Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
11.10.2012
MNENJE
Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem evropskem prodajnem pravu
( COM(2011)0635 – C7‑0329/2011 – 2011/0284(COD) )
Pripravljavka mnenja: Marianne Thyssen
PA_Legam
KRATKA OBRAZLOŽITEV
A. Vsebina predloga
Komisija želi s tem predlogom o skupnem evropskem prodajnem pravu odstraniti ovire na notranjem trgu, ki jih povzročajo razlike med pogodbenim pravom v različnih državah članicah. S tem instrumentom se v nacionalno zakonodajo uvaja sklop določb o pogodbenem pravu, ki so alternativna možnost, za katero se trgovec lahko odloči (opt-in), če potrošnik izrecno izrazi svoje strinjanje. Izbirni instrument se lahko uporabi zgolj za čezmejne prodajne pogodbe za premičnine, digitalne vsebine in pogodbe za storitve, povezane z njimi, ki vežejo trgovce in potrošnike (B2C) ali trgovce med seboj, kadar je vsaj eden od njih malo ali srednje podjetje (B2B). Države članice imajo tudi možnost, da področje uporabe razširijo na notranje pogodbe in na pogodbe tipa B2B, tudi če med podpisniki ni malih in srednjih podjetij (v nadaljevanju: MSP).
Komisija meni, da se z enotnim pogodbenim pravom lahko zmanjšajo stroški pravnih poslov za trgovce, zlasti za MSP. S predlagano ureditvijo bi imel potrošnik večjo in konkurenčnejšo izbiro proizvodov ter višjo stopnjo zaščite potrošnikov in pravne varnosti.
B. Ugotovitve pripravljavke mnenja
Razlike v pogodbenem pravu so ovira, čeprav ne največja. Kljub temu pa je treba to oviro, kolikor je mogoče, odstraniti. Kot pripravljavka mnenja za odbor ECON menim, da je treba posebej skrbno preučiti konkretne gospodarske posledice tega predloga in optimizirati njegovo dodano vrednost za podjetja in za potrošnike.
Temeljno vprašanje je, ali so stroški zaradi sedanjih razlik večji, kot bi bili stroški nove ureditve. S tem v zvezi je treba upoštevati tudi dejstvo, da je pravni okvir sporazumov o čezmejni prodaji v fazi popolne reorganizacije zaradi nedavno sprejete direktive o pravicah potrošnikov, zaradi predlogov s področja izvensodnega reševanja sporov in spletnega reševanja sporov ter zaradi ocene uredbe Rim I, predvidene v letu 2013. Vendar je kljub oceni učinka, ki ni dala nedvoumnih rezultatov, smiselno razmišljati, da bi enoten izbirni sistem zagotovil dodano vrednost za enotni trg. Reakcije interesnih skupin na ta predlog kažejo, da bo po njihovem mnenju prinesel le malo koristi. Da bi se trgovci resnično odločali za uporabo tega instrumenta, bi moral nuditi prepoznavno dodano vrednost. Zato mora biti dejanska izvedba te enotne ureditve jasna, ponujati največjo pravno varnost in ne sme prinašati odvračajočih dodatnih stroškov. Poleg tega je treba potrošnikom omogočiti visoko stopnjo zaščite.
Naporna pogajanja o direktivi o pravicah potrošnikov so izpostavila omejitve največje možne uskladitve (če naj bi ta bila najboljša od vseh možnosti), zato je pripravljavka mnenja bolj naklonjena izbirnemu instrumentu.
Zadovoljna je tudi, da so v predlog vključena pogodbena razmerja B2B. Res je, da so MSP tista, ki imajo koristi zaradi zmanjšanja pravnih stroškov v okviru svojih poslovnih odnosov. Iz ocene učinka tudi izvemo, da prav poenostavitev pogajanj med MSP prinaša veliko potencialno gospodarsko prednost. Pogajalska pozicija MSP, ki je pogosto šibkejša, je s tem v odnosih B2B dobila svoje mesto. Pripravljavka mnenja zato izraža zadovoljstvo zaradi obvezujoče narave določb o zamudah pri plačilih trgovcev. Vendar je kljub temu ta evropski instrument o prodajnem pravu treba bolje prilagoditi potrebam MSP.
