primeru ne posega v poglobljeno in individualno obravnavo vsebine prošnje za zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 304
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. | črtano |
_________________ |
|
29 OJ L […], […], str. […]. |
|
Or. en
Obrazložitev
Obvezni postopki dopustnost pred uporabo dublinske uredbe ne bi smeli obstajati, saj bi to pomenilo pretirano upravno odgovornost držav članic na prvi črti.
Predlog spremembe 305
Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. | črtano |
_________________ |
|
29 OJ L […], […], str. […]. |
|
Or. en
Obrazložitev
Za postopke obravnavanja prošenj se ne sme zahtevati preverjanje dopustnosti. Takšne določbe bi države članice na prvi črti postavile pod nesorazmeren pritisk in bi povzročile zamude pri postopkih za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe 306
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. | črtano |
_________________ |
|
29 OJ L […], […], str. […]. |
|
Or. en
Obrazložitev
Postopek dopustnosti mora ostati možnost za države članice v skladu s sedanjo direktivo o azilnih postopkih.
Predlog spremembe 307
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. | črtano |
_________________ |
|
29 OJ L […], […], str. […]. |
|
Or. en
Predlog spremembe 308
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. | črtano |
_________________ |
|
29 OJ L […], […], str. […]. |
|
Or. en
Predlog spremembe 309
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba)29, bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. | črtano |
_________________ |
|
29 UL L […], […], str. […]. |
|
Or. bg
Predlog spremembe 310
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. | (35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. |
_________________ | _________________ |
29 OJ L […], […], str. […]. | 29 OJ L […], […], str. […]. |
Or. en
Predlog spremembe 311
Alessandra Mussolini, Salvatore Domenico Pogliese
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. | (35) Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba),29 lahko prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presoja o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno. |
_________________ | _________________ |
29 OJ L […], […], str. […]. | 29 OJ L […], […], str. […]. |
Or. en
Predlog spremembe 312
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) Koncept prve države azila bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije oziroma bi prosilec dobil zadostno zaščito v tej državi. Predvsem pa države članice ne bi smele obravnavati vsebine prošnje, kadar je pred tem prva država azila prosilcu že priznala status begunca ali mu sicer zagotovila zadostno zaščito. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo ali je bil kako drugače deležen in bo še naprej deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 313
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) Koncept prve države azila bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije oziroma bi prosilec dobil zadostno zaščito v tej državi. Predvsem pa države članice ne bi smele obravnavati vsebine prošnje, kadar je pred tem prva država azila prosilcu že priznala status begunca ali mu sicer zagotovila zadostno zaščito. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo ali je bil kako drugače deležen in bo še naprej deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | (36) Koncept prve države azila bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije oziroma bi prosilec dobil zadostno zaščito v tej državi. Predvsem pa države članice ne bi smele obravnavati vsebine prošnje, kadar je pred tem prva država azila prosilcu že priznala status begunca ali mu sicer zagotovila zadostno zaščito. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo ali je bil kako drugače deležen in bo še naprej deležen zadostne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 314
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) Koncept prve države azila bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije oziroma bi prosilec dobil zadostno zaščito v tej državi. Predvsem pa države članice ne bi smele obravnavati vsebine prošnje, kadar je pred tem prva država azila prosilcu že priznala status begunca ali mu sicer zagotovila zadostno zaščito. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo ali je bil kako drugače deležen in bo še naprej deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | (36) Države članice lahko ohranijo možnost uporabe koncepta prve države azila, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v okviru Ženevske konvencije oziroma bi prosilec dobil učinkovito zaščito v tej državi, ki je enakovredna zaščiti, do katere so upravičeni begunci. Države članice morajo uporabiti ta koncept, kadar je pred tem prva država azila prosilcu že priznala status begunca ali mu zagotovila učinkovito zaščito. Države članice bi lahko na tej podlagi ukrepale le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo ali je bil kako drugače deležen in bo še naprej deležen učinkovite zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, brez tveganja vračanja v drugo tretjo državo ali samovoljnega odvzema prostosti. |
Or. en
Obrazložitev
Predlog spremembe je vložen zaradi skladnosti s poznejšimi spremembami koncepta prve države azila.
