Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
12.4.2017
MNENJE
Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)
( COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD) )
Poročevalec: Brando Benifei
PA_Legam
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Namen predlagane reforme skupnega evropskega azilnega sistema je oblikovati bolj trajnostno, pravičnejšo in celovitejšo migracijsko politiko EU, osnovano na načelih poštene delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami.
Kakovost standardov za sprejem je bistvena za zagotovitev, da bodo imeli prosilci za azil in begunci, ki prihajajo v takšnem številu kot še nikoli doslej, več možnosti za učinkovito vključevanje v družbo ter da bodo tako manj odvisni od države gostiteljice. Trajnost celotnega procesa pa pogojujejo številni bistveni elementi, denimo dobro delujoč zakonodajni okvir in učinkovitost upravnih organov, odločna politična zavezanost nacionalnih in evropskih političnih in institucionalnih akterjev, socialna kohezija, vključenost ter družbeno-gospodarska blaginja naših držav.
Zato je treba vsa nova pravila o sprejemu zastaviti glede na prihodnost, tj. oblikovati jih je treba tako, da bodo učinkovita tudi ob prenehanju kriznih razmer, ki so do sedaj narekovale odziv na begunsko krizo. To je pomembno zato, da bi lahko izziv vključevanja spremenili v priložnost in dolgoročno v družbeni vir. Obenem morajo biti reforme realistične in ustrezajoče sedanjosti, tj. ustrezno morajo upoštevati makroekonomske razmere na naši celini po letih trdovratne krize.
Menimo, da bi bilo treba v tem mnenju Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve celovito oceniti, ali so navedeni pogoji v obravnavanem zakonodajnem predlogu ustrezno uravnoteženi, ter predlagati ustrezne prilagoditve. Ta ocena je samo delno pozitivna.
Poročevalec pozdravlja ambiciozno zastavljen sklop predlogov v zvezi z dostopom do zaposlitve, ki ga je predstavila Komisija. Z znižanjem praga za dostop prosilcev za mednarodno zaščito do trga dela na šest mesecev bi veljavna pravila bistveno izboljšali, kar je tudi skladno s stališčem Evropskega parlamenta iz resolucije o vključevanju beguncev v družbo in na trg dela. Prav tako podpira spodbujanje držav članic, da bi se še bolj zavzele za takšen dostop, če imajo prosilci dobre možnosti za vključevanje, ne pa tudi možnosti, da bi dostop onemogočili, če se za prosilce izvaja pospešeni postopek in se posledično predpostavlja, da je njihova prošnja neutemeljena. Menimo, da bi takšna določba v nasprotju s členom 3 Ženevske konvencije in njegovim duhom. Poročevalec pozdravlja tudi pojasnila glede potrebe po zagotavljanju učinkovitosti tega dostopa ter predlaga dopolnitve besedila z omembo nekaj glavnih primerov omejitev, opaženih v državah članicah, kot so sektorske omejitve in omejitve delovnega časa ter pretirane upravne formalnosti.
Z novimi pravili za prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema bi bistveno izboljšali sedanje razmere, zato v celoti podpiramo vse predloge za zagotovitev, da bodo države članice sistematično ocenjevale, ali imajo prosilci posebne potrebe glede sprejema.
