Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
10.2.2017
OSNUTEK MNENJA
Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)
( COM(2016)0465 – C8‑0323/2016 – 2016/0222(COD) )
Poročevalec: Brando Benifei
PA_Legam
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Namen predlagane reforme skupnega evropskega azilnega sistema je oblikovati bolj trajnostno, pravičnejšo in celovitejšo migracijsko politiko EU, osnovano na načelih poštene delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami.
Kakovost sprejemnih standardov je bistvenega pomena za to, da bodo imeli prosilci za azil in begunci, ki prihajajo v takšnem številu kot še nikoli doslej, več možnosti za učinkovito vključevaje in posledično zmanjšanje odvisnosti od države gostiteljice. Vendar pa je trajnostnost celotnega procesa odvisna od številnih bistvenih elementov, kot so dobro delujoč zakonodajni okvir in učinkovitost upravnih organov, odločna politična zaveza nacionalnih in evropskih političnih in institucionalnih akterjev ter socialna kohezija, vključujočnost in družbeno-gospodarska blaginja naših držav.
Vsa nova pravila o sprejemu morajo biti zato mišljena tudi za prihodnost, tj. oblikovana tako, da bodo učinkovita tudi ob prenehanju kriznih razmer, ki so do sedaj opredeljevale odziv na begunsko krizo. To je potrebno zato, da se ustvarijo pogoji, v katerih bi bilo mogoče izziv vključevanja spremeniti v priložnost in dolgoročno v vir za družbo. Obenem morajo biti reforme realistične in ustrezajoče sedanjosti, tj. ustrezno morajo upoštevati makroekonomske razmere na naši celini po letih trdovratne krize.
Po mnenju poročevalca bi bilo treba v tem mnenju Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve celovito oceniti, ali so zgoraj omenjeni pogoji v obravnavanem zakonodajnem predlogu primerno uravnovešeni, in predlagati ustrezne prilagoditve. Ocena je samo delno pozitivna.
Poročevalec pozdravlja ambiciozen sklop predlogov glede dostopa do zaposlitve, ki ga je predstavila Komisija. Znižanje praga za dostop prosilcev za mednarodno zaščito do trga dela na šest mesecev bistveno izboljšuje trenutna pravila in je skladno s stališčem Evropskega parlamenta v njegovi resoluciji o vključevanju beguncev v družbo in na trg dela. Prav tako podpira spodbujanje držav članic, da še bolj pospešijo takšen dostop, če imajo prosilci dobre možnosti za vključitev. Nasprotno pa ne podpira možnosti, da se dostop onemogoči, če se prosilci uvrstijo v pospešeni postopek in se posledično predpostavlja, da je njihova prošnja neutemeljena. Takšna določba bi bila po njegovem mnenju v nasprotju s tretjim členom Ženevske konvencije in njegovim duhom. Poročevalec pozdravlja tudi pojasnila glede potrebe po zagotavljanju učinkovitosti tega dostopa ter predlaga dopolnitve besedila z omembo nekaj glavnih primerov omejitev, opaženih v državah članicah, kot so sektorske omejitve in omejitve delovnega časa ter pretirane upravne formalnosti.
Nove določbe za prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema pomembno izboljšujejo trenutno stanje, zato poročevalec v celoti podpira vse predloge, katerih namen je zagotoviti, da države članice sistematično ocenjujejo, ali imajo prosilci posebne potrebe glede sprejema.