Predlog spremembe 315
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) Koncept prve države azila bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije oziroma bi prosilec dobil zadostno zaščito v tej državi. Predvsem pa države članice ne bi smele obravnavati vsebine prošnje, kadar je pred tem prva država azila prosilcu že priznala status begunca ali mu sicer zagotovila zadostno zaščito. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo ali je bil kako drugače deležen in bo še naprej deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | (36) Države članice lahko koncept prve države azila uporabijo med obravnavo prošnje samo, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v skladu z Ženevsko konvencijo in bi prosilec dobil učinkovito zaščito v tej državi. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, in poročil neodvisnih organizacij, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo, zlasti kar zadeva načelo nevračanja, pravico do svobode in poštenega sojenja, pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja, zadostna sredstva za preživljanje, ki mu zagotavljajo primeren življenjski standard, zasebnost ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. |
Or. en
Predlog spremembe 316
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Koncept varne tretje države bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če se zaradi povezave s tretjo državo, vključno s tisto, skozi katero poteka tranzit, lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije ali bo deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 317
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini, Jean Lambert, Bodil Valero
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Koncept varne tretje države bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če se zaradi povezave s tretjo državo, vključno s tisto, skozi katero poteka tranzit, lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije ali bo deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | (37) Države članice koncept varne tretje države lahko uporabijo med obravnavo prošnje samo, če se zaradi pomembne povezave s tretjo državo zaradi obstoja družinskih vezi ali prejšnjega dolgoročnega bivanja in vključevanja na ozemlju tretje države lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Ta povezava pa ne more nastati zgolj na podlagi tranzita prosilca skozi ozemlje zadevne države. Države članice lahko na tej podlagi ukrepajo le, kadar so prepričane, na podlagi posameznih in posebnih zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z Ženevsko konvencijo iz leta 1951, zlasti kar zadeva načelo nevračanja, pravico do svobode in poštenega sojenja, pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja, zadostna sredstva za preživljanje, ki mu zagotavljajo primeren življenjski standard, zasebnost ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. |
Or. en
Predlog spremembe 318
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Koncept varne tretje države bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če se zaradi povezave s tretjo državo, vključno s tisto, skozi katero poteka tranzit, lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije ali bo deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | (37) Koncept varne tretje države bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če se zaradi povezave s tretjo državo, vključno s tisto, skozi katero poteka tranzit, lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije ali bo deležen zadostne zaščite. |
Or. en
Predlog spremembe 319
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Koncept varne tretje države bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če se zaradi povezave s tretjo državo, vključno s tisto, skozi katero poteka tranzit, lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije ali bo deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | (37) Koncept varne tretje države se lahko uporabi kot razlog za nedopustnost, če se zaradi pomembne povezave s tretjo državo, lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Ta povezava pa ne more nastati zgolj na podlagi tranzita prosilca skozi ozemlje zadevne tretje države. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z Ženevsko konvencijo. |
Or. en
Predlog spremembe 320
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Koncept varne tretje države bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če se zaradi povezave s tretjo državo, vključno s tisto, skozi katero poteka tranzit, lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije ali bo deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. | (37) Države članice lahko uporabijo koncept varne tretje države, kadar se zaradi pomembne povezave s tretjo državo lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo prosilec v skladu z Ženevsko konvencijo deležen učinkovite zaščite v tej državi, ki je enakovredna zaščiti, do katere so upravičeni begunci, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, brez tveganja vračanja v drugo tretjo državo ali samovoljnega odvzema prostosti. |
Or. en
Obrazložitev
Predlog spremembe je vložen zaradi skladnosti s poznejšimi spremembami koncepta prve države azila.
Predlog spremembe 321
Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(38) Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Vsebine prošnje ni treba obravnavati, kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s to uredbo. Kadar pa je iz presoje prima facie razvidno, da se prošnja lahko zavrne kot očitno neutemeljena, se prošnja lahko zavrne iz tega razloga brez presoje dopustnosti. | (38) Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). |
Or. en
Obrazložitev
Skladno s predhodnimi predlogi sprememb za odpravo preverjanja dopustnosti kot zahteve pred uporabo dublinske uredbe.
Predlog spremembe 322
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(38) Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Vsebine prošnje ni treba obravnavati, kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s to uredbo. Kadar pa je iz presoje prima facie razvidno, da se prošnja lahko zavrne kot očitno neutemeljena, se prošnja lahko zavrne iz tega razloga brez presoje dopustnosti. | (38) Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). |
Or. en
Predlog spremembe 323
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(38) Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Vsebine prošnje ni treba obravnavati, kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s to uredbo. Kadar pa je iz presoje prima facie razvidno, da se prošnja lahko zavrne kot očitno neutemeljena, se prošnja lahko zavrne iz tega razloga brez presoje dopustnosti. | (38) Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Vsebine prošnje ni treba obravnavati, kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s to uredbo. |
Or. en
Predlog spremembe 324
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(38) Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Vsebine prošnje ni treba obravnavati, kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s to uredbo. Kadar pa je iz presoje prima facie razvidno, da se prošnja lahko zavrne kot očitno neutemeljena, se prošnja lahko zavrne iz tega razloga brez presoje dopustnosti. | (38) Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Vsebine prošnje ni treba obravnavati, kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s to uredbo. |
Or. en
Obrazložitev
Sprememba se predlaga zaradi uskladitve z naknadnimi predlogi sprememb.
Predlog spremembe 325
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 326
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (39) Obravnava prošnje se lahko pospeši in zaključi v največ dveh mesecih, če je verjetno, da je prošnja utemeljena. Pospešeni postopek obravnave se ne sme uporabljati pri mladoletnikih brez spremstva, razen če je verjetno, da je prošnja utemeljena. |
Or. en
Predlog spremembe 327
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (39) Organi za presojo bi morali imeti možnost, da obravnavo prošnje opravijo po pospešenem postopku in jo zaključijo v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če bi lahko prosilec prihajal iz varne izvorne države ali če prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda. Poleg tega se pospešeni postopek obravnave ne sme uporabljati za mladoletnike brez spremstva. |
Or. en
Obrazložitev
Sprememba se predlaga zaradi uskladitve z naknadnimi predlogi sprememb.
