Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
27.9.2013
MNENJE
Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
za Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
( COM(2012)0614 – C7‑0382/2012 – 2012/0299(COD) )
Pripravljavec mnenja: Olle Schmidt
PA_Legam
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Cilj politike EU za enakost spolov, da se ustvari enak dostop za moške in ženske do vodilnih in vplivnih mest, je za Unijo pomemben izziv. Pripravljavec mnenja se strinja, da mora EU za uresničitev tega cilja sprejeti odločne zakonodajne ukrepe.
Zato v celoti podpira cilje Komisije v okviru direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Vendar predlog ni dovolj širok, kar zadeva področje uporabe in ukrepe.
V primerjavi z drugimi sektorju v EU je delež žensk v upravnih odborih družb v finančnem sektorju višji. Kljub temu ženske v tretjini upravnih odborov v tem sektorju sploh niso zastopane.
Pripravljavec mnenja podpira izbrani poudarek na družbah, ki kotirajo na borzi. Vendar bi morala Komisija dve leti po izvajanju te direktive preučiti možnost, da se področje uporabe razširi na družbe, ki ne kotirajo na borzi in presegajo prag za uvrstitev med mala in srednje velika podjetja.
Razširjeno področje uporabe: institucije EU in Evropska centralna banka
Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba direktivo razširiti, tako da bi se nanašala na institucije in agencije EU, tudi na Evropsko centralno banko (ECB). V izvršilnem odboru, svetu in razširjenem svetu ECB ženske sploh niso zastopane, kar je zelo problematično in potrjuje, da gre za sistematično napako pri postopku imenovanja na najvišje vodstvene položaje v Uniji. Države članice so odgovorne za spodbujanje žensk k zasedanju teh najvišjih položajev.
Institucije EU morajo biti zgled, kar zadeva uravnoteženo zastopanost spolov, ne pa potrjevati stereotip o nasprotnem, in sicer tako da določijo standarde za zasebni sektor in izboljšajo verodostojnost EU. Zato bi bilo treba načela te direktive vključiti v pravila, ki se nanašajo na notranje kadrovske postopke institucij EU.
Pot naprej: pravilo „upoštevaj ali pojasni“
Pripravljavec mnenja se ne strinja z zavezujočim ciljem v zvezi s spoloma, ki ga predlaga Komisija, saj je bistveno, da se prepreči poseganje v lastninske pravice delničarjev in njihovo svobodo do izbora predstavnikov v upravnih odborih družb. Poleg tega močno dvomi, da bo prišlo do učinkov prelivanja od večje zastopanosti žensk med neizvršnimi direktorji na izvršne in vodstvene položaje, kakor pričakuje Komisija.
Pomanjkanje empiričnih raziskav v podporo takemu razmišljanju in izkušnje Norveške z obveznimi kvotami med direktorji v upravnih odborih kažejo, da je takšno razmišljanje zgrešeno. Fiksno zastavljene kvote ne spremenijo bistveno stanja v zvezi z neuravnoteženo zastopanostjo spolov.
Zato želi pripravljavec mnenja poudariti, da je treba pozornost preusmeriti na povečanje števila žensk na vseh vodstvenih ravneh, da se doseže boljša zastopanost spolov v poznejši fazi na izvršnih položajih in položajih v upravnih odborih („pristop od spodaj navzgor“).
Zato predlaga obliko modela „upoštevaj ali pojasni“, podobno kot ga imajo v danski zakonodaji, v skladu s katerim morajo družbe določiti posamezne cilje za uravnoteženo zastopanost spolov med izvršnimi in neizvršnimi direktorji in na vseh vodstvenih ravneh v družbi, pri tem pa se upoštevajo posebne značilnosti podružnic in družb. Družbe bi morale tudi obvezno oblikovati politiko spolov za spodbujanje dejavnih ukrepov v korist zagotavljanja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v družbah.
Družbe bi morale javno razkrivati, da izpolnjujejo zahteve, in sicer: status uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih in na vodstvenih ravneh, njihovo razmerje do posebnih ciljev v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov, politiko spolov, in ukrepe, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti za doseganje teh ciljev. Te informacije se navedejo v letnih poročilih in objavijo na spletnem mestu družb, na katere se nanaša ta direktiva.