Odločno pa nasprotujemo ukrepom za zmanjšanje sekundarnih gibanj, in sicer z odrekanjem materialnih pogojev za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, če niso v državi, ki je odgovorna za obravnavanje njihove prošnje v skladu s pravili o azilu, ki so sedaj predmet pregleda. Menimo, da gre pri tem za nesprejemljivo omejevanje uveljavljenih pravic beguncev, ki je nedvoumno v nasprotju s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Obenem bi to pomenilo, da so sekundarna gibanja večinoma odvisna od različne kakovosti standardov za sprejem v državah članicah. Standarde za sprejem je dejansko treba izboljšati v celotni EU. Vendar pa se zdi, da je močna soodvisnost med družbeno-gospodarskimi razmerami v državah članicah, možnostmi za zaposlitev, ki jih ponujajo, in splošno kakovostjo njihovih storitev na eni strani ter individualnimi željami beguncev glede azila na drugi prevladujoči dejavnik, ki narekuje ta sekundarna gibanja. Nekatere države so zaradi geografskih razlogov nesorazmerno močno izpostavljene prihodom in se tudi soočajo z enako nesorazmernimi posledicami gospodarske krize, ki je oklestila javna sredstva, razpoložljiva za sprejemne ukrepe. Visoka stopnja brezposelnosti in družbeno-gospodarske razmere v posameznih državah članicah ovirajo doseganje zastavljenega cilja reforme, saj zmanjšujejo možnosti za vključevanje prosilcev v družbo. Prav tako obstaja nevarnost za povečanje konkurence na trgu dela v odnosu do lastnih državljanov in državljanov EU, kar lahko dodatno okrepi protipriseljensko nastrojenost. Z onemogočanjem sekundarnih gibanj na podlagi kaznovalnega pristopa do prosilcev za azil bi zgolj zaostrili že tako težke razmere, namesto da bi zagotovili učinkovito upravljanje migracijskih tokov. Takšen pristop ni razumen in funkcionalen odgovor na zelo kompleksno vprašanje, temveč še vedno kaže na pomanjkanje vzajemnega zaupanja in želje, da bi vzpostavili resnično pošten, zares evropski azilni sistem.
Čeprav pravila o pridržanju niso vključena v prenovitev, poročevalec predlaga njihovo spremembo: mladoletnikov in mladoletnikov brez spremstva se ne sme v nobenem primeru pridržati.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na sistemu določanja države članice, odgovorne za prosilce za mednarodno zaščito, in skupnih standardih za azilne postopke, pogojih in postopkih za sprejem ter pravicah upravičencev do mednarodne zaščite. Ne glede na znatni napredek pri razvoju skupnega evropskega azilnega sistema pa med državami članicami ostajajo precejšnje razlike glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev, stopnje podeljevanja azila in vrste zaščite, ki se prizna upravičencem do mednarodne zaščite. Ta odstopanja so pomembno gonilo za sekundarno gibanje in spodkopavajo cilj zagotovitve, da se vsi prosilci obravnavajo enako, ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo. | (3) Skupni evropski azilni sistem temelji na sistemu določanja države članice, odgovorne za prosilce za mednarodno zaščito, in skupnih standardih za azilne postopke, pogojih in postopkih za sprejem ter pravicah upravičencev do mednarodne zaščite. Ne glede na znatni napredek pri razvoju skupnega evropskega azilnega sistema pa med državami članicami ostajajo precejšnje razlike glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev, stopnje podeljevanja azila in vrste zaščite, ki se prizna upravičencem do mednarodne zaščite. Ta odstopanja ter dejstvo, da se makroekonomske razmere in razmere na trgu dela v državah članicah bistveno razlikujejo, spodkopavajo cilj zagotovitve standardiziranih pogojev za sprejem vseh prosilcev ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo. |
Predlog spremembe 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili k nižanju svojih standardov. Bolj izenačeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU. | (5) Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili k nižanju svojih standardov. Hkrati se najbolj izpostavljene države članice soočajo z nesorazmerno velikim pritokom migrantov in prosilcev za azil, zaradi česar so njihove zmogljivosti za sprejem pod močnim pritiskom in se lahko dodatno poslabša kakovost njihovih standardov. Bolj usklajeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU. |
Predlog spremembe 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Če se prosilec nahaja v drugi državi članici, kot je tista, v kateri bi se moral nahajati v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], prosilec ne bi smel biti upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17. | črtano |
Predlog spremembe 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Zato da bi se prosilci zavedali posledic pobega, bi jih morale države članice enotno kar najhitreje in najpozneje ob vložiti prošnje obvestiti o vseh obveznostih, ki jih morajo prosilci izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem, vključno z okoliščinami, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem omejijo, ter o vseh koristih. | (11) Zato da bi se prosilci zavedali posledic pobega, bi jih morale države članice enotno kar najhitreje in najpozneje ob vložiti prošnje obvestiti o vseh obveznostih, ki jih morajo prosilci izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem, vključno z okoliščinami, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem omejijo, ter o vseh koristih. Države članice bi morale pri tem obveščanju po potrebi zagotavljati ustrezne storitve tolmačenja in prevajanja, da bi prosilci v celoti razumeli in poznali svoje pravice in zakonske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati. |