Ravno nasprotno pa poročevalec močno nasprotuje ukrepom, katerih namen je zmanjšati sekundarna gibanja z odrekanjem materialnih pogojev za sprejem prosilcem za mednarodno zaščito, če niso v državi, ki je odgovorna za njihovo prošnjo skladno s pravili o azilu, ki se sedaj pregledujejo. Po njegovem mnenju je to nesprejemljivo omejevanje pravic beguncev glede na trenutni položaj in je v očitnem nasprotju s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Obenem to nakazuje, da so sekundarna gibanja večinoma odvisna od razlik v kakovosti sprejemnih standardov med državami članicami. Sprejemne standarde je treba dejansko izboljšati v celotni EU. Vendar pa se zdi, da je močna soodvisnost med družbeno-gospodarskimi razmerami v državah članicah, možnostmi za zaposlitev, ki jih ponujajo, in splošno kakovostjo njihovih storitev na eni strani ter individualnimi željami beguncev glede azila na drugi prevladujoči dejavnik, ki narekuje ta sekundarna gibanja. Nekatere države so zaradi geografskih razlogov nesorazmerno močno izpostavljene prihodom in obenem nosijo – prav tako nesorazmerne – posledice gospodarske krize, ki je oklestila javna sredstva, razpoložljiva za sprejemne ukrepe. Visoka stopnja brezposelnosti in družbeno-gospodarske razmere v posameznih državah članicah ovirajo doseganje samega cilja reforme, saj zmanjšujejo možnosti za vključitev prosilcev. Prav tako obstaja nevarnost povečanja konkurence na trgu dela v odnosu do lastnih državljanov in državljanov EU, kar lahko dodatno okrepi protipriseljensko nastrojenost. Poskus onemogočanja sekundarnih gibanj s kaznovalnim pristopom do prosilcev za azil bi samo poslabšal že tako težko situacijo, namesto da bi zagotovil urejeno obvladovanje migracijskih tokov. Takšen pristop ni razumen in funkcionalen odgovor na zelo kompleksno vprašanje, temveč še vedno kaže na pomanjkanje vzajemnega zaupanja in nepripravljenost vzpostaviti resnično pošten, zares evropski azilni sistem.
Čeprav pravila o pridržanju niso vključena v prenovitev, poročevalec predlaga njihovo spremembo: mladoletnikov in mladoletnikov brez spremstva ni v nobenem primeru dopustno pridržati.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog Direktive
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na sistemu določanja države članice, odgovorne za prosilce za mednarodno zaščito, in skupnih standardih za azilne postopke, pogojih in postopkih za sprejem ter pravicah upravičencev do mednarodne zaščite. Ne glede na znatni napredek pri razvoju skupnega evropskega azilnega sistema pa med državami članicami ostajajo precejšnje razlike glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev, stopnje podeljevanja azila in vrste zaščite, ki se prizna upravičencem do mednarodne zaščite. Ta odstopanja so pomembno gonilo za sekundarno gibanje in spodkopavajo cilj zagotovitve, da se vsi prosilci obravnavajo enako, ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo. | (3) Skupni evropski azilni sistem temelji na sistemu določanja države članice, odgovorne za prosilce za mednarodno zaščito, in skupnih standardih za azilne postopke, pogojih in postopkih za sprejem ter pravicah upravičencev do mednarodne zaščite. Ne glede na znatni napredek pri razvoju skupnega evropskega azilnega sistema pa med državami članicami ostajajo precejšnje razlike glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev, stopnje podeljevanja azila in vrste zaščite, ki se prizna upravičencem do mednarodne zaščite. Ta odstopanja so skupaj z dejstvom, da se makroekonomske razmere in razmere na trgu dela v državah članicah zelo razlikujejo, pomembno gonilo za sekundarno gibanje in spodkopavajo cilj zagotovitve, da se vsi prosilci obravnavajo enako, ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo. |
Or. en
Predlog spremembe 2
Predlog Direktive
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili k nižanju svojih standardov. Bolj izenačeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU. | (5) Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili k nižanju svojih standardov. Hkrati se najbolj izpostavljene države članice nesorazmerno soočajo s težo velikega pritoka migrantov in prosilcev za azil, zaradi česar je sprejem pod močnim pritiskom, prisotno pa je tudi tveganje za nadaljnje poslabšanje kakovosti ponujenih standardov. Bolj izenačeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU. |
Or. en
Predlog spremembe 3
Predlog Direktive
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Če se prosilec nahaja v drugi državi članici, kot je tista, v kateri bi se moral nahajati v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], prosilec ne bi smel biti upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 4
Predlog Direktive
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Pojasniti je treba, da naj bi države članice prosilcem izdale potno listino le, kadar obstajajo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi za to. Veljavnost potnih listin bi morala biti poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z resnimi humanitarnimi razlogi, če bi moral prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi nujni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. | (12) Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Veljavnost potnih listin bi morala biti omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z razlogom, da mora prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. |