Predlog spremembe 328
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. |
Or. bg
Predlog spremembe 329
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. |
Or. en
Predlog spremembe 330
Rachida Dati, Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, kot je pripadnost hudodelski združbi ali teroristični organizaciji, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. Ta pospešena obravnava bi morala omogočiti hitro vračanje državljanov tretjih držav, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. |
Or. fr
Predlog spremembe 331
Elly Schlein
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. |
Or. en
Predlog spremembe 332
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (39) Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če so bile relevantne informacije ali dokumenti uničeni ali zavrženi ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. |
Or. en
Predlog spremembe 333
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice. Prosilcem, ki vložijo prošnjo za mednarodno zaščito se v skladu z načelom nevračanja, je dovoljeno, da vstopijo na ozemlje države članice in zaprosijo za azil na ozemlju države članice, ki prejema zadostna sredstva za zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda. |
Or. en
Predlog spremembe 334
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot dva tedna, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se ne sme uporabljati za mladoletnike brez spremstva. |
Or. en
Predlog spremembe 335
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot osem tednov. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. |
Or. en
Predlog spremembe 336
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se ne uporablja za mladoletnike brez spremstva. |
Or. en
Obrazložitev
Sprememba se predlaga zaradi uskladitve z naknadnimi predlogi sprememb.
Predlog spremembe 337
Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. |
Or. en
Obrazložitev
Skladno s predhodnimi predlogi sprememb za odpravo preverjanja dopustnosti kot zahteve pred uporabo dublinske uredbe.
Predlog spremembe 338
Alessandra Mussolini, Salvatore Domenico Pogliese
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. | (40) Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot dva tedna, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi. |
Or. en
Predlog spremembe 339
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Pojem javnega reda lahko med drugim zajema obsodbo za storitev hudega kaznivega dejanja. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 340
Rachida Dati, Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Pojem javnega reda lahko med drugim zajema obsodbo za storitev hudega kaznivega dejanja. | (41) Pojem javnega reda lahko med drugim zajema obsodbo za storitev hudega kaznivega dejanja. Pojma državne varnosti in javnega reda zajemata tudi huda kazniva dejanja, kot so udeležba v hudodelski združbi, teroristična dejanja in trgovina z ljudmi. |
Or. fr
Predlog spremembe 341
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(42) Če lahko prosilec navede tehtne razloge, odsotnost dokumentov pri vstopu ali uporaba ponarejenih dokumentov sami po sebi ne bi smeli pomeniti samodejne uporabe pospešenega postopka obravnave ali postopka na meji. | (42) Odsotnost dokumentov pri vstopu ali uporaba ponarejenih dokumentov ne bi smela pomeniti samodejne uporabe pospešenega postopka obravnave ali postopka na meji. |
Or. en
Obrazložitev
Dejstvo, da prosilec nima ustrezne dokumentacije, ne sme ogroziti njegove možnosti za vlogo prošnje za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe 342
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(42) Če lahko prosilec navede tehtne razloge, odsotnost dokumentov pri vstopu ali uporaba ponarejenih dokumentov sami po sebi ne bi smeli pomeniti samodejne uporabe pospešenega postopka obravnave ali postopka na meji. | (42) Če lahko prosilec poda zadovoljivo razlago, odsotnost dokumentov pri vstopu ali uporaba ponarejenih dokumentov sama po sebi ne bi smela pomeniti samodejne uporabe pospešenega postopka obravnave ali postopka na meji. |
Or. en
Predlog spremembe 343
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(42) Če lahko prosilec navede tehtne razloge, odsotnost dokumentov pri vstopu ali uporaba ponarejenih dokumentov sami po sebi ne bi smeli pomeniti samodejne uporabe pospešenega postopka obravnave ali postopka na meji. | (42) Odsotnost dokumentov pri vstopu ali uporaba ponarejenih dokumentov sama po sebi ne bi smela pomeniti samodejne uporabe pospešenega postopka obravnave ali postopka na meji. |
Or. en
Predlog spremembe 344
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(42) Če lahko prosilec navede tehtne razloge, odsotnost dokumentov pri vstopu ali uporaba ponarejenih dokumentov sami po sebi ne bi smeli pomeniti samodejne uporabe pospešenega postopka obravnave ali postopka na meji. | (42) Odsotnost dokumentov pri vstopu, uporaba ponarejenih dokumentov ali odklonitev zdravniškega pregleda sama po sebi ne bi smela pomeniti negativne odločbe o prošnji za mednarodno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 345
Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji ali ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) ali Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem), in s tem implicitno umakne svojo prošnjo, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil ali od nje odstopil, vsako prošnjo istega prosilca po tej odločitvi v državah članicah pa bi bilo treba šteti za naknadno prošnjo. Vendar implicitni umik ne bi smel biti samodejen, temveč bi prosilec moral imeti možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bilo nespoštovanje navedenih obveznosti posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Uporabo pojma implicitnega umika je treba bistveno omejiti, da ne bi ogrozili pravne varnosti in povzročili veliko število dragih pritožb.
Predlog spremembe 346
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji ali ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) ali Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem), in s tem implicitno umakne svojo prošnjo, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil ali od nje odstopil, vsako prošnjo istega prosilca po tej odločitvi v državah članicah pa bi bilo treba šteti za naknadno prošnjo. Vendar implicitni umik ne bi smel biti samodejen, temveč bi prosilec moral imeti možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bilo nespoštovanje navedenih obveznosti posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. | (43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil. |
Or. en
Predlog spremembe 347
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji ali ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) ali Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem), in s tem implicitno umakne svojo prošnjo, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil ali od nje odstopil, vsako prošnjo istega prosilca po tej odločitvi v državah članicah pa bi bilo treba šteti za naknadno prošnjo. Vendar implicitni umik ne bi smel biti samodejen, temveč bi prosilec moral imeti možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bilo nespoštovanje navedenih obveznosti posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. | (43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil. |
Or. en
Predlog spremembe 348
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji ali ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) ali Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem), in s tem implicitno umakne svojo prošnjo, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil ali od nje odstopil, vsako prošnjo istega prosilca po tej odločitvi v državah članicah pa bi bilo treba šteti za naknadno prošnjo. Vendar implicitni umik ne bi smel biti samodejen, temveč bi prosilec moral imeti možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bilo nespoštovanje navedenih obveznosti posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. | (43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji ali implicitno umakne svojo prošnjo, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo izrecno umaknil ali implicitno umaknil, vsako prošnjo istega prosilca po tej odločitvi v državah članicah pa bi bilo treba šteti za naknadno prošnjo. Prosilec pa bi moral imeti možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bil implicitni umik posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. |
Or. en
Obrazložitev
Sprememba se predlaga zaradi uskladitve z naknadnimi predlogi sprememb.