Predlog spremembe 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Pojasniti je treba, da naj bi države članice prosilcem izdale potno listino le, kadar obstajajo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi za to. Veljavnost potnih listin bi morala biti poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z resnimi humanitarnimi razlogi, če bi moral prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi nujni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. | (12) Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Veljavnost potnih listin bi morala biti omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z razlogom, da mora prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi nujni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. |
Predlog spremembe 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Prosilec mora vložiti prošnjo za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja. Za prosilca, ki ni izpolnil svojih obveznosti, velja za manj verjetno, da bi se mu po določitvi odgovorne države članice v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] dovolilo bivanje v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje, in posledično za bolj verjetno, da bo pobegnil. Zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. | (13) Prosilec, ki namerno ni vložil prošnje za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja, ima manj možnosti za omogočanje bivanja v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje. |
Predlog spremembe 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Dejstvo, da je prosilec v preteklosti pobegnil v drugo državo članico, je pomemben dejavnik pri presoji nevarnosti pobega prosilca. Za zagotovitev, da prosilec ne bi znova pobegnil in bo ostal na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba po vrnitvi prosilca v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten, pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. | črtano |
Predlog spremembe 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčevega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca, bi morale države članice po potrebi prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil naslednjih obveznosti: ni podal prošnje v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa; ni ostal v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten; ali v primerih, ko je bil po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu. | (16) Iz ustrezno utemeljenih resnih razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda bi morale imeti države članice po potrebi možnost prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, kot so odprt nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti prosilcu, ki prebiva na tem točno določenem mestu. |
Predlog spremembe 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo temeljiti na ravnanju posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev. | (18) Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo pristojni organi dosledno utemeljiti, sprejete pa morajo biti na podlagi ravnanja posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev. |
Predlog spremembe 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom, vključno z zapustitvijo ozemlja, na katerem bi moral biti prosilec prisoten. | (19) Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom. |
Predlog spremembe 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost ter fizično in čustveno oskrbo ter pogoje zagotoviti na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj. | (30) Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost, nastanitev in prehrano ter fizično in čustveno oskrbo in izobraževanje ter vse pogoje zagotoviti tako, da bi bil učinkovito zagotovljen njihov splošni razvoj. |
Predlog spremembe 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 30 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (30a) Mladoletniki brez spremstva bi morali biti v Uniji ustrezno zaščiteni, zlasti na podlagi njihove identifikacije ob izkrcanju, registracije, izvedbe predhodne ocene tveganja ter zagotovitve, da se napotijo na ustrezne službe za zaščito otrok. |
Predlog spremembe 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. | (31) Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj storitve na področju porodniške oskrbe in reproduktivnega zdravja, nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni duševnih motenj. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. |