Zgolj imenovanje nekaj dodatnih neizvršnih direktoric v teh družbah še ni dovolj. Model „upoštevaj ali pojasni“ zagotavlja, da bodo delničarji in direktorji zadevnih družb vplivali na njihovo notranjo politiko in kulturo, tako da se bodo v večji meri odpravile ovire, na katere ženske naletijo pri vzpenjanju po hierarhični lestvici gospodarskih družb.
Za družbe, ki ne bi upoštevale postopkov za določanje posameznih ciljev in politike spolov, bi bilo treba uporabiti sankcije v obliki upravnih kazni. Vendar družbam teh upravnih kazni ne bi smeli naložiti za to, ker niso dosegle samostojno zastavljenih ciljev v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov, saj bi jih lahko to odvrnilo od tega, da si zastavijo ambiciozne cilje.
Večja preglednost pri zaposlovanju v upravnih odborih
Pripravljavec mnenja pozdravlja pobudo Komisije za spodbujanje formaliziranega in preglednejšega imenovanja direktorjev v upravnih odborih gospodarskih družb. Vendar obrnjeno dokazno breme, pri katerem morajo družbe v primerih pritožb neuspešnih kandidatov dokazovati pravilen izbor, ni sorazmerno. Morebitni pritožniki naj bi bili dovolj zaščiteni z obveznostjo družb, da predložijo merila, na katerih je temeljil izbor, in z veljavnimi protidiskriminacijskimi predpisi.
Politike družb v zvezi s spoloma bodo s pravilom „upoštevaj ali pojasni“ zaradi obveznosti poročanja o uravnoteženi zastopanosti spolov, ki jo je predlagal pripravljavec mnenja, za vlagatelje, morebitne iskalce zaposlitve in splošno javnost bolj pregledne
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov, naj kot pristojna odbora v svoje poročilo vključita naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število žensk v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog. | (4) Evropska komisija je v zadnjih letih predložila več poročil, ki obravnavajo razmere na področju zastopanosti spolov pri odločanju v gospodarstvu. Družbe v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, je pozvala, naj s samourejevalnimi ukrepi povečajo število nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih in sprejmejo konkretne prostovoljne zaveze v zvezi s tem. Evropska komisija je v Listini žensk z dne 5. marca 2010 poudarila, da ženske še vedno nimajo polnega dostopa do položajev moči in odločanja v političnem in ekonomskem življenju, ter ponovno potrdila svojo zavezo, da bo uporabila svoje pristojnosti za spodbujanje pravičnejše zastopanosti žensk in moških na odgovornih položajih. Zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju je v strategiji Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 opredeljeno kot ena od prednostnih nalog. |
Predlog spremembe 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (6a) Institucije in agencije EU bi morale biti zgled in zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov. Načela iz te direktive bi bilo treba vključiti v pravila o notranjih kadrovskih postopkih Evropske komisije, Evropskega parlamenta ter vseh institucij in agencij EU, tudi Evropske centralne banke. V vseh institucijah EU je treba oblikovati učinkovitejše politike spolov, s katerimi bi vplivali na zaposlovanje, usposabljanje in vsakodnevno delovanje različnih institucij EU. Institucije v ta namen zagotovijo, da se doseže uravnotežena zastopanost spolov pri zaposlovanju na visokih vodstvenih položajih, vključno z generalnimi direktorji, direktorji in vodji enot. |
Predlog spremembe 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (6b) Ker so zelo prepoznavne, bi morale biti institucije in agencije EU zgled za izvajanje politik za bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških. Zaradi boljše zastopanosti državljanov je treba posebno pozornost nameniti politikam zaposlovanja na višjih položajih. Za vsako imenovanje na vodstvene položaje je treba predložiti seznam kandidatov, ki upošteva enakost moških in žensk. Institucije in agencije EU morajo najkasneje do 31. decembra 2018 v letnem poročilu poročati o svojih s tem povezanih prizadevanjih. |
Predlog spremembe 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (6c) Bistveno je, da se v vodstvu Komisije, ki je izvršilni organ EU, zagotovi uravnotežena zastopanost spolov, da bodo evropski državljani bolje zastopani. Zato se države članice poziva, naj za vsako mesto v kolegiju komisarjev imenujejo kandidata in kandidatko, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v kolegiju Komisije. |
Predlog spremembe 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 d (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (6d) Evropska centralna banka (ECB), Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), vključno z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), in evropski nadzorni organi bi morali spoštovati vse vidike enakosti spolov in nediskriminacije na podlagi spola. Odbore nadzornikov evropskih nadzornih organov bi bilo treba tudi spodbujati, da na javnem posvetovanju v Evropskem parlamentu predstavijo seznam kandidatov z uravnoteženo zastopanostjo spolov za mesta predsednikov in izvršnih direktorjev. Pri končnem izboru za ta mesta bi morala biti spola uravnoteženo zastopana. Pomembno je tudi to, da sta spola uravnoteženo zastopana v usmerjevalnem odboru in svetovalnem odboru ESRB. |
