Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
8.5.2017
MNENJE
Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas
( COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD) )
Pripravljavec mnenja: Brando Benifei
PA_Legam
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Namen predlagane reforme skupnega evropskega azilnega sistema je oblikovati bolj trajnostno, pravičnejšo in celovitejšo migracijsko politiko EU, osnovano na načelih poštene delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami.
Da bi se lahko učinkovito odzivali na begunsko krizo, je ne glede na zakonodajna in politična prizadevanja na evropski ravni in ravni držav članic v zadnjih letih še vedno treba obravnavati več vidikov, povezanih z dobrim delovanjem azilnega sistema. Zlasti ostajajo razlike pri pravilih in merilih za dodelitev statusa begunca in subsidiarne zaščite; pri stopnjah ugodno rešenih prošenj za azil v državah članicah in pri sklopu pravic in obveznosti upravičencev. Komisija predlaga, da se prejšnja prenovljena direktiva o pogojih razveljavi z uredbo in tako poveča potencial harmonizacije novih skupnih evropskih instrumentov. Pripravljavec mnenja meni, da je nujno, da reforme s tega področja dosežejo vsesplošni cilj, izboljšanje trenutnih razmer, kar bi moralo pomeniti korak naprej v smeri učinkovitih pravic, zagotovljenih osebam, ki potrebujejo zaščito, in ne zgolj funkcionalno upravno reorganizacijo ali racionalizacijo pravil, praks in postopkov.
Tako je možnost vključevanja v družbo in na trg dela za upravičence do mednarodne zaščite ključna.
Zato pripravljavec v osnutku mnenja predlaga spremembe, katerih cilj je zagotoviti, da zakonodaja EU omogoči čim boljši izkoristek potenciala možnosti vključevanja. V prvi vrsti to pomeni uskladitev pravic, priznanih beguncem po eni strani in upravičencem do subsidiarne zaščite po drugi, kot že velja v nekaterih državah članicah, saj to razlikovanje velikokrat temelji na sporni domnevi, da je potrebna zaščita bolj začasna. To v praksi ustvarja nepotrebno upravno zapletenost in hkrati tveganje za neposredno ogrožanje možnosti za vključevanje, na primer zaradi prekratkega trajanja dovoljenj za prebivanje ali delovnih dovoljenj, saj je to pogosto neločljivo povezano, ali s povezovanjem podaljšanja dovoljenja za prebivanje s pregledom statusa zaščite, kar se zdi tudi drago in nepotrebno. Iz podobnih razlogov pripravljavec mnenja predlaga, da se iz besedila črta možnost, da države članice omejijo socialno pomoč upravičencem do subsidiarne zaščite na osnovne ugodnosti.
Komisija dovoljuje državam članicam, da udeležbo v ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, za upravičence do zaščite določijo kot obvezno, da olajšajo njihovo vključevanje v družbo. Čeprav je to mogoče sprejeti kot dragoceno orodje, s katerim lahko kratkoročne izzive vključevanja spremenimo v priložnost za celotno družbo, je treba podrobno opredeliti, da morajo biti taki ukrepi brezplačni, na voljo in lahko dostopni in vedno upoštevati pravice in vrednote upravičenca do zaščite. Treba je tudi zagotoviti, da neudeležba ali delna udeležba v teh ukrepih nikoli ne ogroža statusa zaščite osebe, saj bi to pomenilo neposredno kršitev mednarodnega prava o beguncih.