Predlog spremembe 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(32) Upravičenost prosilca do materialnih pogojev za sprejem na podlagi te direktive se lahko omeji v nekaterih okoliščinah, kot na primer, če je prosilec iz države članice, v kateri bi moral biti prisoten, pobegnil v drugo državo članico. Vendar bi morala država članica v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva. Če se mladoletnik nahaja v drugi državi članici, kot je država članica, v kateri bi moral biti prisoten, bi morala država članica mladoletniku do predaje v odgovorno državo članico zagotoviti dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. | (32) Države članice bi morale v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Države članice morajo upoštevati tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do nje ter dostopa do zdravstvenega varstva in varstva otrok. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. Upoštevati bi bilo treba, da so lahko prosilci za azil doživeli fizično nasilje, vključno s spolnim nasiljem, in/ali duševne travme, zaradi česar potrebujejo ustrezno oskrbo. |
Predlog spremembe 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 34
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(34) Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu . | (34) Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, kot so sektorske omejitve, omejitve delovnega časa in neustrezno stroge upravne formalnosti, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Države članice bi morale tudi sprejeti učinkovite ukrepe za zagotovitev, da prosilci za mednarodno zaščito na trgu za delo ne bi prejemali nižjih plač, kar bi lahko privedlo do plačnega dampinga. Da bi povečali možnosti vključevanja in samozadostnost prosilcev, bi bilo treba spodbujati, da se jim takoj po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito zagotovi dostop do trga dela in jezikovnih tečajev. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu . |
Predlog spremembe 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Najdaljši dovoljeni časovni okvir za dostop do trga dela bi bilo treba uskladiti s trajanjem postopka vsebinske obravnave. Da se povečajo možnosti vključevanja in samozadostnosti prosilcev, se spodbuja zgodnejši dostop do trga dela, če je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena, tudi ko se prošnja obravnava prednostno v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Države članice bi morale zato razmisliti o skrajšanju navedenega obdobja, kolikor je mogoče, da se prosilcem zagotovi dostop do trga dela najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve prošnje v primerih, ko je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena. Države članice pa ne bi smele odobriti dostopa do trga dela prosilcem, katerih prošnja za mednarodno zaščito bo verjetno neutemeljena in za katero se uporabi postopek pospešene obravnave. | črtano |
Predlog spremembe 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 36
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(36) Ko se prosilcem odobri dostop do trga dela, bi morali biti upravičeni do skupnega sklopa pravic na podlagi enake obravnave prosilcev in državljanov. Delovni pogoji bi morali zajemati vsaj plačo in odpustitev, zahteve glede zdravja in varstva pri delu, delovni čas in letni dopust, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. Prosilci bi se morali prav tako enako obravnavati kar zadeva svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in socialno varnost. | (36) Ko se prosilcem odobri dostop do trga dela, bi morali biti, kar zadeva delovne pogoje, upravičeni do enake obravnave kot državljani, vključno s plačo in odpustitvijo, zahtevami glede zdravja in varstva pri delu, delovnega časa in letnega dopusta, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. Prosilci bi se morali prav tako enako obravnavati kar zadeva svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in priložnosti za izobraževanje za odrasle v zvezi z delom, vključno z učenjem jezika ter usposabljanjem za nadgrajevanje strokovnih znanj in praktičnih izkušenj na delovnem mestu, svetovalne storitve, ki jih zagotavljajo zavodi za zaposlovanje, poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in socialno varnost. |
Predlog spremembe 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Zaradi morebitno začasne narave bivanja prosilcev in brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta bi morale imeti države članice možnost izključitve družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost iz enake obravnave prosilcev in lastnih državljanov, prav tako pa bi morale imeti možnost omejitve prošnje za enako obravnavo v zvezi z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Tudi pravica do svobode združevanja in pripadnosti se lahko omeji, in sicer se lahko prosilci izključijo iz udeležbe v upravljanju nekaterih organov in zasedanja javne funkcije. | črtano |
Obrazložitev
Utemeljevanje omejitev z „morebitno začasno naravo bivanja prosilcev“ prosilcem za azil, za katere se med proučevanjem njihovih prošenj šteje, da so begunci, ne zagotavlja „najugodnejše obravnave, ki so je v enakih okoliščinah deležni državljani tuje države“, kar je v nasprotju s členom 17 Konvencije o beguncih.