Predlog spremembe 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 e (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (6e) V nadzornem svetu Evropske centralne banke, vključno z mestoma predsednika in podpredsednika, bi morala biti uravnotežena zastopanost z vidika spola. Države članice, ki so uvedle euro, bi bilo treba spodbujati, da v primeru, ko se sprosti mesto v izvršilnem odboru ECB, za prosto mesto imenujejo dva kandidata, in sicer moškega in žensko. Države članice je treba spodbujati, da na mesto guvernerjev nacionalnih centralnih bank imenujejo ženske, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost spolov v Svetu ECB in razširjenem svetu ECB ter splošnem odboru ESRB. |
Predlog spremembe 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. | (7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti, razvoja in rasti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če za vodstvene položaje v podjetjih in položaje odločanja še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. |
Predlog spremembe 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (7a) Z doseganjem enakosti spolov v družbi kot celoti bi se oblikovale enake akademske in poklicne pravice za moške in ženske ter skupna odgovornost za družino, skrb za otroke in gospodinjstvo. Dejstvo, da ženske običajno opravljajo večino družinskih in gospodinjskih obveznosti, jih lahko ovira pri poklicnem napredovanju na najvišja mesta. Dejavna udeležba in sodelovanje moških pri družinskih obveznostih sta bistvena za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in zagotavljanje enakih poklicnih možnosti za moške in ženske. Pozornost bi bilo treba nameniti odpravljanju stereotipov, neprožnim in zastarelim politikam zaposlovanja in neustreznim določbam o starševskem dopustu. Sprejeti bi bilo treba določbe, ki bodo ženskam in moškim omogočale združevanje družinskega in poklicnega življenja, če bodo želeli. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo izvajanje socialnih elementov, kot so pošteni dodatki za starševski dopust za ženske in moške, obsežno zagotavljanje varstva za otroke ter možnosti za deljen starševski dopust. |
Predlog spremembe 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb. | (8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in bolj proaktiven poslovni model ter zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato glede na njihovo veliko gospodarsko in družbeno odgovornost pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb in trajnosten gospodarski razvoj. |
Predlog spremembe 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. | (9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk in prizna njihov prispevek na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. Države članice bi morale zato uvesti ukrepe za spodbujanje poklicnega napredovanja žensk na vseh ravneh, in sicer s pozitivnimi ukrepi, kot so programi mreženja in mentorstva. |
Predlog spremembe 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. V zasebnem sektorju in zlasti v družbah, ki kotirajo na borzi, je ta neuravnotežena zastopanost spolov še posebej občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten. | (10) Kljub obstoječi zakonodaji Unije, namenjeni preprečevanju spolne diskriminacije in boju proti njej, priporočilom Sveta, namenjenim zlasti povečanju udeležbe žensk v gospodarskem odločanju, in ukrepom na ravni Unije, ki spodbujajo samourejanje, moški po številu še vedno močno presegajo ženske v najvišjih organih odločanja družb po vsej Uniji. Tako je tudi v nekaterih institucijah in agencijah EU, med njimi v Evropski centralni banki, ki bi morala biti vzor in zastopati vse državljane. Spomniti je treba, da vodje držav in vlad pri imenovanju novega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke konec leta 2012 kljub nestrinjanju Evropskega parlamenta niso pristali na upoštevanje vidika enakosti moških in žensk in so tako kršili člen 2 Pogodbe. Tudi v zasebnem sektorju je neuravnotežena zastopanost spolov v organih odločanja občutna in problematična. Ključni kazalnik Komisije za zastopanost spolov v upravnih odborih družb kaže, da je delež žensk v najvišjih organih odločanja v podjetjih še vedno zelo majhen. Januarja 2012 so ženske v povprečju zasedale le 13,7 odstotka mest v upravnih odborih največjih družb v državah članicah, ki kotirajo na borzi. Delež žensk med neizvršnimi direktorji je bil le 15-odstoten. Vendar določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj imajo družbe še vedno svobodo izbiranja kandidatov na podlagi kakovosti ali drugih ustreznih objektivnih dejavnikov. |
Predlog spremembe 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. | (11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Vendar so številne države dosegle podobne dobre rezultate s prostovoljnimi mehanizmi, ki se opirajo na trdne sisteme socialnega varstva in podpirajo udeležbo žensk v delovni sili. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. |