Pripravljavec mnenja se ne strinja s kaznovalnim pristopom, ki ga je Komisija izbrala za urejanje sekundarnih gibanj, po drugi strani pa meni, da je primernejši sistem morebitnih spodbud, da zadevne osebe ostanejo v državi, ki jim je priznala zaščito.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. | (1) nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31(prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom spodbujanja upravičencev do mednarodne zaščite, da ostanejo v državi članici, ki jim je priznala zaščito, in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo. |
__________________ | __________________ |
31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. | 31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja so pomembni povzročitelji sekundarnih gibanj in škodujejo cilju, da so vsi prosilci obravnavani enakovredno ne glede na to, kje v Uniji zaprosijo za azil. | (3) Skupni evropski azilni sistem temelji na skupnih standardih za azilne postopke, priznanje in zaščito na ravni Unije, za pogoje za sprejem prosilcev za azil in sistem za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil. Pri postopnem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema je bil sicer dosežen napredek, vendar še vedno obstajajo pomembne razlike med državami članicami glede vrste uporabljenih postopkov, odstotkov priznanih statusov za azil, vrste priznane zaščite, ravni materialnih pogojev za sprejem prosilcev za azil ter ugodnosti, ki jih prejmejo prosilci in upravičenci do mednarodne zaščite. Ta razhajanja in dejstvo, da se makroekonomske razmere in razmere na trgu dela v državah članicah bistveno razlikujejo, ogrožajo cilj zagotovitve standardiziranih pogojev za sprejem vseh prosilcev ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. | (5) Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, zlasti pri različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(6) Uredba je zato potrebna, da se zagotovita doslednejša raven harmonizacije po vsej Uniji in višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti. | (6) Uredba je zato potrebna, da se zagotovita hitra in bolj dosledna raven harmonizacije po vsej Uniji ter višja stopnja pravne jasnosti in preglednosti. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba. | (8) Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami in doseči visoke standarde zaščite v vsej Uniji. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja. | (10) Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati. | (11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, Evropsko socialno listino iz leta 1961, Splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948, Ženevsko konvencijo o statusu begunca iz leta 1951 in njenega dodatnega protokola iz leta 1967. Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, uživanjem socialnih pravic, vključno s socialno varnostjo in socialno pomočjo, ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. | (13) Vire Sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz te uredbe, zlasti v zvezi s spodbujanjem dolgoročnega vključevanja upravičencev do mednarodne zaščite in za zagotavljanje podpore tistim državam članicam, ki se soočajo z izzivi v svojem azilnem sistemu, zlasti zaradi svojih socialnih, geografskih ali demografskih razmer. Zato bi bilo treba nameniti ustrezna sredstva lokalnim in regionalnim organom, mednarodnim organizacijam in organizacijam civilne družbe, vključno z možnostjo, da imajo lokalni in regionalni organi bolj neposreden in učinkovit dostop do Sklada za azil, migracije in vključevanje in drugih skladov za ukrepanje, ki spadajo neposredno pod njihovo odgovornost. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. | (15) Pri izvajanju te uredbe bi morale biti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 „največje koristi otroka“ najpomembnejše vodilo. Pri presojanju največje koristi otroka bi morali organi držav članic zlasti upoštevati načelo enotnosti družine, dobrobit mladoletnika in njegov socialni razvoj, mladoletnikovo kulturno poreklo in jezikovno znanje, varstvene in varnostne vidike ter stališča mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah o homoseksualcih in prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. | (29) V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto ter prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. Poleg tega pristojni nacionalni organi ne bi smeli meniti, da izjava prosilca ni verodostojna samo zato, ker se prosilec pri prvotnem opisu podrobnosti preganjanja ni skliceval na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(34) Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine. | (34) Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine. Dejavniki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju obstoja samovoljnega nasilja, bi lahko vključevali zunanjo agresijo, okupacijo, tujo nadvlado, notranje konflikte, grobe kršitve človekovih pravic ali dogodke, ki hudo motijo javni mir v državi izvora ali v delu te države; |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Dovoljenje za prebivanje in potne listine, prvič izdani upravičencem do mednarodne zaščite ali podaljšani po začetku veljavnosti te uredbe bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004. | (37) Dovoljenje za prebivanje in potne listine, izdani upravičencem do mednarodne zaščite po začetku veljavnosti te uredbe, bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(39) Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37. | Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, lahko organi za presojo pregledajo priznani status ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37. |