Predlog spremembe 19
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) „pobeg“: pomeni dejanje, s katerim prosilec, da bi se izognil azilnim postopkom, bodisi zapusti ozemlje, na katerem bi moral biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ali ne ostane na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču; | (10) „pobeg“: pomeni namerno dejanje prosilca, da bi se izognil azilnim postopkom in da ne bi ostal na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču; |
__________________ | __________________ |
32 UL C […], […], str. […]. | 32 UL C […], […], str. […]. |
Predlog spremembe 20
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) „nevarnost pobega“: pomeni obstoj razlogov, ki temeljijo na objektivnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil; | (11) „nevarnost pobega“: pomeni obstoj posebnih razlogov, ki temeljijo na objektivnih in posebnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu v skladu s smernicami Agencije Evropske unije za azil, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil; |
Predlog spremembe 21
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) „prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“: pomeni prosilca , ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi , kot so prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov . | (13) „prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“: pomeni prosilca, ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi, kot so prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in težavami z duševnim zdravjem ter osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov. |
Predlog spremembe 22
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem . V predloženih informacijah poudarijo, da prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 te direktive, kot je navedeno v členu 17a iste direktive, v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] . | Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo najmanj o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem. Prosilce tudi opozorijo na vse ustrezne informacije v zvezi z morebitno nadomestitvijo, omejitvijo ali ukinitvijo materialnih pogojev za sprejem iz člena 19 te direktive. |
Predlog spremembe 23
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice prosilcem izdajo potno listino, le kadar nastopijo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi, ki zahtevajo njihovo prisotnost v drugi državi. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo. | Države članice prosilcem nemudoma izdajo potno listino, kadar se zahteva prisotnost prosilca v drugi državi članici, zlasti ko mora denimo prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi takšni razlogi vključujejo situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo. |
Predlog spremembe 24
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Preden države članice prosilcem zagotovijo pravice, do katerih so upravičeni po tej direktivi, jim zgolj zato, ker so prosilci za mednarodno zaščito, ne naložijo nepotrebnih ali nesorazmernih obveznosti glede dokumentacije ali drugih upravnih obveznosti. |
Predlog spremembe 25
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice po potrebi določijo prebivališče prosilca na točno določenem mestu iz katerega koli od naslednjih razlogov: | 2. Države članice lahko po potrebi, sorazmerno in ustrezno utemeljeno, določijo prebivališče prosilca v odprtem sprejemnem centru ali posebni nastanitvi iz katerega koli od naslednjih razlogov: |
Predlog spremembe 26
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – alinea 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
- za prosilce, ki niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ter so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve in prošnjo podali tam; ali | - za prosilce, ki namerno niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ali so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve; ali |
Predlog spremembe 27
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – alinea 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
- za prosilce, ki so bili vrnjeni v državo članico, v kateri morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potem ko so pobegnili v drugo državo članico. | - za prosilce, ki so bili vrnjeni v državo članico, v kateri morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potem ko so pobegnili. |
Predlog spremembe 28
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje šest mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če pristojni organ še ni sprejel upravne odločbe in za zamudo ni kriv prosilec. | Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje šest mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito. |
Predlog spremembe 29
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Če je država članica pospešila vsebinsko obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu s točkami [(a) do (f)] člena [40(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], se dostop do trga dela ne odobri. | črtano |
Predlog spremembe 30
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Države članice prosilcem takoj po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito zagotovijo učinkovit dostop do jezikovnih tečajev, da bi jih vključile v družbo in jim omogočile, da v celoti izkoristijo svoje formalne kvalifikacije in tako prispevajo k družbi. |