Predlog spremembe 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, ne povzročajo zgolj odstopanj v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah, temveč z uvajanjem različnih zahtev glede upravljanja evropskih družb, ki kotirajo na borzi, ovirajo tudi delovanje notranjega trga. Te razlike v zakonskih določbah in samourejevalnih ukrepih glede sestave upravnih odborov družb lahko povzročijo praktične zaplete za družbe, ki kotirajo na borzi in poslujejo čezmejno, zlasti pri ustanavljanju podružnic ali pri združitvah in prevzemih, in tudi za kandidate za mesta v upravnih odborih. | (12) Razdrobljeni in različni predpisi ali pomanjkanje predpisov na nacionalni ravni v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, povzročajo odstopanja v številu žensk med neizvršnimi direktorji ter različne hitrosti napredka na tem področju v državah članicah. |
Predlog spremembe 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (12a) Spola sta v družbah bolj neuravnoteženo zastopana na višjih ravneh. Poleg tega je veliko žensk na visokih vodstvenih položajih zaposlenih na področju človeških virov ali komuniciranja, medtem ko so moški na višjih položajih zaposleni na področjih splošnega upravljanja in „linijskega upravljanja“ v družbi. Ker so v naboru kandidatov za mesta v upravnih odborih družb v glavnem kandidati z višjimi vodstvenimi izkušnjami, je bistveno, da se poveča število žensk, ki napredujejo na ta vodstvena mesta. To je temeljna zahteva, da bi se za ženske dejansko spremenile možnostih za napredovanje na najvišje položaje odločanja. |
Predlog spremembe 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. | (13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih, merilih glede kvalifikacij in imenovanjih za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. |
Predlog spremembe 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. | (14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji, preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju in družbam omogoči, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja notranji trg. |
Predlog spremembe 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. | (15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb in na višjih vodstvenih ravneh, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. | (16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih skupnih zahtev za pozitivne ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (16a) Imenovanje članov upravnih odborov ter izvršnih in neizvršnih direktorjev odbora mora v celoti ostati posebna pravica in odgovornost delničarjev. |
Predlog spremembe 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (16b) Reduciranje posameznikov na predstavnike različnih skupin v družbi, kot so moški, ženske ali etnične manjšine, je v nasprotju s ciljem zagotavljanja enakih možnosti za vse. Vsakega posameznika je treba obravnavati kot posameznika in zato ne bi smeli z zakonom določati kvot za zastopanje. Upoštevati je treba, da se lahko s posameznimi zavezami družb celoviteje spremenita njihov odnos do žensk in moških ter praksa. Tako lahko družbe tudi sprejmejo ukrepe širše, ne pa zgolj med neizvršnimi direktorji. Zato mora v vseh družbah veljati politika spolov, družbe pa morajo v svojih letnih poročilih pregledno poročati o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih in na vodstvenih ravneh. |
Predlog spremembe 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (16c) Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki kotirajo na borzi, oblikujejo politiko spolov za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh v družbi. Ta politika lahko vključuje opis ustreznih ukrepov, izvedenih v tej družbi, in sicer: imenovanje kandidatk in kandidatov za najpomembnejša mesta, sheme mentorstva in poklicno svetovanje za ženske, kadrovske strategije za spodbujanje raznolikega zaposlovanja. Poleg tega lahko vključuje možnost prožnih delovnih pogojev, na primer prožne določbe za starševski dopust in zagotavljanje subvencioniranih storitev za pomoč pri čiščenju in otroškega varstva. Hkrati bi morale te politike vključevati organizacije zaposlenih, da bi koristile ženskam na vseh družbenih ravneh. Vsaka družba lahko izbere politiko, ki najbolj ustreza njenim dejavnostim, morala pa bi sprejeti dejavne ukrepe za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola pri vodenju družbe. |
Predlog spremembe 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu bolj regulirane. | (17) Družbe, ki kotirajo na borzi, imajo poseben gospodarski pomen, prepoznavnost in učinek na celotni trg. Ukrepi v skladu s to direktivo bi se morali zato uporabljati za družbe, ki kotirajo na borzi in so opredeljene kot družbe, ki so registrirane v državi članici in katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov v eni ali več državah članicah. Te družbe določajo standarde za celotno gospodarstvo, njihove prakse pa bodo zelo verjetno prevzele tudi druge vrste podjetij. Javna narava teh družb utemeljuje, da so v javnem interesu ustrezno regulirane. |
Predlog spremembe 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 17 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (17a) Tudi družbe, ki ne kotirajo na borzi, imajo pomembno vlogo v gospodarstvu. Zato bi morale biti načeloma vključene v področje uporabe te direktive. Ker pa zastopanost spolov v teh družbah na splošno ni dobro poznana in ker bi morda bile potrebne posamezne določbe, da bi se odrazile njihove posebnosti in razlike znotraj držav članic in med njimi, bi jih bilo treba vključiti pozneje. Komisija bi lahko po temeljiti preučitvi vseh pomembnih vidikov predstavila predlog, ki bi to upošteval. |