Or. en
Predlog spremembe 5
Predlog Direktive
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Prosilec mora vložiti prošnjo za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja. Za prosilca, ki ni izpolnil svojih obveznosti, velja za manj verjetno, da bi se mu po določitvi odgovorne države članice v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] dovolilo bivanje v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje, in posledično za bolj verjetno, da bo pobegnil. Zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. | (13) Za prosilca, ki namerno ni vložil prošnje za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja, velja za manj verjetno, da bi se mu dovolilo bivanje v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje. |
Or. en
Predlog spremembe 6
Predlog Direktive
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Prosilci morajo biti prisotni v državi članici, v kateri so podali prošnjo, ali v državi članici, kateri so bili predani v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. Če prosilec pobegne iz te države članice in brez dovoljenja odpotuje v drugo državo članico, je nujno za namen dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, da se prosilec hitro vrne v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Do takšne predaje obstaja nevarnost pobega, zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. | (14) Prosilci morajo ostati na voljo ustreznim organom v državi članici, v kateri so podali prošnjo, ali v državi članici, kateri so bili predani v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. Če prosilec pobegne iz te države članice ali brez ustrezne utemeljitve odpotuje v drugo državo članico, je nujno za namen dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, da se prosilec hitro vrne v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Do takšne predaje obstaja nevarnost pobega, zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. |
Or. en
Predlog spremembe 7
Predlog Direktive
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Dejstvo, da je prosilec v preteklosti pobegnil v drugo državo članico, je pomemben dejavnik pri presoji nevarnosti pobega prosilca. Za zagotovitev, da prosilec ne bi znova pobegnil in bo ostal na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba po vrnitvi prosilca v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten, pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 8
Predlog Direktive
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčevega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca, bi morale države članice po potrebi prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil naslednjih obveznosti: ni podal prošnje v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa; ni ostal v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten; ali v primerih, ko je bil po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu. | (16) Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca bi morale imeti države članice možnost, da po potrebi prosilcu določijo prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec namerno ni izpolnil obveznosti, da ostane v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten, oziroma je brez ustrezne utemeljitve odpotoval v drugo državo članico , ali v primerih, ko je bil prosilec po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. |
Or. en
Predlog spremembe 9
Predlog Direktive
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo temeljiti na ravnanju posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev. | (18) Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo pristojni organi vedno utemeljiti ter morajo temeljiti na ravnanju posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev. |
Or. en
Predlog spremembe 10
Predlog Direktive
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom, vključno z zapustitvijo ozemlja, na katerem bi moral biti prosilec prisoten. | (19) Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom. |
Or. en
Predlog spremembe 11
Predlog Direktive
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost ter fizično in čustveno oskrbo ter pogoje zagotoviti na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj. | (30) Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost, nastanitev in prehrano ter fizično in čustveno oskrbo in izobraževanje ter vse pogoje zagotoviti na način, ki učinkovito zagotavlja njihov splošni razvoj. |
Or. en
Predlog spremembe 12
Predlog Direktive
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. | (31) Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo, obporodno oskrbo, storitve za spolno in reproduktivno zdravje ter osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj, kot so posttravmatske stresne motnje. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. |
Or. en
Predlog spremembe 13
Predlog Direktive
Uvodna izjava 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(32) Upravičenost prosilca do materialnih pogojev za sprejem na podlagi te direktive se lahko omeji v nekaterih okoliščinah, kot na primer, če je prosilec iz države članice, v kateri bi moral biti prisoten, pobegnil v drugo državo članico. Vendar bi morala država članica v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva. Če se mladoletnik nahaja v drugi državi članici, kot je država članica, v kateri bi moral biti prisoten, bi morala država članica mladoletniku do predaje v odgovorno državo članico zagotoviti dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. | (32) Država članica bi morala v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Države članice morajo upoštevati tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do nje ter dostopa do zdravstvenega varstva in varstva otrok. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. |