Predlog spremembe 31
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1b. Države članice se spodbujajo k temu, da prosilcem in organom zagotovijo ustrezno usposabljanje v zvezi z delovnopravno zakonodajo in nediskriminacijo, da bi preprečili izkoriščanje na delovnem mestu s praksami neprijavljenega dela in drugimi oblikami hudega izkoriščanja delovne sile ter diskriminacijo, in sicer od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito. |
Predlog spremembe 32
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti; | (b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s pravicami in koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti; |
Predlog spremembe 33
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ca) priložnosti za izobraževanje in izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo za odrasle, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje znanja in spretnosti ter pridobivanjem praktičnih izkušenj na delovnem mestu; |
Predlog spremembe 34
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (da) dostop do storitev na področju izobraževalnega in poklicnega usmerjanja, ki jih zagotavljajo službe za zaposlovanje; |
Predlog spremembe 35
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka ii
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(ii) na podlagi točke (c) tega odstavka, in sicer na izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki je neposredno povezano s posamezno dejavnostjo v okviru zaposlitve; | črtano |
Predlog spremembe 36
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka iii
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(iii) na podlagi točke (e) tega odstavka, in sicer z izključitvijo družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010. | črtano |
Predlog spremembe 37
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Omejitve enake obravnave iz točk (ii) in (iii) se ne uporabljajo za mladoletnike, starše mladoletnih otrok in zakonske ali običajne primarne skrbnike otrok. |
Obrazložitev
Applying the restrictions set out in paragraph 3, points (ii) and (iii) of art. 15 to minors (or parents of minors and legal or customary primary caregivers, with a subsequent impact on minors) would amount to discrimination under the UN Convention on the Rights of the Child (art. 2(1) [non-discrimination] combined with articles 26(1) and (2) [right to social security] and 28(1)(b) [right to equal access to vocational education]."Article 2 1. States Parties shall respect and ensure the rights set forth in the present Convention to each child within their jurisdiction without discrimination of any kind, irrespective of the child's or his or her parent's or legal guardian's race, colour, sex, language, religion, political or other opinion, national, ethnic or social origin, property, disability, birth or other status. "Article 26 1. States Parties shall recognise the right for every child to benefit from social security, including social insurance, and shall take the necessary measures to achieve the full realization of this right in accordance with their national law. 2. The benefits should, where appropriate, be granted, taking into account the resources and the circumstances of the child and persons having responsibility for the maintenance of the child…" "Article 28 1. States Parties recognise the right of the child to education, and with a view to achieving this right progressively and on the basis of equal opportunity, they shall, in particular: (b) Encourage the development of different forms of secondary education, including general and vocational education, make them available and accessible to every child, and take appropriate measures such as the introduction of free education and offering financial assistance in case of need;"
Predlog spremembe 38
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Če je bil prosilcem odobren dostop do trga dela v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da je v prosilčevem dokumentu, kakor je navedeno v členu [29] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], navedeno, da ima prosilec dovoljenje, da se redno zaposli. | črtano |
Predlog spremembe 39
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 5 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 5a. Kadar se v skladu z odstavkom 1 odobri dostop do trga dela, države članice zagotovijo tudi, da so prosilci v jeziku, ki ga razumejo, pisno obveščeni o njihovih delavskih pravicah v skladu z nacionalno zakonodajo. |
Predlog spremembe 40
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1a. Za mladoletnike in družine z mladoletnimi otroki se z materialnimi pogoji za sprejem zagotovi tudi primeren življenjski standard za fizični, duševni, duhovni, moralni in družbeni razvoj otroka. Mladoletniki in družine z mladoletnimi otroki, ki spadajo na področje uporabe te direktive, so v skladu z načelom nediskriminacije upravičeni do dostopa do enakih družinskih storitev kot nacionalni otroci in nacionalne družine z otroki. |
Obrazložitev
Otrokom ne bi smeli zagotoviti le življenjskih pogojev za preživetje in varstvo njihovega zdravja, temveč pogoje za razvoj (fizični, duševni, duhovni itd.) ter s tem načrtovanje prihodnosti [člen 27, Konvencija ZN o otrokovih pravicah].