_________________ | _________________ |
37 COM(2016)0271 . | 37 COM(2016)0271 . |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. | (41) Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali zdravstveni razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(43) Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41. | (43) Da ne bi spodbujali sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi morala upravičence do mednarodne zaščite, za katere se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41. |
_________________ | _________________ |
41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba]. | 41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba]. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(44) Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom. | črtano |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(47) V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, je za priznanje ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje. | (47) V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, je lahko za priznanje ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(48) Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. V okviru uveljavljanja pravice enake obravnave v zvezi s članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce, ali opravljanjem posebnega poklica, so upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako izključeni iz sodelovanja pri upravljanju organov javnega prava in zasedanja funkcij, ki jih ureja javno pravo. | (48) Pristojni organi lahko omejijo dostop do zaposlitvenih ali samozaposlitvenih dejavnosti, kar zadeva delovna mesta, ki vključujejo izvajanje javnih pooblastil in odgovornost za zaščito splošnih interesov države ali drugih javnih organov. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo in poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja. | (49) Da bi izboljšali dejansko uveljavljanje pravic in ugodnosti upravičencev do mednarodne zaščite iz te uredbe, je treba upoštevati njihove posebne potrebe in posebne izzive pri vključevanju, s katerimi se soočajo, ter jim olajšati dostop do pravic in ukrepov v zvezi z vključevanjem, zlasti glede izobraževanja in izobraževalnih priložnosti v povezavi z zaposlitvijo, poklicnega usposabljanja ter dostopa do postopkov priznavanja tujih diplom, potrdil in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, zlasti zaradi pomanjkanja dokumentarnih dokazil in njihove nezmožnosti za kritje stroškov postopkov priznavanja. |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(50) Zagotoviti bi bilo treba enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice, ki prizna zaščito, kar zadeva socialno varnost. | (50) Glede socialne varnosti bi bilo treba uporabiti enako obravnavanje in načelo nediskriminacije upravičencev do mednarodne zaščite in državljanov države članice. |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. | (51) Zlasti za preprečevanje socialnih stisk in za lažje vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite in subsidiarne zaščite je poleg tega primerno, da se jim brez diskriminacije zagotovi socialna in pravna pomoč. |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(52) Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim zdravstvenim varstvom. | (52) Upravičencem do mednarodne zaščite bi bilo treba zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s telesnim in duševnim, spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom. |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (52a) Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali imeti tudi dostop do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, dostopnih javnosti, vključno z informacijami in svetovalnimi storitvami, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje. |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno. | (53) Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, bi morali imeti upravičenci do mednarodne zaščite brezplačen in učinkovit dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, na razpolago in brezplačni. Udeležba v omenjenih ukrepih ne bi smela nikoli posegati v pravice in obveznosti, določene v tej uredbi, ter ne bi smela nikoli biti razlog za pregled, preklic, odpravo, zavrnitev ali zavrnitev podaljšanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite. Sankcije za neudeležbo na obveznih ukrepi za integracijo, ki jih določijo države članice v nacionalnem pravu, morajo biti vedno sorazmerne. |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) pri prvem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano beguncu. | črtano |
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) pri prvem in drugem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano upravičencu do subsidiarne zaščite. | črtano |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, države članice določijo, da je za dodelitev ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje. | 3. V mejah, ki jih določajo mednarodne obveznosti, lahko države članice določijo, da je za dodelitev ugodnosti glede dostopa do zaposlitve in socialne varnosti potrebna predhodna izdaja dovoljenja za prebivanje. |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Pri uporabi določb iz tega poglavja se upošteva poseben položaj oseb s posebnimi potrebami, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, pod pogojem, da se z individualno oceno njihovega položaja ugotovi, da imajo posebne potrebe. | 4. Pri uporabi določb iz tega poglavja se upošteva poseben položaj oseb s posebnimi potrebami, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, pod pogojem, da se z individualno oceno njihovega položaja ugotovi, da imajo posebne potrebe. |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Pristojni organi upravičencem do mednarodne zaščite zagotovijo informacije o pravicah in obveznostih, povezanih s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite, čim prej po tem, ko je bil status priznan. Navedene informacije se zagotovijo v jeziku, ki ga upravičenec lahko razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume in se v njih izrecno navede posledice neizpolnjevanja obveznosti iz člena 28 glede gibanja znotraj Unije. | Pristojni organi upravičencem do mednarodne zaščite zagotovijo informacije o pravicah in obveznostih, povezanih s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite, čim prej po tem, ko je bil status priznan. Navedene informacije se zagotovijo pisno v jeziku, ki ga upravičenec lahko razume, in se v njih izrecno navede posledice neizpolnjevanja obveznosti iz člena 29 glede gibanja znotraj Unije. |
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje tri leta in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja treh let. | (a) Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let. |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje eno leto in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja dveh let. | (b) Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let. |
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Upravičenci do mednarodne zaščite uživajo svobodo gibanja znotraj ozemlja države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, vključno s pravico, da si izberejo svoj kraj prebivališča na navedenem ozemlju pod enakimi pogoji in z enakimi omejitvami, kot veljajo za druge državljane tretjih držav v primerljivem položaju, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih. | 1. Upravičenci do mednarodne zaščite uživajo svobodo gibanja znotraj ozemlja države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, vključno s pravico, da si izberejo svoj kraj prebivališča na navedenem ozemlju pod enakimi pogoji in z enakimi omejitvami, kot veljajo za druge državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovih ozemljih. |
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) delovne pogoje, vključno s plačo in odpuščanjem, delovnim časom, dopustom in počitnicami ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami na delovnem mestu; | (a) delovne pogoje, vključno s plačo in odpuščanjem, delovnim časom, dopustom in počitnicami, družinskim dopustom ter zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami na delovnem mestu; |
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka b
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije; | (b) svobodo združevanja in pripadnosti ter članstvom v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno s pravicami in ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije; |
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) priložnosti za izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo za odrasle, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, in pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu; | (c) izobraževanje in priložnosti za izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo, poklicno usposabljanje, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje veščin, in pridobivanje praktičnih izkušenj na delovnem mestu; |
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) svetovalne storitve, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje. | (d) svetovalne storitve in storitve spremljanja, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje. |
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Pristojni organi po potrebi olajšajo popoln dostop do dejavnosti iz odstavka (2)(c) in (d). | 3. Pristojni organi olajšajo popoln dostop do dejavnosti iz odstavka (2)(c) in (d). |
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Odrasli, ki jim je priznana mednarodna zaščita, imajo dostop do splošnega izobraževalnega sistema, nadaljnjega usposabljanja ali preusposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani tretjih držav v primerljivem položaju, ki tam zakonito prebivajo. | 2. Odrasli, ki jim je priznana mednarodna zaščita, imajo dostop do splošnega izobraževalnega sistema, nadaljnjega usposabljanja ali preusposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani. |
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Dostop do določene socialne pomoči, ki je podrobno določen v nacionalnem pravu, se lahko pogojuje z uspešno udeležbo upravičenca do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja. | Dostop do določene socialne pomoči, ki je podrobno določen v nacionalnem pravu, se lahko pogojuje z uspešno udeležbo upravičenca do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja, ki so brezplačni, na voljo in lahko dostopni. |
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Za upravičence do statusa subsidiarne zaščite lahko države članice socialno pomoč omejijo na osnovne ugodnosti. | črtano |
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Upravičencem do mednarodne zaščite, ki imajo posebne potrebe, kot so nosečnice, invalidi, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, ali mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženega spopada, se zagotovijo ustrezno zdravstveno varstvo, vključno z zdravljenjem duševnih motenj, kadar je to potrebno, pod enakimi pogoji za upravičenost, kot veljajo za državljane države članice, ki jim je priznala zaščito. | 2. Upravičencem do mednarodne zaščite, ki imajo posebne potrebe, kot so nosečnice, invalidi, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, ali mladoletnikom, ki so bili žrtve kakršnih koli zlorab, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali ki so trpeli zaradi oboroženega spopada, se zagotovi ustrezno zdravstveno varstvo, vključno z zdravljenjem duševnih motenj, kadar je to potrebno, pod enakimi pogoji za upravičenost, kot veljajo za državljane države članice, ki jim je priznala zaščito. |
Predlog spremembe 42
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Čim prej po priznanju mednarodne zaščite in najpozneje v petih delovnih dneh, kot določa člen 22(1) Uredbe EU št. xxx/xxx [uredba o postopkih], pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zastopanja mladoletnikov brez spremstva s strani zakonitega skrbnika ali po potrebi s strani organizacije, zadolžene za varstvo in blaginjo mladoletnikov, ali s katerim koli drugim primernim zastopanjem, vključno s tistim, ki temelji na zakonodaji ali odločbi sodišča. | Čim prej in najpozneje v petih dneh, kot določa člen 22(1) Uredbe EU št. xxx/xxx [uredba o postopkih], pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zastopanja mladoletnikov brez spremstva s strani zakonitega skrbnika ali po potrebi s strani organizacije, zadolžene za varstvo in blaginjo mladoletnikov, ali s katerim koli drugim primernim zastopanjem, vključno s tistim, ki temelji na zakonodaji ali odločbi sodišča. |
Predlog spremembe 43
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) drugih nastanitvenih kapacitetah, primernih za mladoletnike. | črtano |
Predlog spremembe 44
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Kadar je mogoče, se bratje in sestre ne ločujejo, pri čemer se upošteva korist zadevnega mladoletnika in zlasti njegova starost ter stopnja zrelosti. Spremembe prebivališča mladoletnikov brez spremstva se omejijo na najmanjšo možno mero. | 4. Kadar je mogoče, se bratje in sestre ne ločujejo, pri čemer se upošteva korist zadevnega mladoletnika in zlasti njegova starost ter stopnja zrelosti. Spremembe prebivališča mladoletnikov brez spremstva se omejijo na najmanjšo možno mero in izogiba se njihovemu upravnemu pridržanju. |
Predlog spremembe 45
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Upravičenci do mednarodne zaščite imajo dostop do nastanitve pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za državljane tretjih držav v primerljivem položaju, ki zakonito prebivajo na ozemljih držav članic. | 1. Upravičenci do mednarodne zaščite imajo dostop do nastanitve pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo za državljane. |
Predlog spremembe 46
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Nacionalne prakse razpršitve upravičencev do mednarodne zaščite se izvajajo kolikor je mogoče brez diskriminacije upravičencev do mednarodne zaščite in zagotavljajo enake možnosti glede dostopa do nastanitve. | 2. Nacionalne prakse razpršitve upravičencev do mednarodne zaščite se izvajajo brez diskriminacije upravičencev do mednarodne zaščite in zagotavljajo enake možnosti glede dostopa do nastanitve. |
Predlog spremembe 47
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Da bi se olajšalo vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, ki jih zagotovijo države članice, zlasti jezikovnih tečajev, programov državljanske vzgoje in vključevanja ter poklicnega usposabljanja, pri čemer se upoštevajo njihove posebne potrebe. | 1. Da bi se olajšalo vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, ki jih zagotovijo države članice, zlasti jezikovnih tečajev, programov državljanske vzgoje in vključevanja ter poklicnega usposabljanja, ki so brezplačni in lahko dostopni ter upoštevajo njihove posebne potrebe. |
Predlog spremembe 48
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno. | 2. Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja brezplačni in lahko dostopni ter upoštevajo posebne potrebe upravičencev do mednarodne zaščite. Udeležba v ukrepih vključevanja ne bi smela posegati v pravice in obveznosti, določene v tej uredbi, ter ne bi smela biti razlog za pregled, preklic, odpravo, zavrnitev ali zavrnitev podaljšanja statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite ter pravic in obveznosti, ki so povezane z njima. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov | Standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter sprememba Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas | |||
Referenčni dokumenti | COM(2016)0466 – C8-0324/2016 – 2016/0223(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | LIBE 12.9.2016 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | EMPL 12.9.2016 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Brando Benifei 9.9.2016 | |||
Obravnava v odboru | 22.3.2017 |
|
|
|
Datum sprejetja | 3.5.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 41 7 4 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Georges Bach, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Rosa D’Amato, Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tamás Meszerics, Flavio Zanonato | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Petra Kammerevert | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
41 | + |
ALDE EPP Green/EFA GUE/NGL S&D | Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Robert Rochefort, Yana Toom, Renate Weber Georges Bach, Heinz K. Becker, Danuta Jazłowiecka, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc Jean Lambert, Tamás Meszerics, Tatjana Ždanoka Lynn Boylan, Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Kostadinka Kuneva, Paloma López Bermejo Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Petra Kammerevert, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Emilian Pavel, Maria João Rodrigues, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato |
7 | - |
ECR ENF NI | Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská Mara Bizzotto Labros Fundulis (Lampros Fountoulis) |
4 | 0 |
EFDD ENF EPP | Laura Agea Mireille D'Ornano, Dominique Martin Ádám Kósa |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani