Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
11.7.2013
MNENJE
Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
za Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
( COM(2012)0614 – C7‑0382/2012 – 2012/0299(COD) )
Pripravljavka mnenja: Marije Cornelissen
PA_Legam
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Komisija je oktobra 2012 podala zakonodajni predlog o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Leto pred tem so imele družbe, ki kotirajo na borzi v EU, še zadnjo priložnost, da same s pravili poskrbijo za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih, ko jih je marca 2012 podpredsednica Komisije Vivian Reding pozvala, naj podpišejo izjavo o večji zastopanosti žensk v upravah evropskih podjetij. Podpisalo jo je samo 24 družb v vsej Evropi. Ker je število žensk na vodilnih položajih v upravnih odborih družb vztrajno nizko in samourejanje očitno ni (bilo) uspešno, da bi se stanje v preteklih desetletjih bistveno izboljšalo, je čas, da se sprejme zakonodajni ukrep.
Področje uporabe: izvršni – neizvršni direktorji
Pripravljavka mnenja predlaga, da se celotna direktiva uporablja za izvršne in neizvršne direktorje. Določbe te direktive ne posegajo neupravičeno v vsakodnevno upravljanje, saj imajo družbe še vedno svobodo izbiranja kandidatov na podlagi kakovosti ali drugih ustreznih dejavnikov. Delež ženskih izvršnih direktorjev je še zlasti nizek (10 % leta 2013 v primerjavi s 17 % med neizvršnimi direktorji). Ključni členi direktive o prilagoditvi izbirnega postopka bi se morali zato uporabljati za vse direktorje.
Raznolikost postopkov
V predlogu Komisije je poudarek na posebnemu načinu izbire kandidatov za mesta v upravnih odborih. Ta bi moral biti pregleden, nevtralen in temeljiti na kvalifikacijah posameznikov. Vendar pa način izbire ali imenovanja članov upravnih odborov ni vedno enak izbirnemu postopku za običajne uslužbence. V nekaterih državah članicah člane upravnih odborov imenujejo ali izvolijo delavci ali člani sindikatov, kot na primer v nemškem sistemu ureditve soodločanja („Mitbestimmung“). Polega tega posamezne lastnosti niso vedno edino ustrezno merilo. Uravnoteženost različnih znanj, izkušenj, državljanstva ali vidika zastopanosti je lahko pomemben ali celo odločilen dejavnik pri dokončni izbiri direktorjev. Sindikati in podjetja so zahtevali več prožnosti pri načinu imenovanja ali izbire.
Pripravljavka mnenja zato v členu 4(1) predlaga, da se državam članicam in podjetjem dopusti, da prosto prilagajajo svoj izbirni postopek ali postopek imenovanja, ob tem pa se osredotočijo na rezultate. Prilagajanje lahko poteka v različnih oblikah in se lahko uporablja za postopke imenovanja in zaposlovanja ter izbirne postopke, če je njihov cilj vsaj 40-odstotna zastopanost žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi.
Poudarek na celotnem postopku zaposlovanja
Predlog Komisije se osredotoča samo na izbiro posameznih kandidatov za položaje v upravnih odborih. Vendar se postopek zaposlovanja članov upravnih odborov ne začne v fazi izbora, temveč v fazi oblikovanja nabora kandidatov za izbor. Če v naboru ni dovolj sposobnih in ustreznih žensk, še vedno ni verjetno, da bo izbrana ženska, tudi če so izbirna merila popolnoma nevtralna glede spola.
Pripravljavka mnenja zato predlaga, da se med obveznosti poročanja za družbe, ki niso izbrale žensk, čeprav so te še vedno nezadostno zastopane, vključi poročanje o izboru, in sicer naj se zahtevajo podatki o številu žensk med izbranimi ter o uporabljenih merilih pri izbiranju kandidatov in o ukrepih, ki jih bodo sprejeli za zagotavljanje ustrezno kvalificiranih in ustreznih kandidatov iz manj zastopanega spola v naslednjem postopku.
Obveznosti poročanja in razlage
Direktiva bi morala biti namenjena tistim družbam, ki se ne trudijo dovolj ali niso dovolj uspešne pri spodbujanju enakosti spolov v svojih upravnih odborih. Pripravljavka mnenja zato želi razlikovati med družbami, ki dobro delajo, in tistimi, ki ne. Vse družbe bodo morale vsako leto v svojih letnih poročilih in pristojnim nacionalnim organom predložiti podatke o zastopanosti spolov v upravnih odborih. Če družba imenuje predstavnika prekomerno zastopanega spola, potem se njena obveznost razkritja, poročanja in razlage, okrepi. Razkriti bo morala sestavo izbora kandidatov po spolu ter razloge in merila za izbor predstavnika prekomerno zastopanega spola, opisati ukrepe za boljšo uravnoteženost spolov pri izboru in povečanje možnosti za imenovanje direktorja izmed pripadnikov nezadostno zastopanega spola v prihodnosti.
Določba o začasni odložitvi uporabe
Komisija se poskuša izogniti vmešavanju v veljavne nacionalne ukrepe za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih. Pripravljavka mnenja predlaga, da se državam članicam še naprej prepusti možnost, da začasno odložijo uporabo nekaterih ključnih členov te direktive. Če država članica meni, da bi lahko s prostovoljnimi ali drugim ukrepi prav tako izpolnila cilje direktive, potem bi morala imeti možnost, da se o tem prepriča. Vseeno pa predlaga okrepitev zaščitnih ukrepov, da bo nacionalna politika enako učinkovita pri doseganju cilja 40-odstotne zastopanosti iz direktive. Zato bi morala biti začasna odložitev odvisna od odobritve Komisije. Če poleg tega vmesni cilj 30-odstotne zastopanosti žensk v upravni odborih ne bo dosežen do leta 2017, bo v tej državi članici direktiva nemudoma začela veljati.
Sankcije in spodbude
Pripravljavka mnenja se strinja s pristopom Komisije, da se državam članicam podeli ključna odgovornost za uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij. Vendar je treba uvesti dodatne spodbude. Države članice bi morale imeti možnost nagraditi družbe, da bi uporabile cilj 40 % kot merilo pri dodeljevanju javnih naročil. Poleg tega bi morale biti institucije EU vzor, ko bi dodeljevale naročila zgolj družbam, ki so izpolnile cilje 40 %. Skladnost z direktivo (ki je ne smemo zamenjevati s končnim ciljem) bi morala biti pogoj za prejemanje sredstev EU.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve in Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog direktive
Naslov 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Predlog | Predlog |
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA | DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih | o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in velikih javnih podjetij ter s tem povezanih ukrepih |
(Besedilo velja za EGP) | (Besedilo velja za EGP) |
Predlog spremembe 2
Predlog direktive
Navedba sklicevanja 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 157(3) Pogodbe, | ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 8, in 157(3) in (4) Pogodbe, |
Predlog spremembe 3
Predlog direktive
Navedba sklicevanja 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, |
Predlog spremembe 4
Predlog direktive
Navedba sklicevanja 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, |
Predlog spremembe 5
Predlog direktive
Navedba sklicevanja 1 c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| ob upoštevanju člena 4 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, |
Predlog spremembe 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (2a) Za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu je treba vzpostaviti uravnoteženost po spolu pri odločanju na vseh ravneh v družbi in hkrati poskrbeti za odpravo razlik med spoloma pri plačilu, saj slednje pomembno prispevajo k feminizaciji revščine. |
Predlog spremembe 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (6a) Pri notranji kadrovski politiki bi morale institucije in agencije EU zagotavljati skladnost z načelom enakosti spolov, zlasti z zagotavljanjem z vidika spola uravnoteženega odločanja na vseh ravneh znotraj svojih organov. |
Predlog spremembe 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva ter je ključno za obvladovanje demografskih izzivov EU, njeno uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu in zagotavljanje njene primerjalne prednosti v razmerju do tretjih držav. Vse več je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. | (7) Učinkovito izkoriščanje človeškega kapitala je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva za uspešno konkuriranje v globaliziranem gospodarstvu. Precej je visoko izobraženih in kvalificiranih žensk, kar med drugim kaže dejstvo, da je med univerzitetnimi diplomanti 60 odstotkov žensk. Če pri imenovanjih na položaje odločanja v gospodarstvu še naprej ne bi uporabljali tega kadrovskega potenciala, kvalificirani človeški kapital ne bi bil optimalno izkoriščen. |
Predlog spremembe 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (7a) Za spodbujanje enakosti spolov bi morale države članice uvesti določbe, na podlagi katerih bi moški in ženske lahko usklajevali poklicno in družinsko življenje, zlasti s prožnejšimi ureditvami in podporo za tiste, ki imajo družinske obveznosti. |
Predlog spremembe 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja izboljšata zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, ki zajema širši razpon vidikov in zato prispeva k sprejetju bolj uravnoteženih odločitev. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, lahko zato pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja zadevnih družb. | (8) Na ravni družb je splošno priznano, da zastopanost žensk v upravnem odboru pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se okrepi uspešnost vodstvene skupine in izboljša kakovost odločanja, ker vključuje bolj uravnotežen razpon mnenj. Številne študije so poleg tega pokazale, da obstaja pozitivna povezava med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Povečanje zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi zato moralo pozitivno vplivati na uspešnost poslovanja zadevnih družb. |
Predlog spremembe 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato ima večji delež žensk v upravnih odborih družb pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. | (9) Prav tako je dokazano, da lahko enakost na trgu dela bistveno izboljša gospodarsko rast. Močnejša zastopanost žensk v upravnih odborih družb v Uniji, ki kotirajo na borzi, ne vpliva zgolj na ženske, imenovane na ta mesta, temveč prispeva tudi k temu, da se v podjetje privabijo sposobne ženske ter se poveča zastopanost žensk na vseh vodstvenih ravneh in med zaposlenimi. Zato bi večji delež žensk v upravnih odborih družb moral imeti pozitiven učinek na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu. Optimalno izkoriščanje potenciala obstoječega sposobnega ženskega kadra bi omogočilo bistveno večjo donosnost izobraževanja tako za posameznike kot javni sektor. Nezadostna zastopanost žensk v upravnih odborih družb v EU, ki kotirajo na borzi, pomeni zamujeno priložnost v smislu doseganja dolgoročne trajnostne rasti gospodarstev držav članic. |
Predlog spremembe 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. | (11) Delež žensk v upravnih odborih družb se povečuje zelo počasi, saj se je v zadnjih nekaj letih v povprečju povečal le za 0,6 odstotne točke na leto. Hitrost napredka se je med posameznimi državami članicami razlikovala, posledica pa so tudi zelo različni rezultati. Največji napredek je bil zabeležen v državah članicah, v katerih so bili uvedeni zavezujoči ukrepi. Naraščajoče razlike med državami članicami se bodo verjetno še povečale glede na zelo različne pristope k povečevanju zastopanosti žensk v upravnih odborih družb v posameznih državah članicah. Države članice bi si zato morale izmenjevati informacije in dobro prakso za doseganje boljših rezultatov s sprejemanjem ukrepov za spodbujanje enakosti spolov. |
Predlog spremembe 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. | (13) V večini držav članic pomanjkanje preglednosti pri izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih močno ovira doseganje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov ter negativno vpliva tako na poklicno pot in mobilnost kandidatov za mesta v upravnih odborih kot tudi na odločitve vlagateljev. Pomanjkanje preglednosti preprečuje potencialnim kandidatom, da kandidirajo za mesta v upravnih odborih, v katerih bi bile njihove kvalifikacije najbolj potrebne, in da izpodbijajo odločitve o imenovanju, ki so pristranske glede na spol, s tem pa se omejuje njihova mobilnost na notranjem trgu. Na drugi strani potrebujejo vlagatelji zaradi različnih naložbenih strategij informacije tudi o strokovnem znanju in usposobljenosti članov upravnih odborov. Večja preglednost meril glede kvalifikacij in postopka izbire članov upravnih odborov vlagateljem omogoča, da bolje ocenijo poslovne strategije družbe in sprejmejo premišljene odločitve. Zato je pomembno, da so postopki imenovanja v upravni odbor jasni in pregledni ter da se kandidati ocenjujejo objektivno na podlagi individualnih zaslug ne glede na spol. |
Predlog spremembe 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o izbirnih postopkih in merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar pa uvaja nekatere minimalne standarde, ki so potrebni za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji, in sicer glede zahteve za družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, da odločitve v zvezi z imenovanjem neizvršnih direktorjev sprejemajo na podlagi objektivne primerjalne ocene kvalifikacij kandidatov v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Samo z ukrepom na ravni EU se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. | (14) Ta direktiva ni namenjena natančnemu usklajevanju nacionalnih zakonov o zaposlovanju, izbirnih postopkih in postopkih imenovanja ter merilih glede kvalifikacij za mesta v upravnih odborih, vendar od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, v katerih zastopanost spolov ni uravnotežena, zahteva, da razpise za prosta delovna mesta ter izbirne postopke in postopke zaposlovanja in imenovanja prilagodijo, ker se je izkazalo, da je to potrebno za uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji. Ukrep na ravni EU je poglavitno orodje, da se lahko učinkovito zagotovijo enaki konkurenčni pogoji po vsej Uniji in preprečijo praktični zapleti v poslovnem življenju. |
Predlog spremembe 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, zlasti v upravnih odborih družb, bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. | (15) Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) je potrdila, da je večja udeležba žensk na trgu dela osnovni pogoj za krepitev rasti in obvladovanje demografskih izzivov v Evropi. Strategija je določila krovni cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let do leta 2020, ki ga je mogoče doseči le z jasno zavezanostjo uresničevanju načela enakosti spolov in z okrepljenimi prizadevanji za odpravo vseh ovir za udeležbo žensk na trgu dela. Sedanja gospodarska kriza je okrepila že tako veliko potrebo Evrope po znanju, sposobnostih in inovacijah ter po celovitem izkoriščanju razpoložljivega sposobnega kadra. Večja udeležba žensk pri odločanju v gospodarstvu, v upravnih odborih družb in na vseh vodstvenih ravneh v podjetju bo imela po pričakovanjih pozitiven učinek prelivanja na zaposlovanje žensk v zadevnih družbah in v celotnem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb, s čimer bi se okrepili gospodarska rast in konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. | Zato bi si morala Unija prizadevati za večjo zastopanost žensk v upravnih odborih družb v vseh državah članicah, s čimer bi se okrepila gospodarska rast, spodbudila mobilnost na trgu dela in povečala konkurenčnost evropskih družb ter dosegla dejanska enakost spolov na trgu dela. Ta cilj bi bilo treba uresničevati z uvedbo minimalnih zahtev za pozitivne zavezujoče ukrepe, namenjene doseganju količinskega cilja glede zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, saj so države članice in druge države, ki so izbrale to ali podobno metodo, dosegle najboljše rezultate pri reševanju vprašanja nezadostne zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu. |
Predlog spremembe 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi. | (18) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij, tudi če gre za družbe, ki kotirajo na borzi, vendar bi države članice morale vzpostaviti politike za podporo in spodbujanje MSP, naj znatno izboljšajo uravnoteženo zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh in v upravnih odborih družb. |
Predlog spremembe 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) Vsi sistemi upravljanja razlikujejo med izvršnimi direktorji, ki so zadolženi za vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki ne opravljajo vsakodnevnega vodenja, temveč imajo nadzorno funkcijo. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati le za neizvršne direktorje, da bi se brez prevelikega poseganja v vsakodnevno vodenje družb zagotovila bolj uravnotežena zastopanost žensk in moških v upravnih odborih. Ker neizvršni direktorji opravljajo nadzorne naloge, je laže najti usposobljene kandidate zunaj družbe in v veliki meri tudi zunaj posameznega sektorja, v katerem je družba dejavna – ta vidik je pomemben za gospodarske sektorje, v katerih so predstavniki določenega spola med delavci še zlasti premalo zastopani. | (20) Vsi sistemi upravljanja razlikujejo med izvršnimi direktorji, ki so zadolženi za vsakodnevno vodenje družb, in neizvršnimi direktorji, ki ne opravljajo vsakodnevnega vodenja, temveč imajo nadzorno funkcijo. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse direktorje. |