Or. en
Predlog spremembe 14
Predlog Direktive
Uvodna izjava 34
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(34) Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu . | (34) Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, vključno s sektorskimi omejitvami, omejitvami delovnega časa ali pretiranimi upravnimi formalnostmi, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu. |
Or. en
Predlog spremembe 15
Predlog Direktive
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Najdaljši dovoljeni časovni okvir za dostop do trga dela bi bilo treba uskladiti s trajanjem postopka vsebinske obravnave. Da se povečajo možnosti vključevanja in samozadostnosti prosilcev, se spodbuja zgodnejši dostop do trga dela, če je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena, tudi ko se prošnja obravnava prednostno v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Države članice bi morale zato razmisliti o skrajšanju navedenega obdobja, kolikor je mogoče, da se prosilcem zagotovi dostop do trga dela najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve prošnje v primerih, ko je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena. Države članice pa ne bi smele odobriti dostopa do trga dela prosilcem, katerih prošnja za mednarodno zaščito bo verjetno neutemeljena in za katero se uporabi postopek pospešene obravnave. | (35) Najdaljši dovoljeni časovni okvir za dostop do trga dela bi bilo treba uskladiti s trajanjem postopka vsebinske obravnave. Da se povečajo možnosti vključevanja in samozadostnosti prosilcev, se spodbuja zgodnejši dostop do trga dela, če je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena, tudi ko se prošnja obravnava prednostno v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Države članice bi morale zato razmisliti o skrajšanju navedenega obdobja, kolikor je mogoče, da se prosilcem zagotovi dostop do trga dela najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve prošnje v primerih, ko je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena. |
Or. en
Predlog spremembe 16
Predlog Direktive
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) Ko se prosilcem odobri dostop do trga dela, bi morali biti upravičeni do skupnega sklopa pravic na podlagi enake obravnave prosilcev in državljanov. Delovni pogoji bi morali zajemati vsaj plačo in odpustitev, zahteve glede zdravja in varstva pri delu, delovni čas in letni dopust, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. Prosilci bi se morali prav tako enako obravnavati kar zadeva svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in socialno varnost. | (36) Ko se prosilcem odobri dostop do trga dela, bi morali biti, kar zadeva delovne pogoje, upravičeni do enake obravnave kot državljani, vključno s plačo in odpustitvijo, zahtevami glede zdravja in varstva pri delu, delovnega časa in letnega dopusta, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. Prosilci bi se morali prav tako enako obravnavati kar zadeva svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in priložnosti za izobraževanje za odrasle v zvezi z delom, vključno z učenjem jezika ter usposabljanjem za nadgrajevanje strokovnih znanj in praktičnih izkušenj na delovnem mestu, svetovalne storitve, ki jih zagotavljajo zavodi za zaposlovanje, poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in socialno varnost. |
Or. en
Predlog spremembe 17
Predlog Direktive
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Zaradi morebitno začasne narave bivanja prosilcev in brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta bi morale imeti države članice možnost izključitve družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost iz enake obravnave prosilcev in lastnih državljanov, prav tako pa bi morale imeti možnost omejitve prošnje za enako obravnavo v zvezi z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Tudi pravica do svobode združevanja in pripadnosti se lahko omeji, in sicer se lahko prosilci izključijo iz udeležbe v upravljanju nekaterih organov in zasedanja javne funkcije. | (39) Zaradi morebitno začasne narave bivanja prosilcev bi morale imeti države članice možnost omejiti pravico do svobode združevanja in pripadnosti, in sicer se lahko prosilci izključijo iz udeležbe v upravljanju nekaterih organov in zasedanja javne funkcije. |
Or. en
Predlog spremembe 18
Predlog Direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) „pobeg“: pomeni dejanje, s katerim prosilec, da bi se izognil azilnim postopkom, bodisi zapusti ozemlje, na katerem bi moral biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX32 [dublinska uredba], ali ne ostane na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču; | (10) „pobeg“: pomeni namerno dejanje prosilca, da bi se izognil azilnim postopkom in da ne bi ostal na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču; |
__________________ | __________________ |
32 UL C […], […], str. […]. | 32 UL C […], […], str. […]. |
Or. en
Predlog spremembe 19
Predlog Direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) „nevarnost pobega“: pomeni obstoj razlogov, ki temeljijo na objektivnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil; | (11) „nevarnost pobega“: pomeni obstoj posebnih razlogov, ki temeljijo na objektivnih in posebnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu v skladu s smernicami Evropskega azilnega podpornega urada, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil; |
Or. en
Predlog spremembe 20
Predlog Direktive
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem . V predloženih informacijah poudarijo, da prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 te direktive, kot je navedeno v členu 17a iste direktive, v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] . | Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo najmanj o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem. Prosilce tudi opozorijo na vse ustrezne informacije v zvezi z morebitno nadomestitvijo, omejitvijo ali ukinitvijo materialnih pogojev za sprejem iz člena 19 te direktive. |
Or. en
Predlog spremembe 21
Predlog Direktive
Člen 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice prosilcem izdajo potno listino, le kadar nastopijo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi, ki zahtevajo njihovo prisotnost v drugi državi. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo. | Države članice prosilcem nemudoma izdajo potno listino, kadar se zahteva prisotnost prosilca v drugi državi članici, zlasti iz razlogov, ko mora prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi takšni razlogi vključujejo situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo. |
Or. en
Predlog spremembe 22
Predlog Direktive
Člen 6 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Preden države članice prosilcem zagotovijo pravice, do katerih so upravičeni po tej direktivi, jim zgolj zato, ker so prosilci za mednarodno zaščito, ne naložijo nepotrebnih ali nesorazmernih obveznosti glede dokumentacije ali drugih upravnih obveznosti. |
Or. en
Predlog spremembe 23
Predlog Direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice po potrebi določijo prebivališče prosilca na točno določenem mestu iz katerega koli od naslednjih razlogov: | 2. Države članice lahko po potrebi določijo prebivališče prosilca na točno določenem mestu iz katerega koli od naslednjih razlogov: |
Or. en
Predlog spremembe 24
Predlog Direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje njegove prošnje za mednarodno zaščito; | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 25
Predlog Direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – alinea 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
– za prosilce, ki niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ter so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve in prošnjo podali tam; ali | – za prosilce, ki namerno niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ali so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve; ali |
Or. en
Predlog spremembe 26
Predlog Direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – alinea 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
– za prosilce, ki so bili vrnjeni v državo članico, v kateri morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potem ko so pobegnili v drugo državo članico. | – za prosilce, ki so bili vrnjeni v državo članico, v kateri morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potem ko so pobegnili. |
Or. en
Predlog spremembe 27
Predlog Direktive
Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Mladoletniki se pridržijo le kot zadnja možnost in potem ko se ugotovi, da ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov. Tako pridržanje traja čim krajše obdobje in stori se vse, kar je mogoče, da se pridržani mladoletniki izpustijo in nastanijo v primernih prostorih za mladoletnike. | Mladoletnikov, ne glede na to, ali so brez spremstva ali ne, ni v nobenem primeru dopustno pridržati. Zagotovi se jim pravica in dostop do namestitve, varstva in izobraževanja in omogoči se jim sodelovanje v prostočasnih dejavnostih, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti. |
Or. en
Predlog spremembe 28
Predlog Direktive
Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Kadar se pridržijo mladoletniki, je treba zagotoviti njihovo pravico do izobraževanja in jim dati možnost sodelovanja v prostočasnih dejavnostih, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 29
Predlog Direktive
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Mladoletniki brez spremstva se pridržijo le v izjemnih okoliščinah. Stori se vse, kar je mogoče, da se pridržanega mladoletnika brez spremstva čimprej izpusti. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 30
Predlog Direktive
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Mladoletnikov brez spremstva se nikoli ne pridrži v zaporu. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 31
Predlog Direktive
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Kolikor je mogoče, se mladoletnikom brez spremstva zagotovi namestitev v ustanovah, ki imajo osebje , ki upošteva pravice in potrebe oseb njihove starosti , in zmogljivosti , prilagojene mladoletnikom brez spremstva . | Mladoletnikom brez spremstva se nemudoma zagotovita prehrana in namestitev v ustanovah, ki imajo osebje, ki upošteva pravice in potrebe oseb njihove starosti, in zmogljivosti, prilagojene mladoletnikom brez spremstva. Države članice zagotovijo, da so nameščeni ločeno od odraslih oseb. |