Predlogi vsebujejo več bistvenih elementov glede pogodbenega odnosa, ki niso urejeni, kar pomeni, da se bodo morala podjetja najbrž še vedno posvetovati o tuji zakonodaji in da ne bo zagotovljena pričakovana pravna varnost. Za problematično se je izkazalo predvsem dejstvo, da ni določb o prenosih lastninske pravice. Zato je najkasneje ob prvi oceni treba preučiti, če je elemente, ki so navedeni v uvodni izjavi 27, zlasti pa prenose lastninske pravice, treba urediti v okviru te uredbe.
Čeprav v skladu z zahtevami iz predhodnega poročila o mnenju Parlamenta finančne storitve načeloma ostajajo izven področja uporabe uredbe, bi ga bilo treba v nekaterih točkah bolje opredeliti.
Na področju, kjer je namen tega instrumenta predvsem zmanjšati stroške za čezmejno poslovanje MSP, mora Komisija ob soglasju predstavniških organizacij dati evropskemu prodajnemu pravu konkretno obliko s standardnimi pogodbami, ki bodo prispevale k pravni varnosti in lažjemu izvajanju.
Na koncu bi pripravljavka mnenja želela izraziti upanje, da bosta pristojni odbor JURI in pridruženi odbor IMCO glede na zaskrbljenost interesnih organizacij preučila številne terminološke dvome, potrebo, da se dokaže, da uporaba člena 6(2) uredbe Rim I nima negativnega vpliva na pravice potrošnikov, opredeljene z instrumentom o prodajnem pravu, kadar so nacionalne določbe strožje, in možnost, da se razjasnijo dvomi v členih 8 in 9 uredbe ter da se doseže ustreznejše ravnovesje med pravicami in obveznostmi trgovcev in potrošnikov, da bi bila ureditev dovolj privlačna.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
| |
Osnutek zakonodajne resolucije | Predlog spremembe |
| (19a) Zaradi posebne narave finančnih storitev bi morale te ostati zunaj področja uporabe te uredbe. Za namene te uredbe se za finančne storitve štejejo zlasti, vendar ne zgolj: storitve in dejavnosti kreditnih institucij v skladu z opredelitvijo iz člena 4(1) Direktive 2006/48/ES, finančnih institucij v skladu z opredelitvijo iz člena 4(5) Direktive 2006/48/ES ali družbe za pomožne storitve v skladu z opredelitvijo iz člena 4(21) Direktive 2006/48/ES; zavarovalnic v skladu z opredelitvijo iz člena 13(1) in (2) Direktive 2009/138/ES, pozavarovalnic v skladu z opredelitvijo iz člena 13(4) in (5) Direktive 2009/138/ES ter zavarovalnih holdingov v skladu z opredelitvijo iz člena 212(1)(f) Direktive 2009/138/ES; investicijskih podjetij v skladu z opredelitvijo iz člena 3(1)(b) Direktive 2006/49/ES; ponudnikov plačilnih storitev v skladu z opredelitvijo iz člena 4(9) Direktive 2007/64/ES; izdajateljev elektronskega denarja v skladu z opredelitvijo iz člena 2(3) Direktive 2009/110/ES; kreditnih posrednikov v skladu z opredelitvijo iz člena 3(e) Direktive .../.../ES [predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine] ali nekreditnih institucij v skladu z opredelitvijo iz člena 3(i) Direktive .../.../ES [predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine]; dajalcev kreditov v skladu z opredelitvijo iz člena 3(b) Direktive 2008/48/ES in kreditnih posrednikov v skladu z opredelitvijo iz člena 3(f) Direktive 2008/48/ES. |
Obrazložitev
Storitve menjave valut prav tako štejejo kot finančne storitve. Po mnenju pripravljavke mnenja je zaželeno, da se finančne storitve eksplicitno izločijo iz področja uporabe uredbe z uvodno izjavo, v kateri naj bo tudi (nepopoln) opis te kategorije.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Svoboda sklepanja pogodb bi morala biti vodilno načelo, na katerem temelji skupno evropsko prodajno pravo. Avtonomijo strank bi bilo treba omejiti le takrat in v takšnem obsegu, kot je neizogibno potrebno, zlasti iz razlogov varstva potrošnikov. V primeru takšne potrebe bi bilo treba prisilno naravo zadevnih določb jasno navesti. | (30) Svoboda sklepanja pogodb bi morala biti vodilno načelo, na katerem temelji skupno evropsko prodajno pravo. Avtonomijo strank bi bilo treba omejiti le takrat in v takšnem obsegu, kot je neizogibno potrebno, zlasti iz razlogov varstva potrošnikov in MSP. V primeru takšne potrebe bi bilo treba prisilno naravo zadevnih določb jasno navesti. |
Obrazložitev
Čeprav je svoboda sklepanja pogodb nedvomno bistvena, je treba tudi jasno prikazati šibkejšo pogajalsko pozicijo MSP v nekaterih odnosih med podjetji (B2B) in jo po potrebi izboljšati.
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (34a) Da bi bila možnost uporabe skupnega evropskega prodajnega prava za trgovce, zlasti za MSP, kar se da enostavna ter ob upoštevanju priporočil Evropskega parlamenta Komisija s soglasjem predstavniških organizacij potrošnikov in trgovcev pripravi standardne pogodbe v vseh uradnih jezikih Evropske unije. |
Obrazložitev
Zaradi obžalovanja vredne zapletenosti sedanjega predloga in ker MSP ne razpolagajo s pravnim strokovnim znanjem, je zaželena priprava evropskih standardnih pogodb.
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (34b) Poleg tega Komisija organizira izobraževanja, namenjena predstavnikom pravne stroke ter panožnim in medsektorskim predstavniškim organizacijam. Morala bi tudi nuditi informacije o tem, kako ta uredba in Direktiva ..../..../EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o alternativnem reševanju sporov za potrošnike¹ ter Uredba (EU) št. xxxx/xxxx Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o spletnem reševanju potrošniških sporov² vplivajo druga na drugo. |
| __________________ |
| 1 UL L ... |
| 2 UL L ... |
Obrazložitev
Panožne in medsektorske organizacije imajo pogosto pomembno vlogo pri seznanjanju svojih članov z obstoječimi ali novimi predpisi, zato jim je treba omogočiti izobraževanja o novi ureditvi skupnega evropskega prodajnega prava.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Po petih letih veljavnosti je primerno oceniti ustreznost skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe te uredbe. Pregled bi moral upoštevati, med drugim, potrebo po nadaljnji širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine in prihodnjim razvojem pravnega reda Unije. | (35) Po petih letih veljavnosti je primerno oceniti ustreznost skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe te uredbe. Pregled bi moral upoštevati, med drugim, potrebo po nadaljnji širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, potrebo po skupnem evropskem prodajnem pravu, zlasti o prenosu lastninske pravice, določbe o odškodninskih zahtevkih, tržni in tehnološki razvoj glede digitalne vsebine in prihodnji razvoj pravnega reda Unije. Da se razvijejo enakovredni instrumenti, ki bi se uporabili pri zapletenejših pogodbah, kot so pogodbe, povezane z zavarovalnimi ali finančnimi storitvami, bi bilo treba pri reviziji upoštevati tudi možnost razvoja takih instrumentov kot del celovitejšega skupnega evropskega pogodbenega prava, vključno s pravili o zavarovalnem in prometnem pravu. Prav tako bi bilo treba preučiti možnost razvoja skupnega evropskega insolvenčnega prava, vključno z določbami o izvršbi. |
Obrazložitev
Kljub cilju vzpostavitve celovitega sklopa določb pogodbenega prava, predlog ne ureja številnih bistvenih vidikov pogodbenih odnosov, s čimer ustvarja dejansko nevarnost, da bodo podjetja še vedno morala nositi stroške pravnega svetovanja o tujih ureditvah. Za posebej problematično se je izkazalo predvsem dejstvo, da ni določb o prenosih lastninske pravice. Zato mora Komisija najkasneje ob prvi oceni preučiti, če je elemente, ki so navedeni v uvodni izjavi 27, zlasti pa prenose lastninske pravice, treba urediti v okviru te uredbe.
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Člen 2 – točka h – točka ii a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ii a) nakupe valut; |
Obrazložitev
Čeprav so finančne storitve načeloma zunaj področja uporabe uredbe, je priporočljivo dodatno pojasnilo, da ne bi bile kljub vsemu slučajno vključene.
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Člen 2 – točka j – točka i
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(i) finančne storitve, vključno s spletnimi bančnimi storitvami; | (i) finančne storitve, vključno s spletnimi bančnimi storitvami, plačilnimi storitvami in izdajanjem elektronskega denarja; |
Obrazložitev
Čeprav so finančne storitve načeloma zunaj področja uporabe uredbe, je priporočljivo dodatno pojasnilo, da ne bi bile kljub vsemu slučajno vključene.
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Člen 2 – točka m – točka iv
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(iv) finančne storitve; | (iv) finančne storitve, vključno s plačilnimi storitvami in izdajanjem elektronskega denarja ter zavarovanjem za vse vrste vremena za blago in digitalno ali drugačno vsebino; |
Obrazložitev
Čeprav so finančne storitve načeloma zunaj področja uporabe uredbe, je priporočljivo dodatno pojasnilo, da ne bi bile kljub vsemu slučajno vključene.
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi le, če je prodajalec blaga ali dobavitelj digitalne vsebine trgovec. Če sta obe pogodbeni stranki trgovca, se lahko skupno evropsko prodajno pravo uporabi, če je vsaj ena pogodbena stranka malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP). | 1. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi le, če je prodajalec blaga ali dobavitelj digitalne vsebine trgovec. |
Obrazložitev
Prepoved uporabe skupnega evropskega prodajnega prava med trgovci, ki niso MSP, se zdi samovoljna. Glede na to, da gre za prostovoljno ureditev, se predlaga odprava te prepovedi, saj bi skupno evropsko prodajno pravo lahko koristilo tudi čezmejni trgovini med večjimi podjetji.
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Člen 14 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 14a |
| Sveženj orodij |
| By ... [eno leto od začetka uporabe te uredbe] Komisija predstavi celovit sveženj orodij, ki dopolnjuje skupno evropsko prodajno pravo. Ta sveženj vključuje vsaj model pogodbe s splošnimi pogoji poslovanja v skladu s skupnim evropskim prodajnim pravom, pa tudi obrazložitveni memorandum z razpravo o skupnem evropskem prodajnem pravu za vsak člen posebej; |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice … [štiri leta od začetka uporabe te uredbe] Komisiji predložijo podatke o uporabi te uredbe, zlasti glede stopnje sprejetosti skupnega evropskega prodajnega prava, obsega, v katerem so njegove določbe sporne, ter stanja glede razlik v ravni varstva potrošnikov med skupnim evropskim prodajnim pravom in nacionalnim pravom. Ti podatki vsebujejo obsežen pregled sodne prakse nacionalnih sodišč, ki razlagajo določbe skupnega evropskega prodajnega prava. | 1. Države članice … [štiri leta od začetka uporabe te uredbe] Komisiji predložijo podatke o uporabi te uredbe, zlasti oceno glede stopnje sprejetosti skupnega evropskega prodajnega prava pri trgovcih, ki so MSP, pa tudi tistih, ki to niso, če je ta privedel do zmanjšanja transakcijskih stroškov, obsega, v katerem so njegove določbe sporne, ter stanja glede razlik v ravni varstva potrošnikov med skupnim evropskim prodajnim pravom in nacionalnim pravom. Ti podatki vsebujejo obsežen pregled sodne prakse nacionalnih sodišč, ki razlagajo določbe skupnega evropskega prodajnega prava. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Komisija …[pet let od začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži podrobno poročilo o pregledu izvajanja te uredbe ob upoštevanju, med drugim, potrebe po širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine in prihodnjim razvojem pravnega reda Unije. | 2. Komisija …[pet let od začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži podrobno poročilo o pregledu izvajanja te uredbe ob upoštevanju, med drugim, potrebe po širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, po ureditvi vidikov pogodbenega odnosa, zlasti prenosa lastninske pravice in pravilih o odškodninskih zahtevkih, v okviru evropskega prodajnega prava, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine in prihodnjim razvojem pravnega reda Unije. |