Predlog spremembe 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. | (21) V več državah članicah lahko ali morajo zaposleni oziroma organizacije zaposlenih v družbi v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso imenovati ali izvoliti določen delež neizvršnih direktorjev. Količinske cilje iz te direktive bi bilo treba uporabljati za vse neizvršne direktorje, vključno s predstavniki zaposlenih. Zadevne države članice bi zato morale pri določitvi praktičnih postopkov za zagotovitev uresničevanja teh ciljev na podlagi skrbnih in obsežnih posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni upoštevati dejstvo, da so nekateri neizvršni direktorji tudi predstavniki zaposlenih. |
Predlog spremembe 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Tovrstne družbe, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale nove kandidate na ta mesta imenovati na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer bi uporabile vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da bi najpozneje do 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. | (22) Družbam v Uniji, ki kotirajo na borzi, bi morala biti naložena obveznost uvedbe ustreznih postopkov za uresničevanje posebnih ciljev v zvezi z zastopanostjo spolov v upravnih odborih. Te družbe in večja javna podjetja, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, bi morale prilagoditi svoje izbirne postopke, razpise za delovna mesta ter postopke zaposlovanja in imenovanja, da bi najpozneje 1. januarja 2020 dosegle navedeni odstotek. Zato Direktiva določa minimalni ciljni delež 40 % za predstavnike nezadostno zastopanega spola med direktorji, ki bi ga morale družbe doseči do navedenega datuma. Ta cilj se načeloma nanaša le na dosego splošnega uravnoteženja zastopanosti spolov med direktorji in ne vpliva na konkretno izbiro posameznih direktorjev iz širokega nabora kandidatov moškega in ženskega spola v vsakem posameznem primeru. Zlasti je treba omeniti, da ne izključuje posameznih kandidatov za delovna mesta direktorjev, prav tako družbam ali delničarjem ne vsiljuje imenovanja posameznih direktorjev. Za odločanje o ustreznih članih upravnih odborov so tako še vedno pristojne družbe in delničarji. |
Predlog spremembe 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v družbah, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji doseči že prej. | (23) Države članice izvršujejo prevladujoč vpliv v večjih javnih podjetjih v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij. Zaradi tega prevladujočega vpliva imajo na voljo instrumente za hitrejšo uvedbo potrebnih sprememb. Zato bi morale take družbe cilj najmanj 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med direktorji doseči že prej. |
Predlog spremembe 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov matematično mogoče le preseči 40-odstotni delež ali ostati pod njim. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na polovico ali več mest neizvršnih direktorjev, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi ali štirimi neizvršnimi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s petimi ali šestimi neizvršnimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi neizvršnimi direktorji. | (24) Podrobneje je treba določiti način izračuna števila mest direktorjev, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, saj je za večino upravnih odborov zaradi njihovega skupnega števila članov matematično mogoče le preseči 40-odstotni delež ali ostati pod njim. Zato bi moralo biti število mest v upravnih odborih, ki je potrebno za uresničitev ciljnega deleža, tisto, ki je najbliže 40 odstotkom. Pri tem družbam, ki kotirajo na borzi, in večjim javnim podjetjem ne bi bilo treba imenovati članov nezadostno zastopanega spola na več kot polovico mest v upravnem odboru, da bi se izognili diskriminaciji predstavnikov prvotno prekomerno zastopanega spola. Tako bi na primer morali člani nezadostno zastopanega spola zasedati vsaj eno mesto v upravnih odborih s tremi direktorji, vsaj dve mesti v upravnih odborih s štirimi, petimi ali šestimi direktorji in vsaj tri mesta v upravnih odborih s sedmimi ali osmimi direktorji. |
Predlog spremembe 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 26
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(26) Države članice bi morale v skladu s to sodno prakso zagotoviti, da izbira najbolj kvalificiranih kandidatov za neizvršne direktorje temelji na primerjavi kvalifikacij posameznih kandidatov na podlagi vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj ter če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, ne pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. | (26) Države članice bi morale v skladu s členom 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in, kjer je primerno, v skladu z ustrezno sodno prakso zagotoviti preglednost izbirnih postopkov, razpisov za prosta delovna mesta ter postopkov zaposlovanja in imenovanja, obenem pa pri obdelavi osebnih podatkov spoštovati zasebno življenje, priznano v členih 7 in 8 navedene listine. Primeri vrst meril za izbor, ki bi jih družbe lahko uporabljale, vključujejo poklicne izkušnje pri izvajanju vodstvenih in/ali nadzornih nalog, poznavanje ustreznih področij, kot so finance, kontrola ali upravljanje človeških virov, vodstvene in komunikacijske spretnosti ter sposobnosti mreženja. Prednost bi bilo treba dati kandidatu nezadostno zastopanega spola, če ima ta kandidat vsaj enako kvalifikacijo kot kandidat nasprotnega spola. Države članice bi morale zagotoviti, da družbe, ki ne napredujejo pri doseganju poglavitnih ciljev te direktive, razkrijejo dodatne informacije o svojih politikah zaposlovanja, izbora in imenovanja ter zlasti predložijo konkretne načrte za izboljšanje uravnoteženosti spolov v svojih upravnih odborih. |
Predlog spremembe 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem določa le minimalno uskladitev izbirnih postopkov in tako omogoča uporabo pogojev, ki temeljijo na sodni praksi Sodišča, za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. | (27) Metode zaposlovanja in imenovanja direktorjev se razlikujejo od ene države članice do druge ter od družbe do družbe. Vključujejo lahko predizbor kandidatov, ki se bodo predstavili pred skupščino delničarjev in ga na primer opravi odbor za imenovanja, neposredno imenovanje direktorjev s strani posameznih delničarjev ali glasovanje v skupščini delničarjev glede posameznih kandidatov ali seznamov kandidatov. Ta zakonodajni instrument zato spoštuje različnost izbirnih postopkov in hkrati vztraja pri prilagoditvah teh postopkov za uresničevanje cilja večje udeležbe žensk v upravnih odborih. Zahteve v zvezi z izbiro kandidatov bi bilo treba izpolniti v primerni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi. Ta direktiva v zvezi s tem omogoča različne izbirne postopke za dosego bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
Predlog spremembe 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 27 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (27a) Kjer predizbor kandidatov temelji na volitvah ali postopkih glasovanja na primer delavcev ali njihovih predstavnikov, bi bilo treba celoten postopek prilagoditi, da bi prispeval k uresničevanju cilja bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnem odboru kot celoti, ob tem pa zagotoviti, da spol direktorja, izvoljenega po tem postopku, ni na noben način vnaprej določen. |
Predlog spremembe 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča. | (28) Cilj te direktive je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij in tako prispevati k uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki je v Uniji priznano kot temeljna pravica. Zato bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja na zahtevo neuspešnega kandidata razkriti ne le merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila zaposlitev, izbira ali imenovanje, temveč tudi objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata, ki ni predstavnik nezadostno zastopanega spola. Te omejitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo priznavata člena 7 in 8 Listine, in obveznost za družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja, da te informacije predložijo neuspešnemu kandidatu na njegovo zahtevo, so potrebne in v skladu z načelom sorazmernosti resnično izpolnjujejo priznane cilje splošnega interesa. Zato so v skladu z zahtevami za take omejitve iz člena 52(1) Listine in z ustrezno sodno prakso Sodišča. |
Predlog spremembe 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala družba, ki kotira na borzi, dokazati ustreznost izbire. | (29) Kadar neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola trdi, da je enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, bi morala zadevna družba ali podjetja dokazati ustreznost izbire. |
Predlog spremembe 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve neizvršnega direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1). | (30) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve določb te direktive, ki bi lahko med drugim vključevale upravne kazni in razveljavitev ali ugotovitev ničnosti imenovanja ali izvolitve direktorja s strani sodnega organa, če so bile kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 4(1), pa tudi prisilno razpustitev, ki jo v primeru resnih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev. |
Predlog spremembe 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Ker zastopanost spolov med zaposlenimi neposredno vpliva na razpoložljivost kandidatov nezadostno zastopanega spola, lahko države članice določijo, da posamezni družbi ni treba doseči cilja iz te direktive, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njenih zaposlenih. | črtano |
Predlog spremembe 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(32) Ker bi si morale družbe, ki kotirajo na borzi, prizadevati za povečanje deleža predstavnikov nezadostno zastopanega spola na vseh vodstvenih položajih, lahko države članice določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, ne glede na to, ali so ti izvršni ali neizvršni. | (32) Ker je odstotek žensk med izvršnimi direktorji še nižji, bi bilo treba oblikovati dodatne spodbude za povečanje števila izvršnih direktoric. Države članice lahko določijo, da se cilj iz te direktive obravnava kot dosežen, če lahko družbe, ki kotirajo na borzi, dokažejo, da direktorji nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev pod pogojem, da je vsaj eden od izvršnih direktorjev pripadnik nezadostno zastopanega spola. |
Predlog spremembe 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 33
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(33) Poleg ukrepov, povezanih z neizvršnimi direktorji, bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, za zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, sprejeti posamezne zaveze v zvezi z zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, ki bi jih morale uresničiti najpozneje do 1. januarja 2020. Te zaveze bi morale biti namenjene doseganju oprijemljivega napredka z vidika uravnotežene zastopanosti spolov v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami. | (33) Poleg spodbud, povezanih z izvršnimi direktorji, bi morale družbe, ki kotirajo na borzi, tudi za nadaljnje zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, ki opravljajo naloge vsakodnevnega vodenja, sprejeti posamezne zaveze v zvezi z bolj uravnoteženo zastopanostjo obeh spolov med izvršnimi direktorji, ki bi jih morale uresničiti najpozneje do 1. januarja 2020 oz. do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij. Te zaveze bi morale biti namenjene doseganju oprijemljivega napredka z vidika uravnotežene zastopanosti spolov v posameznih družbah v primerjavi z obstoječimi razmerami. |
Predlog spremembe 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 34
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, pa bi morale vključevati tudi opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. | (34) Države članice bi morale od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij zahtevati, da informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih ter o tem, kako so dosegle cilje iz te direktive, vsako leto predložijo pristojnim nacionalnim organom, da bi lahko ocenili napredek posameznih družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji. Take informacije bi morale biti objavljene na primeren in lahko dostopen način v letnem poročilu in na spletni strani ter bi, če zadevna družba ne bi dosegala cilja, morale vključevati tudi celovit opis ukrepov, ki jih je družba sprejela ali jih namerava sprejeti, da bi dosegla cilj. |
Predlog spremembe 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. | (35) Posamezne države članice so morda že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Takšne države članice bi morale imeti možnost, da so oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji, če uporabljajo svoje ukrepe in če dokažejo, da se lahko z njimi enako učinkovito doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj ene tretjine iz člena 4(1)* te direktive najpozneje do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij. Komisija bi morala oceniti, ali je bil dosežen zadosten napredek pri uresničevanju ciljev te direktive. Če je napredek v določeni državi članici nezadosten, določbe te direktive v zadevni državi članici samodejno stopijo v veljavo. |
Predlog spremembe 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. | (37) Medtem ko so nekatere države članice s sprejetjem ureditvenih ukrepov ali spodbujanjem samourejanja dosegle različne rezultate, večina držav članic ni sprejela ali izrazila pripravljenosti za sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili zadostno izboljšanje. Napovedi, ki temeljijo na celoviti analizi vseh razpoložljivih informacij o preteklih in sedanjih gibanjih ter namerah, kažejo, da države članice s posamičnim ukrepanjem ne bodo dosegle uravnotežene zastopanosti spolov med člani upravnih odborov po vsej Uniji v skladu s cilji iz te direktive v predvidljivi prihodnosti. Ob upoštevanju teh razmer in glede na vedno večje razlike med državami članicami v smislu zastopanosti žensk in moških v upravnih odborih družb je mogoče bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb v Uniji izboljšati le s skupnim pristopom, potencial za uresničevanje načela enakosti spolov, konkurenčnosti in rasti pa je mogoče bolje zagotoviti z usklajenim ukrepanjem na ravni Unije kot z nacionalnimi pobudami, ki so različnega obsega ter različno ambiciozno zastavljene in učinkovite. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in ker se zaradi obsega in učinkov potrebnih ukrepov ti cilji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. |
Predlog spremembe 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 38
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi. | (38) V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena je ta direktiva omejena na določanje skupnih ciljev in načel ter ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Države članice imajo dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako bi se lahko cilji iz te direktive najučinkoviteje dosegli, pri čemer bi morale upoštevati nacionalne razmere, zlasti pravila in prakse v zvezi z imenovanjem v upravne odbore. Ta direktiva družbam ne preprečuje, da v svoje upravne odbore imenujejo najbolj kvalificirane kandidate, in zagotavlja dovolj dolgo prilagoditveno obdobje za vse družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja. |
Predlog spremembe 36
Predlog direktive
Člen 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. | Ta direktiva določa ukrepe za doseganje hitrejšega napredka pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, pri čemer družbam omogoča dovolj časa za uvedbo potrebnih ureditev. |
Predlog spremembe 37
Predlog direktive
Člen 2 – točka 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki je registrirana v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah; | (1) „družba, ki kotira na borzi“ pomeni družbo, ki se nahaja v državi članici in katere vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah; |
Predlog spremembe 38
Predlog direktive
Člen 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Ta direktiva se ne uporablja za mala in srednja podjetja (MSP). | Ta direktiva se ne uporablja za mala in srednja ter mikro podjetja (MSP), vendar bi države članice morale vzpostaviti politike za podporo in spodbujanje MSP, naj znatno izboljšajo uravnoteženo zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh in v upravnih odborih družb. |
Predlog spremembe 39
Predlog direktive
Člen 4 – naslov
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
cilji v zvezi z neizvršnimi direktorji | cilji v zvezi z direktorji |
Predlog spremembe 40
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi in v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, nove kandidate na ta mesta imenujejo na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, pri čemer uporabijo vnaprej določena, jasna, nevtralno formulirana in nedvoumna merila, da navedeni odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. | 1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja, v katerih delež predstavnikov nezadostno zastopanega spola med direktorji v upravnem odboru ne dosega 40 %, prilagodijo svoje postopke zaposlovanja, vključno z razpisi za prosta delovna mesta, postopki za predizbor, izbor ali imenovanje za vsa mesta direktorjev, da bi navedeni odstotek dosegli najpozneje do 1. januarja 2020, ter da družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ta odstotek dosežejo najpozneje do 1. januarja 2018. |
| Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, prilagodijo ustrezne faze postopka zaposlovanja, predizbora, izbora ali imenovanja. Države članice zlasti zagotovijo, da družbe kandidate za mesta v upravnih odborih izbirajo iz skupine ljudi, ki je uravnotežena po spolu. |
| Če postopek izbora poteka na podlagi primerjave kvalifikacij posameznih kandidatov, države članice zagotovijo, da take prilagoditve vključujejo uporabo vnaprej določenih, jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril. |
Predlog spremembe 41
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Države članice lahko določijo, da je cilj iz tega odstavka izpolnjen, kadar lahko družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja dokažejo, da predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj tretjino vseh mest direktorjev, če so zastopani v obeh vrstah direktorjev – izvršnih in neizvršnih. Število, ki je potrebno za uresničitev tega tretjinskega cilja, je število, ki je najbližje tretjinskemu deležu. |
Predlog spremembe 42
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je število, ki je po vrednosti najbliže 40 odstotkom, vendar ne presega 49 odstotkov. | 2. Število mest neizvršnih direktorjev, ki je potrebno za uresničitev cilja iz odstavka 1, je vsaj 40 odstotkov. |
Predlog spremembe 43
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 zagotovijo, da ima pri izbiri neizvršnih direktorjev prednost kandidat nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, povezana s posameznim kandidatom, na pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. | 3. Države članice za dosego cilja iz odstavka 1 in v skladu s členom 23(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotovijo, da ima pri zaposlovanju, izbiri in imenovanju direktorjev prednost strokovno usposobljen kandidat nezadostno zastopanega spola, razen če objektivna ocena, ki upošteva vsa merila, pretehta v korist kandidata nasprotnega spola. V ta namen morajo biti merila izbire predvsem jasna, pregledna in nediskriminacijska. |
| Pri izbirnem postopku na podlagi sposobnosti se da prednost kandidatu nezadostno zastopanega spola, če je ta kandidat vsaj enako kvalificiran kot kandidat nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti ali poklicnih izkušenj. |
Predlog spremembe 44
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, na zahtevo neuspešnega kandidata razkrijejo merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila izbira, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola. | 4. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja neuspešnemu kandidatu razkrijejo število in spol kandidatov v izboru, pri čemer se spoštuje njihova anonimnost v skladu s pravom EU o varstvu podatkov, merila glede kvalifikacij, na katerih je temeljila zaposlitev, izbira ali imenovanje, objektivno primerjalno oceno teh meril in, kadar je ustrezno, dejavnike, ki so pretehtali v korist kandidata nasprotnega spola. |
Predlog spremembe 45
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 4 a. Države članice zagotovijo, da se v ustrezni fazi izbirnega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo in statutom zadevnih družb, ki kotirajo na borzi, izpolnijo zahteve v zvezi z izbiro kandidatov. |
Predlog spremembe 46
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe, ki kotirajo na borzi, v primeru, da neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, dokažejo, da niso kršile pravila iz odstavka 3. | 5. Države članice v skladu z nacionalnimi sodnimi sistemi storijo vse potrebno za zagotovitev, da družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja lahko dokažejo, da je njihov postopek imenovanja potekal skladno s pravilom iz odstavka 3, zlasti v primerih, ko neuspešen kandidat nezadostno zastopanega spola predloži dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je bil ta kandidat enako kvalificiran kot imenovani kandidat nasprotnega spola, in da niso kršila pravila iz odstavka 3. |
Predlog spremembe 47
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
6. Države članice lahko določijo, da družbam, ki kotirajo na borzi, ni treba doseči cilja iz odstavka 1, če predstavniki nezadostno zastopanega spola predstavljajo manj kot 10 odstotkov njihovih zaposlenih. | črtano |
Predlog spremembe 48
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, sprejmejo posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja. | 1. Države članice zagotovijo, da družbe, ki kotirajo na borzi, v skladu s postopki iz člena 4 sprejmejo nadaljnje posamezne zaveze s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji. |
| Cilj takih zavez je doseči opazen napredek pri doseganju bolj uravnotežene zastopanosti spolov najpozneje do 1. januarja 2020 oziroma do 1. januarja 2018 v primeru večjih javnih podjetij. |
Predlog spremembe 49
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, da od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter da te informacije na ustrezen in dostopen način objavijo na svoji spletni strani. | 2. Države članice zahtevajo od družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij, da, če je primerno, v letnih poročilih od [dve leti po sprejetju] enkrat na leto pristojnim nacionalnim organom predložijo informacije o zastopanosti spolov v upravnih odborih, pri čemer razlikujejo med neizvršnimi in izvršnimi direktorji, in o doseženem napredku ter o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1) in odstavka 1 tega člena, ter, če je primerno, o spolu vseh imenovanih direktorjev v referenčnem obdobju ter da te informacije navedejo v svojih letnih poročilih in na ustrezen in javno dostopen način objavijo na svoji spletni strani. |
Predlog spremembe 50
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Če družba, ki kotira na borzi, ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter opis ukrepov, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. | 3. Če družba, ki kotira na borzi, ali večje javno podjetje ne uresniči ciljev iz člena 4(1) ali svojih posameznih zavez, ki jih je sprejela(-o) v skladu z odstavkom 1 tega člena, v informacije iz odstavka 2 tega člena vključi razloge za neskladnost s cilji ali zavezami ter celovit opis ukrepov, ki jih je sprejela(-o) ali jih namerava sprejeti za uresničevanje teh ciljev ali zavez. |
Predlog spremembe 51
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. | črtano |
Obrazložitev
Črtanje tega dela ni mišljeno kot črtanje besedila, temveč kot reorganizacija direktive. Ta del je zdaj vstavljen kot ločen člen 8a (novo). To je bilo narejeno za razširitev pristojnosti organa za enakost.
Predlog spremembe 52
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe: | 2. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne, progresivne in odvračilne ter lahko vključujejo naslednje ukrepe: |
Predlog spremembe 53
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) upravne kazni; | (a) zgodnje opozorilo, ki mu sledijo progresivne upravne kazni; |
Predlog spremembe 54
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ba) prisilno razpustitev, ki jo v primeru resnih in večkratnih kršitev odredi pristojni sodni organ ob popolnem spoštovanju ustreznih postopkovnih jamstev. |
Obrazložitev
Pojasniti bi bilo treba, da imajo države članice veliko različnih možnosti pri določanju verodostojnega sistema sankcij na nacionalni ravni.
Predlog spremembe 55
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 c (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2 c. Države članice poročajo o sankcijah, uvedenih zaradi skladnosti z določbami te direktive. |
Predlog spremembe 56
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice lahko uvedejo ali ohranijo določbe, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar te določbe ne smejo povzročiti neutemeljene diskriminacije ali ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. | Države članice se spodbujajo k uvedbi in ohranitvi določb, ki so v primerjavi z določbami te direktive bolj učinkovite, da bi se dosegel cilj iz člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zagotovila bolj uravnotežena zastopanost moških in žensk v družbah, registriranih na njihovem ozemlju, vendar morajo biti te določbe usmerjene k cilju te direktive in ne smejo presegati tega, kar je potrebno za dosego tega cilja, ali povzročati neupravičene diskriminacije. |
Predlog spremembe 57
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), če dokažejo, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enak delež zastopanosti med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. | Brez poseganja v člen 4(6) in (7) so lahko države članice, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive sprejele ukrepe za zagotovitev bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in večjih javnih podjetij ali države članice, v katerih veljajo na primer samourejevalni ukrepi za zagotavljanje bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali večjih javnih podjetij oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) in izvajanja člena 5(1), če ocena Evropske komisije kaže, da se lahko s sprejetimi ukrepi doseže ciljna 40-odstotna zastopanost nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ali cilj ene tretjine iz člena 4(7) najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma najpozneje do 1. januarja 2018 za javna podjetja. Zadevne države članice Komisijo o navedenem uradno obvestijo. |
Obrazložitev
Tudi samoregulativni ukrepi (npr. kodeksi upravljanja družb), ki so se izkazali za učinkovite, bi morali zadoščati za oprostitev postopkovnih zahtev.
Predlog spremembe 58
Predlog direktive
Člen 8 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 8a |
| Organ za spodbujanje enakosti |
| Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so organ ali organi, določeni v skladu s členom 20 Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)1, pristojni tudi za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. |
| __________________ |
| 1 UL L 204, 26.7.2006, str. 23. |
Predlog spremembe 59
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, sprejele v skladu s členom 5(1). | 1. Države članice najpozneje do 1. januarja 2017 in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila med drugim vključujejo izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih za dosego ciljev iz člena 4(1), informacije iz člena 5(2) in informacije o posameznih zavezah, ki so jih družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja sprejela v skladu s členom 5(1). |
Predlog spremembe 60
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato izda posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija izda prvo tako poročilo 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1. | Države članice, ki so v skladu s členom 8(3) oproščene postopkovnih zahtev v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5), v poročilo iz odstavka 1 vključijo dokazila o konkretnih rezultatih, doseženih z uporabo nacionalnih ukrepov iz člena 8(3). Komisija nato objavi posebno poročilo, v katerem prouči, ali navedeni ukrepi dejansko omogočajo dosego ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma enakega deleža med neizvršnimi direktorji večjih javnih podjetij najpozneje do 1. januarja 2018. Komisija prvo tako poročilo objavi 1. julija 2017, naslednja poročila pa v šestih mesecih po predložitvi nacionalnih poročil v skladu z odstavkom 1. |
Predlog spremembe 61
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Če družbe, ki kotirajo na borzi, na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med neizvršnimi direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov. | Če družbe, ki kotirajo na borzi, in večja javna podjetja na podlagi nacionalnih ukrepov iz člena 8(3) ne dosežejo ciljne 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola med direktorji najpozneje do 1. januarja 2020, oziroma če družbe, ki kotirajo na borzi in so javna podjetja, ne dosežejo navedenega deleža zastopanosti med direktorji najpozneje do 1. januarja 2018, zadevne države članice zagotovijo, da se za te družbe oz. javna podjetja uporabljajo postopkovne zahteve v zvezi z zaposlovanjem, izbiro in imenovanji iz člena 4(1), (3), (4) in (5) z učinkom od prej navedenih datumov. |
Predlog spremembe 62
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive. | 3. Komisija pregleda izvajanje te direktive ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2021 in vsaki dve leti za tem. Komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in evropskimi socialnimi partnerji zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te direktive. |
Predlog spremembe 63
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Komisija glede na razvoj v zvezi z zastopanostjo moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in na različnih ravneh odločanja v celotnem gospodarstvu ter ob upoštevanju, ali je dosežen napredek dovolj trajen, v poročilu oceni, ali je treba obdobje veljavnosti te direktive podaljšati, da bo trajalo dlje od datuma, določenega v členu 10(2), in ali je treba Direktivo spremeniti. | črtano |
POSTOPEK
Naslov | Uravnotežena zastopanost spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi | |||
Referenčni dokumenti | COM(2012)0614 – C7-0382/2012 – 2012/0299(COD) | |||
Pristojni odbori Datum razglasitve na zasedanju | JURI 22.11.2012 | FEMM 22.11.2012 |
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | EMPL 22.11.2012 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Marije Cornelissen 12.12.2012 | |||
Člen 51 – skupne seje odborov Datum razglasitve na zasedanju |
17.1.2013 | |||
Obravnava v odboru | 23.4.2013 | 19.6.2013 | 8.7.2013 |
|
Datum sprejetja | 9.7.2013 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 37 5 4 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Regina Bastos, Edit Bauer, Heinz K. Becker, Jean-Luc Bennahmias, Phil Bennion, Pervenche Berès, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Marije Cornelissen, Emer Costello, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Marian Harkin, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Csaba Őry, Siiri Oviir, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Licia Ronzulli, Elisabeth Schroedter, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Jutta Steinruck, Ruža Tomašić, Traian Ungureanu, Inês Cristina Zuber | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Roberta Angelilli, Jan Kozłowski, Ria Oomen-Ruijten, Gabriele Zimmer | |||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Anneli Jäätteenmäki, Jacek Włosowicz | |||