Predlog spremembe 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. | (18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij. Ta izjema za mala in srednje velika podjetja bi morala veljati za družbe, ki kotirajo na borzi, in bi se lahko po bodočem predlogu Komisije uporabljala za tiste, ki ne kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. | (21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev na podlagi skrbnih in obsežnih posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. Pomembno je tudi, da organizacije zaposlenih sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik spolov v družbi. Predstavništvo zaposlenih v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, je tudi pozitiven način povečanja raznolikosti z vključitvijo poglavitnih vidikov in dejanskega poznavanja notranjega delovanja družbe. |
Predlog spremembe 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. | (22) Družbe v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morale imeti dolžnost izvajati ustrezne in učinkovite postopke za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Družbe, ki kotirajo na borzi, bi lahko na primer preučile možnost, da za nezadostno zastopan spol uvedejo programe usposabljanja in mentorstva kot orodje za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov, če je v izboru za zaposlitev na mesta v upravnih odborih očitno pomanjkanje enega spola. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkreten izbor posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
Predlog spremembe 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 22 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (22a) Da bi se pri odločanju o gospodarstvu upoštevali čim bolj raznoliki pogledi in izkušnje, bi bilo treba družbe, ki kotirajo na borzi, spodbujati, da pri zaposlovanju upoštevajo enakost moških in žensk, pa tudi raznolikost pri izobrazbi, starosti, geografskem izvoru, etnični pripadnosti ter izobrazbeni in poklicni poti. |
Predlog spremembe 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej. | (23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. |
Predlog spremembe 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 26
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. | (26) V skladu s to sodno prakso bi bilo treba družbe, ki kotirajo na borzi, spodbujati, da izberejo najbolj kvalificirane kandidate za neizvršne direktorje na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi lahko dali kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat vsaj enako kvalificiran. Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki ne spoštujejo poglavitnih ciljev te direktive, razkrijejo dodatne informacije o svojih politikah zaposlovanja, izbora in imenovanja ter da zlasti pojasnijo, katere ukrepe bodo izvedle, da bi zagotovile uravnoteženo zastopanost spolov. |
Predlog spremembe 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev izbirnih postopkov in tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. | (27) Metode zaposlovanja, izbora in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Ta direktiva spoštuje raznolikost izbirnih postopkov, ki bi morali temeljiti na preglednosti in dosežkih, hkrati pa vztrajati na cilju, da se poveča udeležba nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem omogoča raznolikost izbirnih postopkov za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj lahko družbe še vedno izbirajo kandidate na podlagi kvalifikacij ali drugih ustreznih objektivnih dejavnikov. |
Predlog spremembe 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča. | (28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, če je mogoče, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča. |
Predlog spremembe 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala družba, ki kotira na borzi, dokazati ustreznost izbire. | črtano |
Predlog spremembe 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). | (30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1), objavo odločb o naloženi upravni kazni, vključno z informacijo o vrsti in naravi kršitve ter znesku naložene kazni. Sankcije se uporabljajo v primeru družb, ki kotirajo na borzi in ne izpolnjujejo postopkov, predvidenih za imenovanje ali izbor neizvršnega direktorja iz člena 4(1) ali obveznosti razkritja, kakor so opredeljene v členu 5 te direktive. Vendar primeri, ko družbe ne izpolnjujejo količinskega cilja iz člena 4(1) ne veljajo za kršitev te direktive in ne bi smeli privesti do uporabe režima sankcioniranja. |
Predlog spremembe 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih. | črtano |
Predlog spremembe 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. | (32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Kot določajo člen 5(1), člen 5(1a) in člen 5(2) te direktive, pa morajo te družbe v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost žensk in moških kot izvršnih in neizvršnih direktorjev ter o svojih politikah na tem področju. |
Predlog spremembe 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 34
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. | (34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene na ustrezen in lahko dostopen način v letnem poročilu in na spletni strani ter, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi celovit opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. Nadalje bi morale družbe, ki ne izpolnjujejo pogojev, utemeljiti, zakaj ne izvajajo ustreznih mehanizmov, in navesti, katere konkretne ukrepe je treba sprejeti, da bi uresničili cilj izboljšanja ravnotežja med spoloma. |
Predlog spremembe 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. | (35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj iz člena 4(1) najpozneje do 1. januarja 2040. Komisija bi morala oceniti, ali ukrepi držav članic zadostujejo za doseganje želenih rezultatov, in odločiti, ali je mogoče ustrezne člene te direktive opustiti, da se prepreči navzkrižje z nacionalnimi ukrepi. |
Predlog spremembe 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 38
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. | (38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja prožen okvir ter dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 38 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (38a) Da se zagotovi, da države članice v celoti izvajajo cilje v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov iz te direktive in so ti vključeni v posamezne politike ustreznih družb ter da se preveri pričakovani učinek prelivanja te direktive, predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo. V poročilu se tudi ovrednotijo pozitivne in negativne posledice morebitne razširitve področja uporabe ciljev z zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov na družbe, ki ne kotirajo na borzi, in ponovno oceni potreba po uvedbi pravno zavezujočih ciljev na ravni EU. |
Predlog spremembe 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. | (39) V skladu z načelom sorazmernosti bi moral biti cilj, ki ga morajo doseči družbe, ki kotirajo na borzi, časovno omejen, prav tako pa bi moral veljati le, dokler ni dosežen trajen napredek v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Zato bi morala Komisija redno pregledovati uporabo te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Direktiva preneha veljati 31. decembra 2028. Komisija bi morala v pregledu oceniti, ali bi bilo treba po poteku tega obdobja trajanje direktive podaljšati. Države članice bi morale sodelovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da jih učinkovito seznanijo s pomenom direktive ter njenim prenosom in izvajanjem. |
Predlog spremembe 41
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. | 1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, izbora ali imenovanj in tako zagotovijo, da izbor neizvršnih direktorjev temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020. |
Predlog spremembe 42
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. | 3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri postopkih zaposlovanja, izbora ali imenovanja neizvršnih direktorjev lahko prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. |
Predlog spremembe 43
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 3a. Države članice zagotovijo, da se v ustrezni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevne družbe, ki kotira na borzi, izpolnijo zahteve v zvezi z izborom kandidatov. |
Predlog spremembe 44
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola. | 4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljil izbor. |
Predlog spremembe 45
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih. | črtano |
Predlog spremembe 46
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
7. Države članice lahko določijo, da je cilj iz odstavka 1 izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. | 7. Države članice lahko določijo, da je cilj iz odstavka 1 izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. Kot določata člen 5(1) in člen 5(2) te direktive, morajo te družbe v svojih letnih poročilih in na spletnih straneh še naprej prikazovati zastopanost žensk in moških kot izvršnih in neizvršnih direktorjev ter o svojih zavezah na tem področju. |
Predlog spremembe 47
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja. | 1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020. Te zaveze so namenjene doseganju oprijemljivega napredka pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami. |
Predlog spremembe 48
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola v upravi ne dosega ene tretjine, oblikujejo politiko spolov za povečanje deleža nezadostno zastopanega spola na izvršni in neizvršni ravni v družbi. |
Predlog spremembe 49
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani. | 2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o: |
| a) zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, |
| b) predstavitvi in razčlembi posebnih ukrepov, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) ter odstavka 1 in 1a tega člena, |
| c) posebnih ukrepih, načrtovanih za naslednje leto, |
| d) napredku v zvezi s cilji iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena. |
| Družbe, ki kotirajo na borzi, objavijo te informacije na ustrezen in dostopen način na svoji spletni strani. |
Predlog spremembe 50
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. | 3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 in 1a tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
Predlog spremembe 51
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. | 1. Države članice predpišejo sankcije za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo uporabo teh sankcij. Države članice poročajo Komisiji o sankcijah, ki se uporabljajo, da bi se določbe te direktive spoštovale. |
Predlog spremembe 52
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe: | 2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter vključujejo vsaj naslednje ukrepe: |
Predlog spremembe 53
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ba) objavo odločbe o naložitvi upravne kazni, vključno z informacijo o vrsti in naravi kršitve [in znesku naložene kazni]; |
Predlog spremembe 54
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. | 3. Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev iz člena 4(1), (3) in (4), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020. |
Predlog spremembe 55
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členom 5(1). | 1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členoma 5(1) in 5(1a). |
Predlog spremembe 56
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Komisija na podlagi poročil, ki jih v skladu z odstavkom 1 predložijo države članice, predloži ocenjevalno poročilo o izvajanju zahtev iz členov 4(1) in 5(1) za družbe, ki kotirajo na borzi. Poleg tega Komisija v poročilo vključi opis stanja na področju uravnotežene zastopanosti spolov na ravni upravnih odborov družb, ki ne kotirajo na borzi in ki presegajo prag za uvrstitev med mala in srednje velika podjetja iz člena 2. Komisija pretehta izdelavo predloga za razširitev področja uporabe na družbe, ki ne kotirajo na borzi in niso mala in srednje velika podjetja, pri čemer upošteva ves zadeven evropski in mednarodni napredek ter značilnosti in raznoliko naravo teh družb. |
| Če se v poročilu pokaže, da prizadevanja družb niso privedla do znatnega povečanja deleža nezadostno zastopanega spola v upravnih odborih družb, ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi, Komisija pretehta izdelavo ustreznih zakonodajnih predlogov za spremembo zahtev iz te direktive, da uvede strožje pravne ukrepe. |
Predlog spremembe 57
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1b. Komisija predstavi poročilo o tem, kako bi bilo mogoče načela te direktive uporabiti in vključiti v pravila, ki urejajo notranje kadrovske postopke vseh institucij in agencij EU. V ta namen vse institucije in agencije EU predložijo Komisiji najkasneje do 31. decembra 2018 in nato vsako leto poročilo o statistiki zastopanosti spolov in doseženem napredku. Komisija ta poročila nemudoma objavi na svoji spletni strani. Temu poročilu je lahko, če je to primerno, priložen zakonodajni predlog, ki bi področje uporabe direktive razširil na vse institucije in agencije EU. |
Predlog spremembe 58
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1. | 2. Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev iz člena 4(1), (3) in (4), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato za družbe, ki kotirajo na borzi, do 1. januarja 2020 izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1. |
Predlog spremembe 59
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov. | Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3) in (4) z učinkom od prej navedenih datumov. |
Predlog spremembe 60
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive. | 3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2019 in vsaki dve leti za tem predloži poročili iz odstavka 1a in 1b. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive. |
POSTOPEK
Naslov | Uravnotežena zastopanost spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi | |||
Referenčni dokumenti | COM(2012)0614 – C7-0382/2012 – 2012/0299(COD) | |||
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju | JURI 22.11.2012 | FEMM 22.11.2012 |
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | ECON 22.11.2012 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Olle Schmidt 14.1.2013 | |||
Člen 51 – skupne seje odborov Datum razglasitve na zasedanju |
17.1.2013 | |||
Obravnava v odboru | 24.4.2013 | 18.6.2013 |
|
|
Datum sprejetja | 17.9.2013 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 39 2 6 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Marino Baldini, Jean-Paul Besset, Udo Bullmann, George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Gunnar Hökmark, Syed Kamall, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Ivana Maletić, Arlene McCarthy, Marlene Mizzi, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Pablo Zalba Bidegain | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Pervenche Berès, Fabrizio Bertot, Herbert Dorfmann, Sari Essayah, Mojca Kleva Kekuš, Thomas Mann, Gay Mitchell, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Andreas Schwab, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Nils Torvalds | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Alda Sousa | |||