Predlog spremembe 349
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji ali ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) ali Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem), in s tem implicitno umakne svojo prošnjo, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil ali od nje odstopil, vsako prošnjo istega prosilca po tej odločitvi v državah članicah pa bi bilo treba šteti za naknadno prošnjo. Vendar implicitni umik ne bi smel biti samodejen, temveč bi prosilec moral imeti možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bilo nespoštovanje navedenih obveznosti posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. | (43) Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji ali ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) ali Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem), se bo njegova prošnja obravnavala kot implicitno umaknjena in je ni treba nadalje obravnavati, temveč jo je treba zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil ali od nje odstopil, vsako prošnjo istega prosilca po tej odločitvi v državah članicah pa bi bilo treba šteti za naknadno prošnjo. Vendar implicitni umik ne bi smel biti samodejen, temveč bi prosilec moral imeti možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bilo večkratno nespoštovanje navedenih obveznosti posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. |
Or. en
Predlog spremembe 350
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. V primeru naknadnih prošenj se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena, ali v primeru druge ali nadaljnjih naknadnih prošenj, takoj ko je prošnja podana v kateri koli državi članici po končni odločitvi, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena ali očitno neutemeljena. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 351
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. V primeru naknadnih prošenj se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena, ali v primeru druge ali nadaljnjih naknadnih prošenj, takoj ko je prošnja podana v kateri koli državi članici po končni odločitvi, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena ali očitno neutemeljena. | (44) Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. |
Or. en
Predlog spremembe 352
Jeroen Lenaers
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. V primeru naknadnih prošenj se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena, ali v primeru druge ali nadaljnjih naknadnih prošenj, takoj ko je prošnja podana v kateri koli državi članici po končni odločitvi, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena ali očitno neutemeljena. | (44) Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če ima prošnja namen zlorabe ali ne vsebuje bistvenih elementov, tako da v skladu z načelom pravnomočnosti nima možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ne vsebuje bistvenih elementov in možnosti za uspeh, ali če prosilec naknadno prošnjo vloži tik pred odstranitvijo ali letom in če obstajajo znaki, da je namen naknadne prošnje zgolj upočasnitev ali onemogočanje izvršitve odločbe o odstranitvi. V primeru naknadnih prošenj se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena, ali v primeru druge ali nadaljnjih naknadnih prošenj, takoj ko je prošnja podana v kateri koli državi članici po končni odločitvi, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena ali očitno neutemeljena. |
Or. en
Predlog spremembe 353
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. V primeru naknadnih prošenj se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena, ali v primeru druge ali nadaljnjih naknadnih prošenj, takoj ko je prošnja podana v kateri koli državi članici po končni odločitvi, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena ali očitno neutemeljena. | (44) Če prosilec še enkrat ali večkrat vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. V primeru ponovne ali večkratne vloge naknadne prošnje se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna. |
Or. en
Predlog spremembe 354
Maria Grapini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. V primeru naknadnih prošenj se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena, ali v primeru druge ali nadaljnjih naknadnih prošenj, takoj ko je prošnja podana v kateri koli državi članici po končni odločitvi, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena ali očitno neutemeljena. | (44) Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. Poleg tega je treba preprečiti ponovne vloge novih prošenj v drugih državah članicah brez navedbe novih elementov ali informacij, da ne bi prihajalo do zlorab postopka. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. V primeru naknadnih prošenj se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena, ali v primeru druge ali nadaljnjih naknadnih prošenj, takoj ko je prošnja podana v kateri koli državi članici po končni odločitvi, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena ali očitno neutemeljena. |
Or. ro
Predlog spremembe 355
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (44a) Ker je pravica do azila v skladu z mednarodno zakonodajo osebna pravica, vključno z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, je treba prošnje za azil obravnavati individualno neodvisno od države izvora prosilca. Zato se pojem varne izvorne države ne more uporabljati. |
Or. en
Predlog spremembe 356
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(45) Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene, ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 357
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(45) Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene, ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 358
Rachida Dati
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(45) Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene, ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav. | (45) Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene, ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav. S tem seznamom se bo povečala učinkovitost azilnih sistemov držav članic pri obravnavanju prošenj za mednarodno zaščito, ki najverjetneje niso utemeljene, omogočil pa bo tudi odpravo nekaterih razhajanj med nacionalnimi seznami varnih izvornih držav in držav članic. |
Or. fr
Predlog spremembe 359
Péter Niedermüller, Sylvie Guillaume
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(45) Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene, ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav. | (45) Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav. |
Or. en
Predlog spremembe 360
