Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

6.3.2017

OSNUTEK MNENJA

Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas

( COM(2016)0466 – C8‑0324/2016 – 2016/0223(COD) )

Pripravljavec mnenja: Brando Benifei

PA_Legam

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen predlagane reforme skupnega evropskega azilnega sistema je oblikovati bolj trajnostno, pravičnejšo in celovitejšo migracijsko politiko EU, osnovano na načelih poštene delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami.

Da bi se lahko učinkovito odzivali na begunsko krizo, je ne glede na zakonodajna in politična prizadevanja na evropski ravni in ravni držav članic v zadnjih letih še vedno treba obravnavati več vidikov, povezanih z dobrim delovanjem azilnega sistema. Zlasti ostajajo razlike pri pravilih in merilih za dodelitev statusa begunca in subsidiarne zaščite; pri stopnjah ugodno rešenih prošenj za azil v državah članicah in pri sklopu pravic in obveznosti upravičencev. Komisija predlaga, da se prejšnja prenovljena direktiva o pogojih razveljavi z uredbo in tako poveča potencial harmonizacije novih skupnih evropskih instrumentov. Pripravljavec mnenja meni, da je nujno, da reforme s tega področja dosežejo vsesplošni cilj, izboljšanje trenutnih razmer, kar bi moralo pomeniti korak naprej v smeri učinkovitih pravic, zagotovljenih osebam, ki potrebujejo zaščito, in ne zgolj funkcionalno upravno reorganizacijo ali racionalizacijo pravil, praks in postopkov.

Tako je možnost vključevanja v družbo in na trg dela za upravičence do mednarodne zaščite ključna.

Zato pripravljavec v osnutku mnenja predlaga spremembe, katerih cilj je zagotoviti, da zakonodaja EU omogoči čim boljši izkoristek potenciala možnosti vključevanja. V prvi vrsti to pomeni uskladitev pravic, priznanih beguncem po eni strani in upravičencem do subsidiarne zaščite po drugi, kot že velja v nekaterih državah članicah, saj to razlikovanje velikokrat temelji na sporni domnevi, da je potrebna zaščita bolj začasna. To v praksi ustvarja nepotrebno upravno zapletenost in hkrati tveganje za neposredno ogrožanje možnosti za vključevanje, na primer zaradi prekratkega trajanja dovoljenj za prebivanje ali delovnih dovoljenj, saj je to pogosto neločljivo povezano, ali s povezovanjem podaljšanja dovoljenja za prebivanje s pregledom statusa zaščite, kar se zdi tudi drago in nepotrebno. Iz podobnih razlogov pripravljavec mnenja predlaga, da se iz besedila črta možnost, da države članice omejijo socialno pomoč upravičencem do subsidiarne zaščite na osnovne ugodnosti.

Komisija dovoljuje državam članicam, da udeležbo v ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, za upravičence do zaščite določijo kot obvezno, da olajšajo njihovo vključevanje v družbo. Čeprav je to mogoče sprejeti kot dragoceno orodje, s katerim lahko kratkoročne izzive vključevanja spremenimo v priložnost za celotno družbo, je treba podrobno opredeliti, da morajo biti taki ukrepi brezplačni, na voljo in lahko dostopni in vedno upoštevati pravice in vrednote upravičenca do zaščite. Treba je tudi zagotoviti, da neudeležba ali delna udeležba v teh ukrepih nikoli ne ogroža statusa zaščite osebe, saj bi to pomenilo neposredno kršitev mednarodnega prava o beguncih.

Pripravljavec mnenja se ne strinja s kaznovalnim pristopom, ki ga je Komisija izbrala za urejanje sekundarnih gibanj, po drugi strani pa meni, da je primernejši sistem morebitnih spodbud, da zadevne osebe ostanejo v državi, ki jim je priznala zaščito.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo.	(1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom spodbujanja upravičencev do mednarodne zaščite, da ostanejo v državi članici, ki jim je priznala zaščito, in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo.
__________________	__________________
31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9.	31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9.

Or. en

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil.	(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so skupaj z zelo različnimi makroekonomskimi razmerami in razmerami na trgu dela v državah članicah pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil.

Or. en

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016.	(4) Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. Vendar pa v njem niso predlagani nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016.
__________________	__________________
32 COM (2016) 197 final.	32 COM (2016) 197 final.
33 EUCO, 19.2.2016, SN 1/16.	33 EUCO, 19.2.2016, SN 1/16.

Or. en

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba.	(8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami.

Or. en

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja.	(10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite.

Or. en

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer.	(13) (Ne zadeva slovenske različice.)

Or. en

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah o homoseksualcih in prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami.	(29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto ter prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. Poleg tega pristojni nacionalni organi ne bi smeli zaključiti, da izjava prosilca ni verodostojna, zgolj zato, ker se prosilec pri prvotnem opisu podrobnosti preganjanja ni skliceval na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti.

Or. en

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Dovoljenje za prebivanje in potne listine, prvič izdani upravičencem do mednarodne zaščite ali podaljšani po začetku veljavnosti te uredbe bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.	(37) Dovoljenje za prebivanje in potne listine, izdani upravičencem do mednarodne zaščite po začetku veljavnosti te uredbe, bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.

Or. en

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37.	(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37.
__________________	__________________
37 COM(2016) 271 final.	37 COM(2016) 271 final.

Or. en

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39. Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic.	(42) Upravičence do mednarodne zaščite bi morali spodbujati, naj prebivajo v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39. Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic.
__________________	__________________
38 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja.	38 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja.
39 Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.	39 Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.
40 COM (2016) 378 final.	40 COM (2016) 378 final.

Or. en

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(44) Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.	(44) Za spodbujanje upravičencev do mednarodne zaščite, da ostanejo v državi članici, ki jim je priznala to zaščito, bi bilo treba harmonizirati trajanje dovoljenj za prebivanje za ustrezno časovno obdobje.

Or. en

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47) V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, je za priznanje ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.	(47) V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, je za priznanje ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti lahko potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.

Or. en

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja.	(49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic in ukrepov v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževanja in izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo, poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja.

Or. en

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.	(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja, če so ti ukrepi lahko dostopni, na razpolago in brezplačni.

Or. en

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 53


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno.	(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, na razpolago in brezplačni. Udeležba v omenjenih ukrepih ne bi smela nikoli posegati v pravice in obveznosti, določene v tej uredbi, ter ne bi smela nikoli biti razlog za pregled, preklic, odpravo, zavrnitev ali zavrnitev podaljšanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite.

Or. en

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pri prvem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano beguncu.	črtano

Or. en

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) pri prvem in drugem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano upravičencu do subsidiarne zaščite.	črtano

Or. en

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, lahko države članice določijo, da je za dodelitev ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.	3. V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, lahko države članice določijo, da je za dodelitev ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti lahko potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje.

Or. en

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje tri leta in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja treh let.	(a) Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let.

Or. en

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 1 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje eno leto in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja dveh let.	(b) Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let.

Or. en

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) delovne pogoje, vključno s plačo in odpuščanjem, delovnim časom, dopustom in počitnicami ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami na delovnem mestu;	(a) delovne pogoje, vključno s plačo in odpuščanjem, delovnim časom, porodniškim dopustom, dopustom in počitnicami ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami na delovnem mestu;

Or. en

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije;	(b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno s pravicami in ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije;

Or. en

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 2 – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) priložnosti za izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo za odrasle, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, in pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu;	(c) priložnosti za izobraževanje in izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo za odrasle, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, in pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu;

Or. en

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Dostop do določene socialne pomoči, ki je podrobno določen v nacionalnem pravu, se lahko pogojuje z uspešno udeležbo upravičenca do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.	Dostop do določene socialne pomoči, ki je podrobno določen v nacionalnem pravu, se lahko pogojuje z uspešno udeležbo upravičenca do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja, ki so brezplačni, na voljo in lahko dostopni.

Or. en

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za upravičence do statusa subsidiarne zaščite lahko države članice socialno pomoč omejijo na osnovne ugodnosti.	črtano

Or. en

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Upravičencem do mednarodne zaščite, ki imajo posebne potrebe, kot so nosečnice, invalidi, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, ali mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženega spopada, se zagotovijo ustrezno zdravstveno varstvo, vključno z zdravljenjem duševnih motenj, kadar je to potrebno, pod enakimi pogoji za upravičenost, kot veljajo za državljane države članice, ki jim je priznala zaščito.	2. Upravičencem do mednarodne zaščite, ki imajo posebne potrebe, kot so nosečnice, invalidi, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, ali mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženega spopada, se zagotovijo ustrezno zdravstveno varstvo, vključno z zdravljenjem duševnih motenj, kadar je to potrebno, pod enakimi pogoji za upravičenost, kot veljajo za državljane.

Or. en

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno.	2. Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, brezplačni in upoštevajo posebne potrebe upravičencev do mednarodne zaščite. Udeležba v ukrepih vključevanja ne bi smela posegati v pravice in obveznosti, določene v tej uredbi, ter ne bi smela biti razlog za pregled, preklic, odpravo, zavrnitev ali zavrnitev podaljšanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite ter pravic in obveznosti, ki izhajajo iz njiju.

Or. en