| V pregledu zlasti oceni, če je uporaba skupnega evropskega prodajnega prava pripomogla k povečanju zaupanja potrošnikov v čezmejni trgovini in zmanjšanju transakcijskih stroškov. Oceni tudi učinek na ranljive potrošnike. Poleg tega, za ohranitev visoke ravni varstva potrošnikov v skladu s skupnim evropskim prodajnim pravom, v poročilu upošteva vse vmesne spremembe Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov¹. |
| Komisija preuči naslednje elemente pogodbene in nepogodbene narave, ki jih skupno evropsko prodajno pravo ne obravnava, vendar vseeno zadevajo vidike pogodbenega odnosa: prenos lastninske pravice, pravno osebnost, neveljavnost pogodbe zaradi poslovne nesposobnosti, protipravnosti ali nemoralnosti, določitev jezika pogodbe, vprašanja nediskriminacije, zastopanje, večje število dolžnikov in upnikov, spremembo strank v primeru odstopa, pobota in združitve, lastninsko pravico, pravo intelektualne lastnine, nepogodbeno odškodninsko pravo ter hkratno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov v zvezi s pogodbeno in nepogodbeno odgovornostjo zunaj področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava. |
| –––––––––––––––––– |
| ¹ UL L 304, 22.11.2011, str. 64 |
Obrazložitev
Kljub cilju vzpostavitve celovitega sklopa določb pogodbenega prava, predlog ne ureja številnih bistvenih vidikov pogodbenih odnosov, s čimer ustvarja dejansko nevarnost, da bodo podjetja še vedno morala nositi stroške pravnega svetovanja o tujih ureditvah. Za posebej problematično se je izkazalo predvsem dejstvo, da ni določb o prenosih lastninske pravice. Zato mora Komisija najkasneje ob prvi oceni preučiti, če je elemente, ki so navedeni v uvodni izjavi 27, zlasti pa prenose lastninske pravice, treba urediti v okviru te uredbe.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Priloga I – člen 4 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Vprašanja s področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava, ki jih to pravo izrecno ne ureja, se rešujejo v skladu s cilji in načeli, na katerih temelji, ter z vsemi njegovimi določbami in brez uporabe nacionalnega prava, ki bi se uporabilo, če dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava ne bi bil sklenjen, ali katerega koli drugega prava. | 2. Vprašanja s področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava, ki jih to pravo izrecno ne ureja, se rešujejo karseda v skladu s cilji in načeli, na katerih temelji, ter z vsemi njegovimi določbami. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Priloga 1 – člen 20 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) končni ceni ter dodatnih taksah in stroških v skladu s členom 14(1); | (b) končni ceni ter dodatnih taksah in stroških v skladu s členom 14(1) in 14(2); |
Obrazložitev
Če je pogodba podpisana v prostorih trgovca, ni jasno, zakaj potrošnik ne bi mogel dobiti vseh informacij o ceni v skladu s členom 14.
POSTOPEK
Naslov | Skupno evropsko prodajno pravo | |||
Referenčni dokumenti | COM(2011)0635 – C7-0329/2011 – 2011/0284(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | JURI 25.10.2011 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | ECON 25.10.2011 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Marianne Thyssen 14.11.2011 | |||
Obravnava v odboru | 25.6.2012 | 19.9.2012 |
|
|
Datum sprejetja | 9.10.2012 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 34 4 0 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Burkhard Balz, Elena Băsescu, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Wolf Klinz, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Arlene McCarthy, Sławomir Witold Nitras, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Sari Essayah, Ashley Fox, Robert Goebbels, Olle Ludvigsson | |||