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(45) Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene, ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav. | (45) Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta direktiva določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene, ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav. |
Or. fr
Predlog spremembe 361
Udo Voigt
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(46) Dejstvo, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Presoja, na kateri temelji takšna določitev, lahko že zaradi svoje narave upošteva le splošne državljanske, pravne in politične okoliščine v tej državi ter to, ali so v tej državi subjekti, spoznani za krive preganjanja, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, dejansko podvrženi sankcijam. Zaradi tega se določitev zadevne države kot varne ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni razlogi zoper štetje te države za varno. | črtano |
Or. de
Predlog spremembe 362
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(46) Dejstvo, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Presoja, na kateri temelji takšna določitev, lahko že zaradi svoje narave upošteva le splošne državljanske, pravne in politične okoliščine v tej državi ter to, ali so v tej državi subjekti, spoznani za krive preganjanja, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, dejansko podvrženi sankcijam. Zaradi tega se določitev zadevne države kot varne ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni razlogi zoper štetje te države za varno. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 363
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(46) Dejstvo, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Presoja, na kateri temelji takšna določitev, lahko že zaradi svoje narave upošteva le splošne državljanske, pravne in politične okoliščine v tej državi ter to, ali so v tej državi subjekti, spoznani za krive preganjanja, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, dejansko podvrženi sankcijam. Zaradi tega se določitev zadevne države kot varne ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni razlogi zoper štetje te države za varno. | (46) Dejstvo, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Presoja, na kateri temelji takšna določitev, lahko že zaradi svoje narave upošteva le splošne državljanske, pravne in politične okoliščine v tej državi ter to, ali so v tej državi subjekti, spoznani za krive preganjanja, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, dejansko podvrženi sankcijam. Izjemoma se opredelitev zadevne države kot varne ne sme več uporabljati za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni razlogi zoper štetje te države za varno. |
Or. en
Predlog spremembe 364
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(46) Dejstvo, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Presoja, na kateri temelji takšna določitev, lahko že zaradi svoje narave upošteva le splošne državljanske, pravne in politične okoliščine v tej državi ter to, ali so v tej državi subjekti, spoznani za krive preganjanja, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, dejansko podvrženi sankcijam. Zaradi tega se določitev zadevne države kot varne ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni razlogi zoper štetje te države za varno. | (46) Dejstvo, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Presoja, na kateri temelji takšna določitev, lahko že zaradi svoje narave upošteva le splošne državljanske, pravne in politične okoliščine v tej državi ter to, ali so v tej državi subjekti, spoznani za krive preganjanja, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, dejansko podvrženi sankcijam. Zaradi tega se določitev zadevne države kot varne ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo razlogi zoper štetje te države za varno. |
Or. en
Predlog spremembe 365
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(47) Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami in relevantnimi zainteresiranimi stranmi. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 366
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(47) Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami in relevantnimi zainteresiranimi stranmi. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 367
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(47) Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami in relevantnimi zainteresiranimi stranmi. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Sprememba se predlaga zaradi uskladitve z naknadnimi predlogi sprememb.
Predlog spremembe 368
Rachida Dati
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(47) Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami in relevantnimi zainteresiranimi stranmi. | (47) Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami, Agencijo Evropske unije za azil in relevantnimi zainteresiranimi stranmi. |
Or. fr
Predlog spremembe 369
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(47) Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami in relevantnimi zainteresiranimi stranmi. | (47) Ta direktiva določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te direktive na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami in relevantnimi zainteresiranimi stranmi. |
Or. fr
Predlog spremembe 370
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(47) Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami in relevantnimi zainteresiranimi stranmi. | (47) Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami. |
Or. en
Predlog spremembe 371
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 372
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Bodil Valero
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 373
Rachida Dati
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe. | (48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe. V tem obdobju harmonizacije bi morale države članice poskrbeti, da bi bili nacionalni seznami varnih izvornih držav EU usklajeni s skupnim seznamom EU. Država, ki je začasno ali trajno odstranjena s skupnega seznama EU, se na nacionalni ravni ne sme šteti za varno izvorno državo. |
Or. fr
Predlog spremembe 374
Péter Niedermüller
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe. | (48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih izvornih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev takega skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov varnih izvornih držav ukinjena v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe. |
Or. en
Obrazložitev
Sprememba se predlaga zaradi uskladitve z naknadnimi predlogi sprememb.
Predlog spremembe 375
Maria Grapini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe. | (48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav ter zagotovljena podpora za hitro obravnavanje prošenj. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Ta mehanizem EU je treba uporabljati v vseh državah članicah vzporedno z nacionalnimi seznami. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe. |
Or. ro
Predlog spremembe 376
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe. | (48) Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. |
Or. en
Predlog spremembe 377
Rachida Dati
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (48a) Komisija zaradi harmonizacije nacionalnih seznamov varnih izvornih držav redno ocenjuje razmere v tretjih državah za zagotovitev, da je skupni seznam varnih izvornih držav popoln in učinkovit. Nato bi morala, po potrebi oblikovati predlog za razširitev skupnega seznama EU varnih izvornih držav. Države članice morajo imeti možnost, da Komisiji predložijo predloge za vključitev tretjih držav na ta skupni seznam varnih izvornih držav. Komisija bi morala nato te predloge v roku šestih mesecev preučiti na podlagi različnih virov informacij, ki jih ima na voljo, ter po potrebi pripraviti predlog za razširitev skupnega seznama varnih izvornih držav. Komisija bi morala poskrbeti, da bi se za vsako tretjo državo, uvrščeno na skupni seznam varnih izvornih držav, izvajala učinkovita evropska politika vračanja, in sicer s sporazumi o ponovnem sprejemu, ki bi jih bilo treba dosledno spoštovati, da bi te države prejele evropsko pomoč. |
Or. fr
Predlog spremembe 378
Péter Niedermüller, Sylvie Guillaume
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (48a) Namen skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav ne bi smel biti znižati število prosilcev za azil iz držav, za katere sta značilna visoko število prošenj za azil in nizka stopnja priznavanja azila. Označitev tretje države za varno izvorno državo bi morala temeljiti izključno na presoji, ali so razmere v tej državi skladne s skupnimi merili za označitev tretjih držav za varne izvorne države, ki so določena v tej uredbi. |
Or. en
Predlog spremembe 379
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da za omejeno obdobje začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer z delegiranim aktom v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku treh mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 380
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da za omejeno obdobje začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer z delegiranim aktom v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku treh mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. | (49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in spremljati razmere v potencialnih novih državah, s ciljem, da se določijo kot varne tretje države na ravni Unije ali uvrstijo na skupni evropski seznam varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da za omejeno obdobje začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer z delegiranim aktom v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku treh mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. |
Or. en
Predlog spremembe 381
Rachida Dati
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da za omejeno obdobje začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer z delegiranim aktom v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku treh mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. | (49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da za omejeno obdobje začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer z delegiranim aktom v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku treh mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. Če v navedenem roku ni predlagane spremembe, bi moral delegirani akt prenehati veljati. |
Or. fr
Predlog spremembe 382
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da za omejeno obdobje začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer z delegiranim aktom v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku treh mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. | (49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku treh mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. |
Or. en
Predlog spremembe 383
Péter Niedermüller, Sylvie Guillaume
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da za omejeno obdobje začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer z delegiranim aktom v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku treh mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. | (49) Komisija, ki ji pomaga Agencija Evropske unije za azil, bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so določene kot varne tretje države na ravni Unije ali ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v taki tretji državi bi Komisija morala imeti možnost, da za omejeno obdobje začasno odstrani določitev te tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev te tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer z delegiranim aktom v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega bi Komisija v tem primeru morala predlagati spremembo, da tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali da se to tretjo državo odstrani s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v roku šestih mesecev od sprejetja delegiranega akta o začasni odstranitvi te tretje države. |
Or. en
Predlog spremembe 384
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(50) Komisija bi morala za namene te utemeljene presoje upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da podaljša tako začasno odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitve tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav za obdobje šestih mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 385
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(50) Komisija bi morala za namene te utemeljene presoje upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da podaljša tako začasno odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitve tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav za obdobje šestih mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. | (50) Komisija bi morala za namene te utemeljene presoje upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic in Agencije Evropske unije za azil. Komisija bi morala imeti možnost, da podaljša tako začasno odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitve tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav za obdobje treh mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. |
Or. en
Predlog spremembe 386
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(50) Komisija bi morala za namene te utemeljene presoje upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da podaljša tako začasno odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitve tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav za obdobje šestih mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. | (50) Komisija bi morala za namene te utemeljene presoje upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da podaljša tako začasno odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitve tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav za obdobje šestih mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. |
Or. en
Predlog spremembe 387
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Ko se izteče veljavnost delegiranega akta in njegovih podaljšanj, nov delegirani akt pa ni sprejet, določitev tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav ne bi smela biti več začasno odstranjena. To ne posega v kakršne koli predlagane spremembe za odstranitev tretje države s seznamov. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 388
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Ko se izteče veljavnost delegiranega akta in njegovih podaljšanj, nov delegirani akt pa ni sprejet, določitev tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav ne bi smela biti več začasno odstranjena. To ne posega v kakršne koli predlagane spremembe za odstranitev tretje države s seznamov. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 389
Udo Voigt
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. | črtano |
Or. de
Predlog spremembe 390
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 391
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 392
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. | (52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav ali varnih tretjih držav, in v morebitnih novih potencialnih državah, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, bi morala predlagati spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. V primeru nenadne spremembe na bolje v potencialni tretji državi, lahko Komisija uporabi postopek delegiranega akta in predlaga nadaljnje spremembe te uredbe, s čimer bi pospešili postopek. |
Or. en
Predlog spremembe 393
Péter Niedermüller, Sylvie Guillaume
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. | (52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav ali varnih tretjih držav. Če je bila tretja država črtana s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, lahko država članica, če meni, da zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje merila iz Priloge I te uredbe za vključitev na skupni evropski seznam varnih izvornih držav, o tem obvesti Komisijo. Komisija obvestilo države članice preuči in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog o ustrezni spremembi skupnega seznama varnih izvornih držav. Če se Komisija ne odloči za predložitev tega predloga, država članica te države na nacionalni ravni ne označi za varno izvorno državo |
Or. en
Predlog spremembe 394
Rachida Dati
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. | (52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, bi morala predlagati spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. |
Or. fr
Predlog spremembe 395
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. | (52) Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te direktive za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države. |
Or. fr
Predlog spremembe 396
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Glede varnih izvornih držav je po sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 20. julija 2015 o varnih izvornih državah, s katerimi so se države članice dogovorile, da morajo vse države članice dati prednost presoji varnosti Zahodnega Balkana, Agencija Evropske unije za azil 2. septembra 2015 organizirala srečanje z državami članicami na ravni strokovnjakov, na katerem je bilo doseženo splošno soglasje, da bi bilo treba Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo*,30 nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo šteti za varne izvorne države v smislu te uredbe. | črtano |
_________________ |
|
30 * To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. |
|
Or. en
Predlog spremembe 397
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Glede varnih izvornih držav je po sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 20. julija 2015 o varnih izvornih državah, s katerimi so se države članice dogovorile, da morajo vse države članice dati prednost presoji varnosti Zahodnega Balkana, Agencija Evropske unije za azil 2. septembra 2015 organizirala srečanje z državami članicami na ravni strokovnjakov, na katerem je bilo doseženo splošno soglasje, da bi bilo treba Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo*,30 nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo šteti za varne izvorne države v smislu te uredbe. | črtano |
_________________ |
|
30 * To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. |
|
Or. en
Predlog spremembe 398
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(54) Na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih organizacij, je mogoče za več tretjih držav ugotoviti, da so varne izvorne države. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 399
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(54) Na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih organizacij, je mogoče za več tretjih držav ugotoviti, da so varne izvorne države. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 400
Jussi Halla-aho
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(54) Na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih organizacij, je mogoče za več tretjih držav ugotoviti, da so varne izvorne države. | (54) Na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic in Agencije Evropske unije za azil, je mogoče za več tretjih držav ugotoviti, da so varne izvorne države. |
Or. en
Predlog spremembe 401
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(55) V Albaniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 150 prijavah ugotovilo štiri kršitve. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 7,8 % (1 040) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Albanije. Vsaj osem držav članic je Albanijo določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je Albanijo določil za državo kandidatko. Ob določitvi je presodil, da Albanija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Albanija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 402
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(55) V Albaniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 150 prijavah ugotovilo štiri kršitve. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 7,8 % (1 040) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Albanije. Vsaj osem držav članic je Albanijo določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je Albanijo določil za državo kandidatko. Ob določitvi je presodil, da Albanija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Albanija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 403
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(55) V Albaniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 150 prijavah ugotovilo štiri kršitve. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 7,8 % (1 040) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Albanije. Vsaj osem držav članic je Albanijo določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je Albanijo določil za državo kandidatko. Ob določitvi je presodil, da Albanija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Albanija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | (55) V Albaniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 150 prijavah ugotovilo štiri kršitve. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 7,8 % (1 040) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Albanije. Vsaj osem držav članic je Albanijo določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je Albanijo določil za državo kandidatko. Ob določitvi je presodil, da Albanija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Albanija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. |
Or. bg
Predlog spremembe 404
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(56) V Bosni in Hercegovini ustava zagotavlja podlago za delitev oblasti med konstitutivnimi narodi. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 1 196 prijavah ugotovilo pet kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 4,6 % (330) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Bosne in Hercegovine. Vsaj devet držav članic je Bosno in Hercegovino določilo kot varno izvorno državo. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 405
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(56) V Bosni in Hercegovini ustava zagotavlja podlago za delitev oblasti med konstitutivnimi narodi. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 1 196 prijavah ugotovilo pet kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 4,6 % (330) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Bosne in Hercegovine. Vsaj devet držav članic je Bosno in Hercegovino določilo kot varno izvorno državo. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 406
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(56) V Bosni in Hercegovini ustava zagotavlja podlago za delitev oblasti med konstitutivnimi narodi. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 1 196 prijavah ugotovilo pet kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 4,6 % (330) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Bosne in Hercegovine. Vsaj devet držav članic je Bosno in Hercegovino določilo kot varno izvorno državo. | (56) V Bosni in Hercegovini ustava zagotavlja podlago za delitev oblasti med konstitutivnimi narodi. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 1 196 prijavah ugotovilo pet kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 4,6 % (330) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Bosne in Hercegovine. Vsaj devet držav članic je Bosno in Hercegovino določilo kot varno izvorno državo. |
Or. bg
Predlog spremembe 407
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(57) V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 502 prijavah ugotovilo šest kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 0,9 % (70) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Vsaj sedem držav članic je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo določil za državo kandidatko. Ob določitvi je presodil, da nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa bo morala še naprej izpolnjevati navedena merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 408
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(57) V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 502 prijavah ugotovilo šest kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 0,9 % (70) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Vsaj sedem držav članic je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo določil za državo kandidatko. Ob določitvi je presodil, da nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa bo morala še naprej izpolnjevati navedena merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 409
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(57) V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 502 prijavah ugotovilo šest kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 0,9 % (70) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Vsaj sedem držav članic je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo določil za državo kandidatko. Ob določitvi je presodil, da nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa bo morala še naprej izpolnjevati navedena merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | (57) V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 502 prijavah ugotovilo šest kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 0,9 % (70) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Vsaj sedem držav članic je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo določil za državo kandidatko. Ob določitvi je presodil, da nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa bo morala še naprej izpolnjevati navedena merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. |
Or. bg
Predlog spremembe 410
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(58) Na Kosovu* je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo. Ker ni mednarodnega soglasja glede statusa Kosova* kot samostojne države, Kosovo* ni podpisnik zadevnih mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, kot je na primer Evropska konvencija o človekovih pravicah. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 6,3 % (830) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Kosova*. Vsaj šest držav članic je Kosovo* določilo kot varno izvorno državo. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 411
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Judith Sargentini, Jean Lambert
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(58) Na Kosovu* je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo. Ker ni mednarodnega soglasja glede statusa Kosova* kot samostojne države, Kosovo* ni podpisnik zadevnih mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, kot je na primer Evropska konvencija o človekovih pravicah. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 6,3 % (830) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Kosova*. Vsaj šest držav članic je Kosovo* določilo kot varno izvorno državo. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 412
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(58) Na Kosovu* je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo. Ker ni mednarodnega soglasja glede statusa Kosova* kot samostojne države, Kosovo* ni podpisnik zadevnih mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, kot je na primer Evropska konvencija o človekovih pravicah. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 6,3 % (830) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Kosova*. Vsaj šest držav članic je Kosovo* določilo kot varno izvorno državo. | (58) Na Kosovu* je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo. Ker ni mednarodnega soglasja glede statusa Kosova* kot samostojne države, Kosovo* ni podpisnik zadevnih mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, kot je na primer Evropska konvencija o človekovih pravicah. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 6,3 % (830) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Kosova*. Vsaj šest držav članic je Kosovo* določilo kot varno izvorno državo. |
Or. bg
Predlog spremembe 413
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(59) Ta uredba ne posega v stališča držav članic Unije o statusu Kosova, o katerem bodo odločile v skladu s svojo nacionalno prakso in mednarodnim pravom. Poleg tega noben izraz, besedilo ali opredelitev iz te uredbe ne pomeni, da Unija priznava Kosovo kot neodvisno državo ali da posamezne države članice priznavajo Kosovo kot neodvisno državo, če tega niso predhodno storile. Zlasti uporaba izraza „države“ ne pomeni priznanja državnosti. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 414
Brice Hortefeux
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(59) Ta uredba ne posega v stališča držav članic Unije o statusu Kosova, o katerem bodo odločile v skladu s svojo nacionalno prakso in mednarodnim pravom. Poleg tega noben izraz, besedilo ali opredelitev iz te uredbe ne pomeni, da Unija priznava Kosovo kot neodvisno državo ali da posamezne države članice priznavajo Kosovo kot neodvisno državo, če tega niso predhodno storile. Zlasti uporaba izraza „države“ ne pomeni priznanja državnosti. | (59) Ta direktiva ne posega v stališča držav članic Unije o statusu Kosova, o katerem bodo odločile v skladu s svojo nacionalno prakso in mednarodnim pravom. Poleg tega noben izraz, besedilo ali opredelitev iz te direktive ne pomeni, da Unija priznava Kosovo kot neodvisno državo ali da posamezne države članice priznavajo Kosovo kot neodvisno državo, če tega niso predhodno storile. Zlasti uporaba izraza „države“ ne pomeni priznanja državnosti. |
Or. fr
Predlog spremembe 415
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(59) Ta uredba ne posega v stališča držav članic Unije o statusu Kosova, o katerem bodo odločile v skladu s svojo nacionalno prakso in mednarodnim pravom. Poleg tega noben izraz, besedilo ali opredelitev iz te uredbe ne pomeni, da Unija priznava Kosovo kot neodvisno državo ali da posamezne države članice priznavajo Kosovo kot neodvisno državo, če tega niso predhodno storile. Zlasti uporaba izraza „države“ ne pomeni priznanja državnosti. | (59) Ta direktiva ne posega v stališča držav članic Unije o statusu Kosova, o katerem bodo odločile v skladu s svojo nacionalno prakso in mednarodnim pravom. Poleg tega noben izraz, besedilo ali opredelitev iz te direktive ne pomeni, da Unija priznava Kosovo kot neodvisno državo ali da posamezne države članice priznavajo Kosovo kot neodvisno državo, če tega niso predhodno storile. Zlasti uporaba izraza „države“ ne pomeni priznanja državnosti. |
Or. en
Predlog spremembe 416
Ska Keller
v imenu skupine Verts/ALE
Jean Lambert, Judith Sargentini
Predlog uredbe
Uvodna izjava 60
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(60) V Črni gori je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 447 prijavah ugotovilo eno kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 3,0 % (40) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Črne gore. Vsaj devet držav članic je Črno goro določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je Črno goro določil za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Ob določitvi je presodil, da Črna gora izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Črna gora pa bo morala še naprej izpolnjevati navedena merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 417
Marina Albiol Guzmán
Predlog uredbe
Uvodna izjava 60
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(60) V Črni gori je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 447 prijavah ugotovilo eno kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 3,0 % (40) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Črne gore. Vsaj devet držav članic je Črno goro določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je Črno goro določil za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Ob določitvi je presodil, da Črna gora izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Črna gora pa bo morala še naprej izpolnjevati navedena merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 418
Emil Radev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 60
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(60) V Črni gori je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 447 prijavah ugotovilo eno kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 3,0 % (40) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Črne gore. Vsaj devet držav članic je Črno goro določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je Črno goro določil za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Ob določitvi je presodil, da Črna gora izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Črna gora pa bo morala še naprej izpolnjevati navedena merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. | (60) V Črni gori je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 447 prijavah ugotovilo eno kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 3,0 % (40) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Črne gore. Vsaj devet držav članic je Črno goro določilo kot varno izvorno državo. Evropski svet je Črno goro določil za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Ob določitvi je presodil, da Črna gora izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin. Črna gora pa bo morala še naprej izpolnjevati navedena merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. |
Or. bg