Or. en
Predlog spremembe 32
Predlog Direktive
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Kadar se pridržijo mladoletniki brez spremstva, države članice zagotovijo, da so nameščeni ločeno od odraslih oseb. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 33
Predlog Direktive
Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Če je država članica pospešila vsebinsko obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu s točkami [(a) do (f)] člena [40(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], se dostop do trga dela ne odobri. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 34
Predlog Direktive
Člen 15 – odstavek 3 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti; | (b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s pravicami in koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti; |
Or. en
Predlog spremembe 35
Predlog Direktive
Člen 15 – odstavek 3 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) izobraževanje in poklicno usposabljanje, razen štipendij in posojil za študij in preživljanje ali drugih štipendij in posojil, povezanih z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem; | (c) poklicno usposabljanje, ne glede na to, ali imajo dostop do trga dela; |
Or. en
Predlog spremembe 36
Predlog Direktive
Člen 15 – odstavek 3 – točka c a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ca) izobraževanje in priložnosti za izobraževanje za odrasle v zvezi z delom, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje strokovnih znanj in praktičnih izkušenj na delovnem mestu, razen štipendij in posojil za študij in preživljanje ali drugih štipendij in posojil, povezanih z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem; |
Or. en
Predlog spremembe 37
Predlog Direktive
Člen 15 – odstavek 3 – točka d a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (da) svetovalne storitve, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje; |
Or. en
Predlog spremembe 38
Predlog Direktive
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka ii
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(ii) na podlagi točke (c) tega odstavka, in sicer na izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki je neposredno povezano s posamezno dejavnostjo v okviru zaposlitve; | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 39
Predlog Direktive
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka iii
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(iii) na podlagi točke (e) tega odstavka, in sicer z izključitvijo družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 40
Predlog Direktive
Člen 15 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Če je bil prosilcem odobren dostop do trga dela v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da je v prosilčevem dokumentu, kakor je navedeno v členu [29] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], navedeno, da ima prosilec dovoljenje, da se redno zaposli. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 41
Predlog Direktive
Člen 17 – odstavek 9 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in dostojen življenjski standard za vse prosilce. | Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in ustrezen življenjski standard za vse prosilce. |
Or. en
Predlog spremembe 42
Predlog Direktive
Člen 17 a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 17a | črtano |
Pogoji za sprejem v državi članici, ki ni država članica, v kateri mora biti prosilec prisoten |
|
1. Prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. |
|
2. Države članice zagotovijo dostojen življenjski standard za vse prosilce. |
|
3. Do predaje mladoletnika odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], države članice mladoletniku zagotovijo dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. |
|
Or. en
Predlog spremembe 43
Predlog Direktive
Člen 18 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci , ne glede na to, kje morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni , vključno z resnimi duševnimi motnjami. | 1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni, vključno z resnimi duševnimi motnjami. |
Or. en
Predlog spremembe 44
Predlog Direktive
Člen 19 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. V zvezi s prosilci, ki morajo biti prisotni na njihovem ozemlju v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], lahko države članice v situacijah iz odstavka 2 : | 1. Na podlagi odločitve pristojnega organa lahko države članice v situacijah iz odstavka 2: |
Or. en
Predlog spremembe 45
Predlog Direktive
Člen 19 – odstavek 2 – točka g
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(g) prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] in odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve ter prošnjo poda tam; ali | (g) prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali namerno odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve; ali |
Or. en
Predlog spremembe 46
Predlog Direktive
Člen 19 – odstavek 2 – točka h
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(h) je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil v drugo državo članico. | (h) je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil. |
Or. en