Predlog spremembe 41
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
5. Kadar države članice presojajo sredstva prosilca, kadar zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, ali kadar od prosilca zahtevajo povračilo v skladu z odstavkom 4, spoštujejo načelo sorazmernosti. Države članice poleg tega upoštevajo posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s posebnimi potrebami prosilca glede sprejema. Države članice v vseh okoliščinah zagotovijo, da ima prosilec življenjski standard, ki zagotavlja prosilčevo preživetje in varuje prosilčevo fizično in duševno zdravje. | 5. Kadar države članice od prosilca zahtevajo povračilo v skladu z odstavkom 4, spoštujejo načelo sorazmernosti in upoštevajo posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s posebnimi potrebami prosilca glede sprejema. Države članice v vseh okoliščinah zagotovijo, da ima prosilec življenjski standard, ki zagotavlja prosilčevo preživetje in varuje prosilčevo fizično in duševno zdravje. |
Predlog spremembe 42
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 9 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in dostojen življenjski standard za vse prosilce . | Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in ustrezen življenjski standard za vse prosilce. |
Predlog spremembe 43
Predlog direktive
Člen 17 a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 17a | črtano |
Pogoji za sprejem v državi članici, ki ni država članica, v kateri mora biti prosilec prisoten |
|
1. Prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. |
|
2. Države članice zagotovijo dostojen življenjski standard za vse prosilce. |
|
3. Do predaje mladoletnika odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], države članice mladoletniku zagotovijo dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. |
|
Predlog spremembe 44
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci , ne glede na to, kje morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni , vključno z resnimi duševnimi motnjami. | 1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo na področju telesnega in duševnega zdravja, ki vključuje najmanj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni, vključno z resnimi duševnimi motnjami. |
Predlog spremembe 45
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. V zvezi s prosilci, ki morajo biti prisotni na njihovem ozemlju v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], lahko države članice v situacijah iz odstavka 2 : | 1. Na podlagi odločitve pristojnega organa lahko države članice v situacijah iz odstavka 2: |
Predlog spremembe 46
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 2 – točka g
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(g) prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] in odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve ter prošnjo poda tam; or | (g) prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali namerno odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve; or |
Predlog spremembe 47
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 2 – točka g a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ga) prosilec resno krši pravni red države članice, v kateri je podal prošnjo za mednarodno zaščito; |
Predlog spremembe 48
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 2 – točka h
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(h) je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil v drugo državo članico. | (h) je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil. |
Predlog spremembe 49
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice čim prej in najpozneje pet delovnih dni potem, ko je mladoletnik brez spremstva podal prošnjo za mednarodno zaščito, sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da skrbnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Te naloge lahko opravlja skrbnik, ki je imenovan v skladu s členom [22] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Mladoletnik brez spremstva se takoj obvesti o imenovanju skrbnika . Kadar je za skrbnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog skrbnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to direktivo. Skrbnik svoje dolžnosti opravlja po načelu največje koristi otroka, kot je določeno v členu 22(2), in ima za to potrebno strokovno znanje ter ni zaveden v nobeni uradni evidenci v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki . Da se zagotovi dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika iz člena 22(2)(b), se oseba, ki deluje kot skrbnik , zamenja le, kadar je nujno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi morda lahko bili v nasprotju s koristmi mladoletnika brez spremstva, se ne imenujejo za skrbnika . | Države članice takoj, ko mladoletnik brez spremstva poda prošnjo za mednarodno zaščito, sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da skrbnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Te naloge lahko opravlja skrbnik, ki je imenovan v skladu s členom [22] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Mladoletnik brez spremstva se takoj obvesti o imenovanju skrbnika. Kadar je za skrbnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog skrbnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to direktivo. Skrbnik svoje dolžnosti opravlja po načelu največje koristi otroka, kot je določeno v členu 22(2), in ima za to potrebne kvalifikacije in strokovno znanje ter je bil deležen stalnega in ustreznega usposabljanja in ni zaveden v nobeni uradni kazenski evidenci, zlasti v zvezi z morebitnimi kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki. Pristojni organi po imenovanju skrbnika redno preverjajo, ali je zaveden v kazenski evidenci, da bi opredelili morebitna neskladja z njegovo vlogo. Da se zagotovi dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika iz člena 22(2)(b), se oseba, ki deluje kot skrbnik, zamenja le, kadar je nujno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi morda lahko bili v nasprotju s koristmi mladoletnika brez spremstva, se ne imenujejo za skrbnika . |
Predlog spremembe 50
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Da bi države članice mladoletnike brez spremstva zaščitile pred izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, otroke brez spremstva po izkrcanju identificirajo, registrirajo, opravijo predhodno oceno tveganja in jih napotijo na ustrezne službe za zaščito otrok. |
Predlog spremembe 51
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice zagotovijo, da skrbnik v istem obdobju ne odgovarja za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, da ne bi bil zaradi tega nesposoben učinkovito izvajati svoje naloge. Države članice imenujejo subjekte ali osebe, odgovorne za redno spremljanje, da skrbniki zadovoljivo izvajajo svoje naloge. Ti subjekti ali osebe so pristojni tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svojega skrbnika vložijo mladoletniki brez spremstva. | Države članice zagotovijo, da skrbniki v istem obdobju odgovarjajo za ustrezno in omejeno število mladoletnikov brez spremstva, da bi zagotovile, da so sposobni učinkovito izvajati njihove naloge. Države članice imenujejo subjekte ali osebe, odgovorne za redno spremljanje, da skrbniki zadovoljivo izvajajo svoje naloge. Ti subjekti ali osebe so pristojni tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svojega skrbnika vložijo mladoletniki brez spremstva. V ta namen se mladoletnikom brez spremstva na otroku prijazen način in v jeziku, ki ga razumejo, podajo informacije o tem, kdo so ti subjekti ali osebe ter kako lahko zaupno in varno vložijo pritožbe proti skrbnikom. |
Obrazložitev
When mentioning the necessary expertise the guardian should have, it is important to specify, as the Reception Directive does, that such expertise be aimed at enabling the guardian to perform his or her duties in the best interests of the child. Such expertise needs to be combined with appropriate and continuous training provided by the competent authorities. That the candidate to a position of guardianship hasn’t a verified record of child-related crimes or offences is not enough. Other crimes or offences should also lead to discard a candidate, as the guardian is responsible for the overall well-being of the unaccompanied minor and should thus be a person of unblemished integrity. Even after appointment, regular checks of his/her criminal record are made necessary by the sensitive nature of the role. The expression “a disproportionate number” leaves too much room for interpretation, which may lead to misuses. Need to be more prescriptive: the expression “adequate and limited number of unaccompanied minors” has this objective. The addition at the end of the subparagraph of paragraph 1 aims at encouraging and enabling children to participate in and contribute to the monitoring of guardianship systems.
Predlog spremembe 52
Predlog direktive
Člen 29 – odstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2a. Države članice zagotovijo ustrezno usposabljanje in podporo za osebje, ki utegnejo obravnavati potrebe prosilcev, ki vstopajo na trg dela, na področju telesnega in duševnega zdravja. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov | Standardi za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | LIBE 15.9.2016 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | EMPL 15.9.2016 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Brando Benifei 9.9.2016 | |||
Obravnava v odboru | 28.2.2017 | 22.3.2017 |
|
|
Datum sprejetja | 11.4.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 37 9 4 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Jan Keller, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Renate Weber, Tatjana Ždanoka | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Maria Arena, Georges Bach, Deirdre Clune, Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Csaba Sógor, Helga Stevens, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Anders Primdahl Vistisen, Flavio Zanonato, Gabriele Zimmer | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Pilar Ayuso, Sergio Gaetano Cofferati, Andrejs Mamikins | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
37 | + |
ALDE GUE/NGL PPE
S&D
VERTS/ALE | Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Yana Toom, Renate Weber Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Gabriele Zimmer Pilar Ayuso, Georges Bach, Deirdre Clune, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor Maria Arena, Guillaume Balas, Brando Benifei, Sergio Gaetano Cofferati, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Andrejs Mamikins, Emilian Pavel, Maria João Rodrigues, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Flavio Zanonato Jean Lambert, Tatjana Ždanoka |
9 | - |
ECR ENL NI | Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Helga Stevens, Ulrike Trebesius, Anders Primdahl Vistisen Mara Bizzotto, Dominique Martin, Joëlle Mélin Labros Fundulis (Lampros Fountoulis) |
4 | 0 |
ALDE EFDD PPE | Martina Dlabajová Laura Agea David Casa, Romana Tomc |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani