Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
4.10.2017
MNENJE
Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spoštovanju zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter razveljavitvi Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)
( COM(2017)0010 – C8-0009/2017 – 2017/0003(COD) )
Pripravljavka mnenja: Kaja Kallas
PA_Legam
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Namen predloga Uredbe Evropske komisije o spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter o razveljavitvi Direktive 2002/58/ES je zagotoviti varstvo temeljnih pravic in svoboščin, zlasti spoštovanje zasebnega življenja, zaupnost komunikacij in varstvo osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij, pa tudi prost pretok podatkov v elektronski komunikaciji, opreme in storitev v Uniji.
Pripravljavka mnenja na splošno podpira predlog Komisije, zlasti kar zadeva potrebo po prilagoditvi tehnološkim inovacijam in novim komunikacijskim sredstvom, da bi ta zakonodaja uresničevala svoje cilje in ustrezala svojemu namenu.
Prost pretok podatkov in varstvo osebnih podatkov v Uniji
Pripravljavka mnenja pozdravlja spremembo pravnega instrumenta iz direktive v uredbo. Pri izvajanju prejšnje direktive je prihajalo do razlik in različnih razlag prava. Pripravljavka mnenja zato meni, da bi lahko uredba ustreznejše zagotavljala varstvo osebnih podatkov pri komunikacijah fizičnih in pravnih oseb ter zagotavlja prosti pretok podatkov v Uniji. Vzpostaviti pa bi bilo treba tudi evropski odbor za varstvo podatkov, ki bi imel večjo vlogo pri zagotavljanju doslednosti pri izvajanju te uredbe, zlasti z izdajanjem smernic in mnenj, in sicer na podlagi mehanizma za skladnost iz Uredbe (EU) št. 2016/679. Pripravljavka mnenja prav tako pozdravlja nalogo za izvajanje te uredbe, podeljeno organom za varstvo podatkov, pri tem pa poudarja, da bi moralo biti vprašanje varstva podatkov čedalje bolj horizontalno in da bi morali na tem področju sodelovati vsi organi ter zagotavljati tehnično pomoč za odpravo razmejitev.
Področje uporabe
Podpira tudi razširitev področja uporabe te uredbe na povrhnje („over-the-top“) storitve zaradi njihove čedalje večje vloge pri omogočanju komunikacije in povezanosti predlagane uredbe z opredelitvami pojmov iz predlagane direktive o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Obenem poudarja, da je treba zagotoviti doslednost in skladnost opredelitev v zakoniku in uredbi o e-zasebnosti, da bi preprečili vrzeli ter tveganja, da se nekatere določbe ne bi mogle uporabiti za nekatere vrste storitev.
Tehnološka nevtralnost
Pripravljavka mnenja pozdravlja namero in prizadevanja Komisije za rešitev kompleksnega vprašanja „prenasičenosti s privolitvami“ in za zagotovitev uporabniku prijaznejšega načina obveščanja končnih uporabnikov ter možnosti izbire glede njihove zasebnosti. Vendar meni, da se predlog Komisije preveč osredotoča na spletne strani, medtem ko se trend uporabe vse bolj usmerja v aplikacije, platforme za internet stvari itd. Predlagane rešitve so preveč ozko usmerjene na brskalnike, zaradi česar se lahko zgodi, da uredba ne bo prestala časovne preizkušnje. Predlog tudi strogo razlikuje med piškotki ponudnika in piškotki tretjih oseb. Tovrstno razlikovanje zaradi hitro razvijajočih se inovacij v digitalnem sektorju ni primerno za prihodnost, saj bodo morda začeli piškotki ponudnika zbirati podatke kot piškotki tretjih oseb ali druge metode sledenja morda ne bodo več temeljile na piškotkih ponudnika ali tretjih oseb. Vplivanje piškotkov na zasebnost bi moralo temeljiti na njihovem namenu, na primer če je namen zbiranja informacij tržno raziskovanje vedenjskih vzorcev in se uporablja več naprav, na vrstah informacij, ki jih piškotki zbirajo, in na tem, kako se zbrane informacije delijo. Zato se pripravljavki mnenja ne zdi, da je strogo ločevanje med piškotki ponudnika in piškotki tretjih strani najučinkovitejša rešitev. Uporabniki morajo biti bolje obveščeni, imeti dostop do večje preglednosti v zvezi z delovanjem piškotkov in možnost, da jih zavrnejo.
Obvestila in standardizirane ikone
Pripravljavka mnenja ne podpira možnosti zbiranja informacij, ki jih oddaja terminalska oprema za povezavo z drugo napravo in/ali omrežno opremo, če je znak, ki uporabnike obvešča, da gre za področje sledenja. Takšna določba lahko pri končnih uporabnikih zbudi strah in bojazen, ne da bi zagotovila konkretne in praktične možnosti za zavrnitev sledenja.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(7) Države članice bi morale imeti možnost, da v okviru omejitev te uredbe ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe, s katerimi nadalje podrobno opredelijo in pojasnijo uporabo predpisov iz te uredbe, da zagotovijo njihovo učinkovito uporabo in razlago. Zato bi moralo polje proste presoje, ki ga imajo države članice v zvezi s tem, ohraniti ravnovesje med varstvom osebnega življenja in osebnih podatkov ter prostim pretokom elektronskih komunikacijskih podatkov. | (7) Evropski odbor za varstvo podatkov bi moral po potrebi objaviti smernice in mnenja v okviru omejitev te uredbe, s katerimi bi nadalje pojasnil uporabo predpisov iz te uredbe, da bi zagotovil njihovo učinkovito uporabo in razlago. Tovrstne smernice in mnenja bi morali upoštevati dvojni cilj te uredbe, zato bi bilo treba v njih ohraniti ravnovesje med varstvom osebnega življenja in osebnih podatkov ter prostim pretokom elektronskih komunikacijskih podatkov. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (9a) Za namene te uredbe velja, da kadar ponudnik elektronske komunikacijske storitve nima sedeža v Uniji, mora imenovati predstavnika v Uniji. Predstavnik se imenuje pisno in je lahko isti kot predstavnik, imenovan v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2016/6791a. |
| ___________ |
| 1aUredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) Storitve, ki se uporabljajo za komunikacijo, in tehnična sredstva za njihovo opravljanje so se precej razvili. Končni uporabniki tradicionalne storitve prenosa govorne telefonije, kratkih sporočil (SMS) in elektronske pošte vse bolj nadomeščajo s funkcionalno enakovrednimi spletnimi storitvami, kot so govor po IP (VoIP), neposredno sporočanje in spletna elektronska pošta. Da se zagotovi učinkovito in enakovredno varstvo končnih uporabnikov pri uporabi funkcionalno enakovrednih storitev, ta uredba uporablja opredelitev elektronskih komunikacijskih storitev iz [Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah]. Ta opredelitev ne zajema le storitev dostopa do interneta in storitev, ki v celoti ali delno obsegajo prenos signalov, ampak tudi medosebne komunikacijske storitve, ki so lahko na podlagi številke ali ne, kot so na primer govor po IP (VoIP), takojšnje sporočanje in spletna elektronska pošta. Varstvo zaupnosti komunikacij je bistveno tudi, kar zadeva medosebne komunikacijske storitve, ki so pomožne ob drugi storitvi; zato bi morale biti take vrste storitev, ki omogočajo tudi komunikacijo, zajete v tej uredbi. | (11) Storitve, ki se uporabljajo za komunikacijo, in tehnična sredstva za njihovo opravljanje so se precej razvili. Končni uporabniki tradicionalne storitve prenosa govorne telefonije, kratkih sporočil (SMS) in elektronske pošte vse bolj nadomeščajo s funkcionalno enakovrednimi spletnimi storitvami, kot so govor po IP (VoIP), neposredno sporočanje in spletna elektronska pošta. Da se zagotovi učinkovito in enakovredno varstvo končnih uporabnikov pri uporabi funkcionalno enakovrednih storitev, ta uredba uporablja opredelitev elektronskih komunikacijskih storitev iz [Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah24]. Ta opredelitev ne zajema le storitev dostopa do interneta in storitev, ki v celoti ali delno obsegajo prenos signalov, ampak tudi medosebne komunikacijske storitve, ki so lahko na podlagi številke ali ne, kot so na primer govor po IP (VoIP), takojšnje sporočanje in spletna elektronska pošta. |
_________________ | _________________ |
24Predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Prenovitev) (COM/2016/0590 final – 2016/0288 (COD) ). | 24Predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Prenovitev) (COM/2016/0590 final – 2016/0288 (COD) ). |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Povezane naprave in stroji vse bolj komunicirajo med sabo prek elektronskih komunikacijskih omrežij (internet stvari). Prenos komunikacij stroj-stroj vključuje prenos signalov prek omrežja in zato običajno pomeni storitev elektronskih komunikacij. Da se zagotovi popolno varstvo pravice do zasebnosti in do zaupnosti komunikacij ter spodbuja zanesljiv in varen internet stvari na enotnem digitalnem trgu, je treba pojasniti, da bi se morala ta uredba uporabljati za prenos komunikacij stroj-stroj. Načelo zaupnosti v tej uredbi bi se torej moralo uporabljati tudi za prenos komunikacij stroj-stroj. Posebni zaščitni ukrepi bi se lahko sprejeli tudi na podlagi sektorske zakonodaje, kot na primer Direktive 2014/53/EU. | (12) Povezane naprave in stroji vse bolj komunicirajo med sabo prek elektronskih komunikacijskih omrežij (internet stvari). Prenos komunikacij stroj-stroj vključuje prenos signalov prek omrežja in zato običajno pomeni storitev elektronskih komunikacij. Da se zagotovi popolno varstvo pravice do zasebnosti in do zaupnosti komunikacij ter spodbuja zanesljiv in varen internet stvari na enotnem digitalnem trgu, je treba pojasniti, da bi se morala ta uredba uporabljati za prenos komunikacij stroj-stroj. Načelo zaupnosti v tej uredbi bi se torej moralo uporabljati tudi za prenos komunikacij stroj-stroj. Ne bi se pa smelo uporabljati za komunikacijo stroj-stroj, ki ne vpliva bodisi na zasebnost ali zaupnost komunikacij, kot je prenos komunikacije med sestavinami omrežja (strežniki, stikala). Posebni zaščitni ukrepi bi se lahko sprejeli tudi na podlagi sektorske zakonodaje, kot na primer Direktive 2014/53/EU. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (12a) Inteligentni prometni sistemi potrebujejo dodatno varstvo iz te uredbe v zvezi s komunikacijskimi podatki, saj povezani avtomobili ustvarjajo, prenašajo in hranijo osebne podatke uporabnikov. Zagotoviti je treba zasebnost potrošnikov v povezanih vozilih, saj tretje osebe dostopajo do podatkov o vozniku in vožnji ter jih uporabljajo. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Razvoj hitrih in učinkovitih brezžičnih tehnologij je javnosti omogočil vse večjo razpoložljivost dostopa do interneta prek brezžičnih omrežij, dostopnih vsem v javnih in polzasebnih prostorih, kot so „dostopne točke“, nameščene na različnih krajih v mestu, veleblagovnicah, nakupovalnih središčih in bolnišnicah. Če se navedena komunikacijska omrežja zagotavljajo neopredeljeni skupini končnih uporabnikov, bi morala biti zaupnost komunikacij, ki se prenašajo prek takih omrežij, zaščitena. Dejstvo, da je lahko brezžična storitev elektronskih komunikacij pomožna ob drugih storitvah, ne bi smelo ovirati zagotavljanja varstva zaupnosti podatkov v zvezi s komunikacijami in uporabe te uredbe. Zato bi se morala ta uredba uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, pri katerih se uporabljajo storitve elektronskih komunikacij in javna komunikacijska omrežja. Nasprotno se ta uredba ne bi smela uporabljati za zaprte skupine končnih uporabnikov, kot so korporacijska omrežja, dostop do katerih je omejen na člane korporacije. | (13) Razvoj hitrih in učinkovitih brezžičnih tehnologij je javnosti omogočil vse večjo razpoložljivost dostopa do interneta prek brezžičnih omrežij, dostopnih vsem v javnih in polzasebnih prostorih, kot so „dostopne točke“, nameščene na različnih krajih v mestu, veleblagovnicah, nakupovalnih središčih, letališčih, hotelih, univerzah, bolnišnicah ali drugih podobnih internetnih dostopnih točkah. Če se navedena komunikacijska omrežja zagotavljajo neopredeljeni skupini končnih uporabnikov, bi morala biti zaupnost komunikacij, ki se prenašajo prek takih omrežij, zaščitena. Dejstvo, da je lahko brezžična storitev elektronskih komunikacij pomožna ob drugih storitvah, ne bi smelo ovirati zagotavljanja varstva zaupnosti podatkov v zvezi s komunikacijami in uporabe te uredbe. Zato bi se morala ta uredba uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, pri katerih se uporabljajo storitve elektronskih komunikacij in javna komunikacijska omrežja. Nasprotno se ta uredba ne bi smela uporabljati za zaprte skupine končnih uporabnikov, kot so korporacijska omrežja, dostop do katerih je omejen na člane korporacije. Sama zahteva za geslo se ne bi smela obravnavati kot omogočanje dostopa do zaprte skupine končnih uporabnikov, če je dostop zagotovljen nedoločeni skupini končnih uporabnikov. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba opredeliti ustrezno široko in tehnološko nevtralno, da bi zajeli vse informacije, ki se nanašajo na preneseno ali izmenjano vsebino (vsebino elektronskih komunikacij) in informacije v zvezi s končnim uporabnikom storitev elektronskih komunikacij, ki se obdelajo za namene prenosa, razširjanja ali omogočanja izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; vključno s podatki za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, geografske lokacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije. Ne glede na to, ali se taki signali in povezani podatki prenašajo po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, kabelskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, bi bilo treba podatke, povezane s takimi signali, šteti za metapodatke v zvezi elektronskimi komunikacijami in bi zanje morale veljati določbe te uredbe. Elektronski komunikacijski metapodatki lahko vključujejo informacije, ki spadajo v naročnino na storitev, kadar se take informacije obdelujejo za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij. | (14) Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba opredeliti ustrezno široko in tehnološko nevtralno, da bi zajeli vse informacije, ki se nanašajo na preneseno ali izmenjano vsebino (vsebino elektronskih komunikacij) in informacije v zvezi s končnim uporabnikom storitev elektronskih komunikacij, ki se obdelajo za namene prenosa, razširjanja ali omogočanja izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; vključno s podatki za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, geografske lokacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije. Vključevati bi morali tudi podatke o lokaciji, kot je dejanska ali domnevna lokacija terminalske opreme, lokacija terminalske opreme, iz ali do katere je bil opravljen telefonski klic ali vzpostavljena internetna povezava, ali brezžične dostopne točke, s katerimi je naprava povezana, ter podatke, potrebne za identifikacijo terminalske opreme uporabnika. Ne glede na to, ali se taki signali in povezani podatki prenašajo po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, kabelskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, bi bilo treba podatke, povezane s takimi signali, šteti za metapodatke v zvezi elektronskimi komunikacijami in bi zanje morale veljati določbe te uredbe. Elektronski komunikacijski metapodatki lahko vključujejo informacije, ki spadajo v naročnino na storitev, kadar se take informacije obdelujejo za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (15 a) Anonimnost podatkov bi morali obravnavati kot dodatno raven varstva in zaupnosti. Uveljaviti bi bilo treba ustrezne določbe za samodejno anonimizacijo podatkov, ko je to možno. Tovrstne postopke bi morala spremljati vrsta testov, ki bi dokazali anonimnost. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Prepoved shranjevanja komunikacij ni namenjena temu, da se prepove vsako samodejno, vmesno in prehodno shranjevanje teh informacij, če se tako shranjevanje izvaja le zaradi izvedbe prenosa na elektronskem komunikacijskem omrežju. Ne bi smela veljati za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov zaradi zagotavljanja varnosti in neprekinjenosti elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s preverjanjem varnostnih groženj, kot je prisotnost zlonamerne programske opreme, ali obdelavo metapodatkov zaradi zagotavljanja zahtev glede kakovosti storitev, kot sta prehodni čas, trepetanje itd. | (16) Prepoved shranjevanja komunikacij ni namenjena temu, da se prepove vsako samodejno, vmesno in prehodno shranjevanje teh informacij, če se tako shranjevanje izvaja le zaradi izvedbe prenosa na elektronskem komunikacijskem omrežju. Ne bi smela veljati za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov zaradi zagotavljanja varnosti, zaupnosti, celovitosti, dostopnosti, avtentičnosti in neprekinjenosti elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij, vključno s preverjanjem varnostnih groženj, kot je prisotnost zlonamerne programske opreme, ali obdelavo metapodatkov zaradi zagotavljanja zahtev glede kakovosti storitev, kot sta prehodni čas, trepetanje itd. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov je lahko koristna za podjetja, potrošnike in družbo kot celoto. Kar zadeva Direktivo 2002/58/ES, ta uredba razširja možnosti za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, da na podlagi privolitve končnega uporabnika obdelajo elektronske komunikacijske metapodatke. Vendar končni uporabniki pripisujejo velik pomen zaupnosti svojih komunikacij, vključno z njihovimi dejavnostmi na spletu, in temu, da želijo nadzorovati uporabo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene, ki niso prenos komunikacije. Zato bi morala ta uredba od ponudnikov elektronskih komunikacij zahtevati, da za obdelavo elektronskih komunikacijskih metapodatkov pridobijo privolitev končnih uporabnikov. Podatki o lokaciji, ki se generirajo drugače kot v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev, se ne bi smeli šteti za metapodatke. Primeri, kako ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev uporabljajo elektronske komunikacijske metapodatke, lahko vključujejo zagotavljanje toplotnih zemljevidov, tj. grafičnega prikaza podatkov s pomočjo barv, ki prikazuje prisotnost posameznikov. Da bi prikazali gibanje prometa v določene smeri v določenem obdobju, je potreben identifikator, ki poveže položaje posameznikov v določenih časovnih presledkih. Ta identifikator bi manjkal, če bi se uporabili anonimni podatki, in takega gibanja ne bi bilo mogoče prikazati. Javni organi in izvajalci javnega prometa na primer, ki bi elektronske komunikacijske metapodatke uporabili na tak način, bi lahko na podlagi uporabe obstoječe infrastrukture in pritiska nanjo opredelili, kje bi razvili novo infrastrukturo. Kadar bi lahko način obdelave elektronskih komunikacijskih metapodatkov, zlasti z uporabo novih tehnologij ter ob upoštevanju narave, obsega, okvira in namenov obdelave, verjetno precej ogrožal pravice in svoboščine fizičnih oseb, bi bilo treba pred obdelavo v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679 izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov ali se po potrebi posvetovati z nadzornim organom. | (17) Obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov je lahko koristna za podjetja, potrošnike in družbo kot celoto. Kar zadeva Direktivo 2002/58/ES, ta uredba razširja možnosti za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, da na podlagi privolitve končnega uporabnika obdelajo elektronske komunikacijske metapodatke. Vendar končni uporabniki pripisujejo velik pomen zaupnosti svojih komunikacij, vključno z njihovimi dejavnostmi na spletu, in temu, da želijo nadzorovati uporabo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene, ki niso prenos komunikacije. Zato bi morala ta uredba od ponudnikov elektronskih komunikacij zahtevati, da za obdelavo elektronskih komunikacijskih metapodatkov pridobijo privolitev končnih uporabnikov. Podatki o lokaciji, ki se generirajo drugače kot v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev, se ne bi smeli šteti za metapodatke. Primeri, kako ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev uporabljajo elektronske komunikacijske metapodatke, lahko vključujejo zagotavljanje toplotnih zemljevidov, tj. grafičnega prikaza podatkov s pomočjo barv, ki prikazuje prisotnost posameznikov. Da bi prikazali gibanje prometa v določene smeri v določenem obdobju, je potreben identifikator, ki poveže položaje posameznikov v določenih časovnih presledkih. Ta identifikator bi manjkal, če bi se uporabili anonimni podatki, in takega gibanja ne bi bilo mogoče prikazati. Javni organi in izvajalci javnega prometa na primer, ki bi elektronske komunikacijske metapodatke uporabili na tak način, bi lahko na podlagi uporabe obstoječe infrastrukture in pritiska nanjo opredelili, kje bi razvili novo infrastrukturo. Kadar bi lahko način obdelave elektronskih komunikacijskih metapodatkov, zlasti z uporabo novih tehnologij ter ob upoštevanju narave, obsega, okvira in namenov obdelave, verjetno precej ogrožal pravice in svoboščine fizičnih oseb, bi bilo treba pred obdelavo v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679 izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov ali se po potrebi posvetovati z nadzornim organom. Nadaljnja obdelava metapodatkov za druge namene, kot so tisti, za katere so bili prvotno zbrani, bi morala biti dovoljena v primerih, ko je obdelava združljiva s prvotnim namenom, za katerega je bila pridobljena privolitev, in nadzorovana s posebnimi zaščitnimi ukrepi, zlasti s psevdonimizacijo, kot je določeno v točki (4) člena 6 Uredbe (EU) 2016/679. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Vsebina elektronskih komunikacij se nanaša na bistvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij, ki je varovana na podlagi člena 7 Listine. Vsako poseganje v vsebino elektronskih komunikacij bi moralo biti dovoljeno le na podlagi zelo jasno opredeljenih pogojev in za posebne namene, vzpostavljeni pa bi morali biti ustrezni zaščitni ukrepi pred zlorabo. Ta uredba ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev omogoča, da z informirano privolitvijo vseh zadevnih končnih uporabnikov obdelajo elektronske komunikacijske podatke v tranzitu. Ponudniki lahko na primer nudijo storitve, ki vključujejo skeniranje elektronske pošte, da se odstrani nekatero vnaprej določeno gradivo. Ta uredba zaradi občutljivosti vsebine komunikacij določa predpostavko, da bo obdelava takih podatkov o vsebini precej ogrožala pravice in svoboščine fizičnih oseb. Ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev bi se moral pri obdelavi takih vrst podatkov pred obdelavo vedno posvetovati z nadzornim organom. Tako posvetovanje bi moralo biti v skladu s členom 36(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679. Navedena predpostavka ne zajema obdelave podatkov o vsebini zaradi opravljanja storitve, ki jo zahteva končni uporabnik, kadar je končni uporabnik privolil v tako obdelavo ter se ta izvaja za namene in trajanje, ki so nujno potrebni in sorazmerni za tako storitev. Ko končni uporabnik pošlje vsebino elektronske komunikacije in jo prejme končni uporabnik naslovnik ali končni uporabniki naslovniki, jo lahko končni uporabnik, končni uporabniki ali tretja oseba, ki je bila pooblaščena za beleženje ali shranjevanje takih podatkov, zabeleži ali shrani. Vsaka obdelava takih podatkov mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. | (19) Vsebina elektronskih komunikacij se nanaša na bistvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij, ki je varovana na podlagi člena 7 Listine. Vsako poseganje v vsebino elektronskih komunikacij bi moralo biti dovoljeno le na podlagi zelo jasno opredeljenih pogojev in za posebne namene, vzpostavljeni pa bi morali biti ustrezni zaščitni ukrepi pred zlorabo. Ta uredba ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev omogoča, da z informirano privolitvijo vseh zadevnih končnih uporabnikov obdelajo elektronske komunikacijske podatke v tranzitu. Ponudniki lahko na primer nudijo storitve, ki vključujejo skeniranje elektronske pošte, da se odstrani nekatero vnaprej določeno gradivo. Za storitve, ki se zagotavljajo uporabnikom, ki opravljajo izključno osebne ali domače dejavnosti, na primer storitev pretvorbe besedila v govor, organizacija poštnega predala ali storitev filtriranja nezaželene pošte, bi morala biti dovolj privolitev končnega uporabnika, ki je zahteval storitev. Ta uredba zaradi občutljivosti vsebine komunikacij določa predpostavko, da bo obdelava takih podatkov o vsebini precej ogrožala pravice in svoboščine fizičnih oseb. Ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev bi se moral pri obdelavi takih vrst podatkov pred obdelavo vedno posvetovati z nadzornim organom. Tako posvetovanje bi moralo biti v skladu s členom 36(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679. Navedena predpostavka ne zajema obdelave podatkov o vsebini zaradi opravljanja storitve, ki jo zahteva končni uporabnik, kadar je končni uporabnik privolil v tako obdelavo ter se ta izvaja za namene in trajanje, ki so nujno potrebni in sorazmerni za tako storitev. Ko končni uporabnik pošlje vsebino elektronske komunikacije in jo prejme končni uporabnik naslovnik ali končni uporabniki naslovniki, jo lahko končni uporabnik, končni uporabniki ali tretja oseba, ki je bila pooblaščena za beleženje ali shranjevanje takih podatkov, zabeleži ali shrani. Vsaka obdelava takih podatkov mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Ko komunikacijske podatke shrani tretja oseba, bi morala zagotoviti, da so vse informacije, ki jih ni treba obdelati za zagotovitev storitve, ki jo je zahteval končni uporabnik, zaščitene z najnaprednejšimi varnostnimi ukrepi od konca do konca, vključno s kriptografskimi metodami, kot je šifriranje. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(22) Načini, ki se uporabijo za zagotavljanje informacij in pridobitev privolitve končnega uporabnika, bi morali biti čim bolj uporabniku prijazni. Zaradi vseprisotne uporabe trajnih piškotkov in drugih tehnik sledenja se končne uporabnike vse bolj poziva k privolitvi v shranjevanje takih trajnih piškotkov na njihovo terminalsko opremo. Zato so končni uporabniki prenasičeni s pozivi k privolitvi. Ta težava se lahko odpravi z uporabo tehničnih sredstev za pridobitev privolitve prek na primer preglednih in uporabniku prijaznih nastavitev. Zato bi morala ta uredba omogočiti izražanje privolitve z uporabo ustreznih nastavitev brskalnika ali druge aplikacije. Odločitve končnih uporabnikov glede določanja svojih splošnih nastavitev zasebnosti brskalnika ali druge aplikacije bi morale biti zavezujoče za vse tretje osebe in izvršljive proti njim. Spletni brskalniki so vrsta programske aplikacije, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu. Druge vrste aplikacij, kot so tiste, ki omogočajo klicanje in pošiljanje sporočil ali zagotavljajo usmerjanje poti, imajo prav tako take zmogljivosti. Spletni brskalniki posredujejo večino tega, kar se dogaja med končnim uporabnikom in spletiščem. S tega vidika so v prednostnem položaju, saj lahko igrajo dejavno vlogo ter končnemu uporabniku pomagajo pri nadzorovanju pretoka informacij na terminalsko opremo in z nje. Natančneje, spletni brskalniki se lahko uporabijo kot vratarji in pomagajo končnim uporabnikom, da preprečijo dostop do informacij na njihovi terminalski opremi (npr. pametnega telefona, tablice ali računalnika) ali njihovo shranjevanje. | (22) Načini, ki se uporabijo za zagotavljanje informacij in pridobitev privolitve končnega uporabnika, bi morali biti čim bolj jasni in uporabniku prijazni. Zaradi vseprisotne uporabe trajnih piškotkov in drugih tehnik sledenja se končne uporabnike vse bolj poziva k privolitvi v shranjevanje takih trajnih piškotkov na njihovo terminalsko opremo. Zato so končni uporabniki prenasičeni s pozivi k privolitvi. Ta težava se lahko odpravi z uporabo tehničnih sredstev za pridobitev privolitve prek na primer preglednih in uporabniku prijaznih nastavitev. Zato bi morala ta uredba omogočiti izražanje privolitve z uporabo ustreznih tehničnih nastavitev brskalnika ali druge aplikacije. Odločitve končnih uporabnikov glede določanja svojih splošnih nastavitev zasebnosti brskalnika ali druge aplikacije, ki jim pomagajo nadzirati tok informacij do in iz terminalske opreme, bi morale biti zavezujoče za nepooblaščene osebe in izvršljive proti njim. Poleg tega pa mora glede na hitrost razvoja inovacij in vedno večjo uporabo in število naprav, ki omogočajo komunikacijo in povečanje sledenja na več napravah, ta uredba ostati tehnološko nevtralna, da bo lahko dosegla svoje cilje. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(23) Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov sta bili kodificirani na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2016/679. Trenutno so v večini spletnih brskalnikov privzete nastavitve za piškotke nastavljene na „sprejmi vse piškotke“. Za ponudnike programske opreme, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu, bi zato morala veljati obveznost konfiguracije programske opreme tako, da bo nudila možnost, da se tretjim osebam prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi; to je pogosto navedeno kot „zavrni piškotke tretjih oseb“. Končnim uporabnikom bi moral biti na voljo sklop možnosti za nastavitev zasebnosti, ki bi zajemal različne stopnje, od višje (npr. „nikoli ne sprejmi piškotkov“) do nižje (npr. „vedno sprejmi piškotke“) in srednje (npr. „zavrni piškotke tretjih oseb“ ali „sprejmi le piškotke ponudnika“). Take nastavitve zasebnosti bi morale biti predstavljene dobro vidno in razumljivo. | (23) Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov sta bili kodificirani na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2016/679. Trenutno so v večini spletnih brskalnikov privzete nastavitve za piškotke nastavljene na „sprejmi vse piškotke“, ki končnim uporabnikom onemogoča, da dajo informirano in prostovoljno privolitev ter jih preobremenjuje z zahtevami za privolitev. Zato bi morali ponudniki programske opreme, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu, končnega uporabnika obvestiti o možnosti, da izrazi svoje soglasje z ustreznimi tehničnimi nastavitvami. V ta namen bi morali imeti obveznost konfiguracije programske opreme tako, da bo končnim uporabnikom nudila možnost, da se odločijo, ali bodo zavrnili ali sprejeli sledilce ali piškotke, ki niso potrebni za zagotavljanje storitve, ki so jo zahtevali, potem ko so prejeli obvestilo o funkciji sledilcev ali piškotkov, o tem, kako se uporabljajo in kako se zbrane informacije delijo. Končnim uporabnikom bi moral biti na voljo sklop možnosti za nastavitev zasebnosti, ki bi zajemal različne stopnje, od višje (npr. „nikoli ne sprejmi sledilcev in piškotkov“) do nižje (npr. „vedno sprejmi sledilce in piškotke“) in srednje možnosti glede na vrste informacij, ki so jih pripravljeni deliti, osebe, s katerimi so jih pripravljeni deliti, in namen piškotka ali sledilca. Prav tako bi jim bilo treba zagotoviti možnost, da prilagodijo nastavitve tako, da sprejmejo sledilce ali piškotke z belega seznama storitev informacijske družbe. Poleg tega bi morali končni uporabniki imeti možnost, da zavrnejo sledenje na več napravah. Če končni uporabnik sprejme piškotke za namene usmerjenega oglaševanja, bi moral imeti tudi možnost, da popravi zbrane informacije o sebi, da bi preprečil morebitno škodo, ki bi jo povzročile netočne informacije. Nastavitve zasebnosti bi morale biti predstavljene objektivno, dobro vidno in razumljivo. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (23a) Da bi povečali zaupanje med končnimi uporabniki in osebami, ki se ukvarjajo z obdelavo informacij, shranjenih na terminalski opremi, ter omejili količino sledenja, ki negativno vpliva na zasebnost, bi bilo treba spodbujati sposobnost končnih uporabnikov, da oblikujejo lastni profil, na primer z orodji, ki jih sestavijo sami, kot nadomestno možnost sledenju. |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(24) Da bi lahko spletni brskalniki pridobili privolitev končnega uporabnika, kakor je opredeljena na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, na primer v shranjevanje trajnih piškotkov tretjih oseb, bi med drugim morali zahtevati jasno pritrdilno dejanje končnega uporabnika terminalske opreme, ki bi pomenilo njegovo prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno soglasje k shranjevanju takih piškotkov na terminalski opremi in dostopu z nje. Tako dejanje se lahko šteje za pritrdilno, če morajo končni uporabniki dejavno izbrati „sprejmi piškotke tretjih oseb“, da bi potrdili svoje soglasje, in prejmejo potrebne informacije, na podlagi katerih se lahko odločijo. Zato je treba od ponudnikov programske opreme, ki omogočajo dostop do interneta, zahtevati, da končne uporabnike ob namestitvi obvestijo o možnostih glede izbire različnih nastavitev zasebnosti in od njih zahtevajo, da izberejo. Zagotovljene informacije končnih uporabnikov ne bi smele odvračati od tega, da izberejo višjo stopnjo nastavitev zasebnosti, ter bi morale vključevati ustrezne informacije o tveganjih, povezanih z omogočanjem shranjevanja piškotkov tretjih oseb na računalniku, vključno z zbiranjem dolgoročnih evidenc zgodovine brskanja posameznika in uporabo takih evidenc za pošiljanje usmerjenih oglasov. Spletne brskalnike se spodbuja, naj končnim uporabnikom zagotovijo preprosto spreminjanje nastavitev zasebnosti kadar koli med uporabo in uporabniku omogočijo, da naredi izjemo za nekatera spletišča ali jih da na beli seznam ali določi, za katera spletišča so piškotki (tretjih oseb) vedno ali nikoli dovoljeni. | (24) Da bi lahko spletni brskalniki ali druge aplikacije pridobili privolitev končnega uporabnika, kakor je opredeljena na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, bi med drugim morali zahtevati jasno pritrdilno dejanje končnega uporabnika terminalske opreme, ki bi pomenilo njegovo prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno soglasje k shranjevanju piškotkov za sledenje ali drugih mehanizmov za sledenje na terminalski opremi in dostopu z nje. Tako dejanje se lahko šteje za pritrdilno, če morajo končni uporabniki dejavno izbrati piškotke ali sledilce, ki obdelujejo več podatkov, kot je potrebno za delovanje storitve, da bi potrdili svoje soglasje, potem ko imajo na voljo različne možnosti in prejmejo potrebne informacije, na podlagi katerih se lahko odločijo. Te informacije bi morale vključevati možen vpliv na uporabniško izkušnjo ali na zmožnost končnega uporabnika, da dostopa do vseh funkcij spletne strani. Privolitev ne bi smela veljati za sledenje na več napravah, če končni uporabnik o tem ni bil obveščen in tega ni imel možnosti zavrniti. Zato je treba od ponudnikov programske opreme, ki omogočajo dostop do interneta, zahtevati, da končne uporabnike ob namestitvi obvestijo o možnostih glede izbire različnih nastavitev zasebnosti in od njih zahtevajo, da izberejo. Zagotovljene informacije končnih uporabnikov ne bi smele odvračati od tega, da izberejo višjo stopnjo nastavitev zasebnosti, ter bi morale vključevati ustrezne informacije o tveganjih, povezanih z omogočanjem shranjevanja piškotkov za sledenje ali drugih mehanizmov za sledenje na računalniku, vključno z zbiranjem dolgoročnih evidenc zgodovine brskanja posameznika in uporabo takih evidenc za pošiljanje usmerjenih oglasov. Spletni brskalniki in druge aplikacije bi morali končnim uporabnikom zagotoviti preprosto spreminjanje nastavitev zasebnosti kadar koli med uporabo in uporabniku omogočiti, da naredi izjemo za nekatere osebe ali piškotke, ki so vedno ali nikoli dovoljeni, ali jih da na beli seznam. Če poslovni model temelji na usmerjenem oglaševanju, privolitev ne bi smela šteti za prostovoljno, če je dostop do storitev pogojen z obdelavo podatkov. V takih primerih bi končni uporabnik moral imeti na voljo druge poštene in razumne možnosti, pri katerih se ne obdelajo njegovi komunikacijski podatki, kot so vpis, plačilo ali omejen dostop do delov storitve. |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(25) Za dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij je potrebno redno oddajanje paketov podatkov, da se odkrije ali ohranja povezava z omrežjem ali drugimi napravami v omrežju. Poleg tega morajo imeti naprave dodeljen enotni naslov, da so lahko določljive na navedenem omrežju. Standardi za brezžične in mobilne telefone podobno vključujejo oddajanje dejavnih signalov z enotnimi identifikatorji, kot so naslov MAC, IMEI (mednarodna identiteta mobilne opreme), številka IMSI itd. Ena sama brezžična bazna postaja (tj. oddajnik in prejemnik), kot je brezžična dostopna točka, ima določen domet, v katerem se lahko take informacije zajamejo. Pojavili so se ponudniki storitev, ki na podlagi skeniranja informacij, povezanih z opremo, nudijo storitve sledenja z različnimi funkcionalnostmi, vključno s štetjem ljudi, zagotavljanjem podatkov o številu ljudi, ki čakajo v vrsti, določanjem števila ljudi na določenem območju itd. Te informacije se lahko uporabijo za bolj vsiljive namene, kot je pošiljanje komercialnih sporočil končnim uporabnikom, na primer pri vstopu v trgovine, s posamezniku prilagojenimi ponudbami. Nekatere od teh funkcionalnosti ne pomenijo velikih tveganj za zasebnost, druge pa, na primer tiste, ki zajemajo sledenje posameznikom v daljšem časovnem obdobju, vključno z večkratnimi obiski določenih lokacij. Ponudniki, ki izvajajo take prakse, bi morali na robu kritega območja postaviti vidna obvestila, ki končne uporabnike pred vstopom na določeno območje obveščajo, da je na določenem območju vzpostavljena tehnologija, o namenu sledenja, osebi, ki je zanj odgovorna, ter vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da čim bolj zmanjša ali prepreči zbiranje informacij. Kadar se zbirajo osebni podatki, bi bilo treba zagotoviti dodatne informacije v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679. | (25) Za dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij je potrebno redno oddajanje paketov podatkov, da se odkrije ali ohranja povezava z omrežjem ali drugimi napravami v omrežju. Poleg tega morajo imeti naprave dodeljen enotni naslov, da so lahko določljive na navedenem omrežju. Standardi za brezžične in mobilne telefone podobno vključujejo oddajanje dejavnih signalov z enotnimi identifikatorji, kot so naslov MAC, IMEI (mednarodna identiteta mobilne opreme), številka IMSI itd. Ena sama brezžična bazna postaja (tj. oddajnik in prejemnik), kot je brezžična dostopna točka, ima določen domet, v katerem se lahko take informacije zajamejo. Pojavili so se ponudniki storitev, ki na podlagi skeniranja informacij, povezanih z opremo, nudijo storitve sledenja z različnimi funkcionalnostmi, vključno s štetjem ljudi, zagotavljanjem podatkov o številu ljudi, ki čakajo v vrsti, določanjem števila ljudi na določenem območju itd. Te informacije se lahko uporabijo za bolj vsiljive namene, kot je pošiljanje komercialnih sporočil končnim uporabnikom, na primer pri vstopu v trgovine, s posamezniku prilagojenimi ponudbami. Nekatere od teh funkcionalnosti ne pomenijo velikih tveganj za zasebnost, druge pa, na primer tiste, ki zajemajo sledenje posameznikom v daljšem časovnem obdobju, vključno z večkratnimi obiski določenih lokacij. Ponudniki, ki izvajajo take prakse, bi morali zadevne končne uporabnike zaprositi za privolitev potem, ko bi jih pred vstopom na določeno območje prek sporočila na terminalski opremi obvestili, da je na določenem območju vzpostavljena tehnologija, o namenu sledenja, osebi, ki je zanj odgovorna, ter vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da čim bolj zmanjša ali prepreči zbiranje informacij. Kadar se zbirajo osebni podatki, bi bilo treba zagotoviti dodatne informacije v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679. Ko ni možno pridobiti privolitev končnega uporabnika, bi bilo treba takšno prakso omejiti na to, kar je nujno potrebno za namene statističnega štetja, ter omejiti njeno trajanje in obseg. Podatke bi bilo treba anonimizirati ali izbrisati takoj, ko v ta namen niso več potrebni. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(26) Kadar obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov, ki jo izvajajo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, spada na področje te uredbe, bi morala ta uredba Uniji ali državam članicam omogočiti, da pod posebnimi pogoji z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice, kadar taka omejitev pomeni potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih javnih interesov, tudi za nacionalno varnost, obrambo, javno varnost ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj, in drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice ali spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega z izvajanjem javne oblasti zaradi takih interesov. Zato ta uredba ne bi smela vplivati na možnost držav članic, da zakonito prestrezajo elektronska sporočila ali da sprejmejo druge ukrepe, če so potrebni in sorazmerni za zaščito navedenih javnih interesov, v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor jo razlagata Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev bi morali zagotoviti ustrezne postopke za olajšanje zakonitih zahtev pristojnih organov, po potrebi tudi ob upoštevanju vloge predstavnika, imenovanega v skladu s členom 3(3). | (26) Kadar obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov, ki jo izvajajo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, spada na področje te uredbe, ta uredba ne bi smela vplivati na možnost, da Unija ali države članice pod posebnimi pogoji, določenimi v tej uredbi, z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice, kadar taka omejitev pomeni potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih javnih interesov, tudi za nacionalno varnost, obrambo ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj. Zato ta uredba ne bi smela vplivati na možnost držav članic, da zakonito prestrezajo elektronska sporočila ali da sprejmejo druge ukrepe, če so potrebni in sorazmerni za zaščito navedenih javnih interesov, na podlagi sodnega naloga in v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor jo razlagata Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev bi morali zagotoviti ustrezne postopke za olajšanje zakonitih zahtev pristojnih organov, po potrebi tudi ob upoštevanju vloge predstavnika, imenovanega v skladu s členom 3(3). |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (26a) Za zagotavljanje varnosti in celovitosti omrežij in storitev bi bilo treba spodbujati uporabo šifriranja od konca do konca, po potrebi pa naj bi bilo to šifriranje tudi obvezno, v skladu z načeloma vgrajene varnosti in vgrajene zasebnosti. Države članice ne bi smele ponudnikom šifriranja, ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev in drugim organizacijam (na kateri koli ravni dobavne verige) nalagati obveznosti, ki bi oslabile varnost njihovih omrežij in storitev, na primer vstavljanje ali dopuščanje „stranskih vrat“. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Javno dostopni direktoriji končnih uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev so široko razširjeni. Javno dostopni direktorij je vsak direktorij ali storitev, ki vsebuje informacije o končnem uporabniku, kot so telefonske številke (vključno z mobilnimi telefonskimi številkami) in podatki o elektronskih naslovih ter vključuje imeniške storitve. V skladu s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov fizičnih oseb je treba končne uporabnike, ki so fizične osebe, pred vključitvijo njihovih osebnih podatkov v direktorij vprašati za privolitev. V skladu z zakonitim interesom pravnih oseb imajo končni uporabniki, ki so pravne osebe, pravico, da nasprotujejo vključitvi z njimi povezanih podatkov v direktorij. | (30) Javno dostopni direktoriji končnih uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev so široko razširjeni. Javno dostopni direktorij je vsak direktorij ali storitev, ki vsebuje informacije o končnem uporabniku, kot so telefonske številke (vključno z mobilnimi telefonskimi številkami) in podatki o elektronskih naslovih ter vključuje imeniške storitve. V skladu s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov fizičnih oseb, ki ne opravljajo poslovne funkcije, je treba končne uporabnike, ki so fizične osebe, pred vključitvijo njihovih osebnih podatkov v direktorij vprašati za privolitev. V skladu z zakonitim interesom pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo poslovno funkcijo, imajo končni uporabniki, ki so pravne osebe ali fizične osebe, ki opravljajo poslovno funkcijo, pravico, da nasprotujejo vključitvi z njimi povezanih podatkov v direktorij. Kadar informacije niso bile prvotno zbrane za namene javno dostopnih direktorijev, bi morala prva oseba, ki zbere podatke, zaprositi za privolitev zadevnega končnega uporabnika. Ponudnik elektronske komunikacijske storitve bi moral ob podpisu pogodbe za tako storitev pridobiti privolitev. |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Če končni uporabniki, ki so fizične osebe, privolijo v vključitev svojih podatkov v take direktorije, bi morali imeti možnost, da na podlagi privolitve določijo, katere kategorije osebnih podatkov se vključijo v direktorij (npr. ime, elektronski naslov, domači naslov, uporabniško ime, telefonska številka). Poleg tega bi morali ponudniki javno dostopnih direktorijev končne uporabnike pred njihovo vključitvijo v navedeni direktorij obvestiti o namenih direktorija in o njegovih iskalnih funkcijah. Končni uporabniki bi morali imeti možnost, da s privolitvijo določijo, na podlagi katerih kategorij osebnih podatkov se lahko iščejo njihovi kontaktni podatki. Kategorije osebnih podatkov, vključene v direktorij, in kategorije osebnih podatkov, na podlagi katerih se lahko iščejo kontaktni podatki končnega uporabnika, ne bi smele biti enake. | (31) Če končni uporabniki, ki so fizične osebe, privolijo v vključitev svojih podatkov v take direktorije, bi morali imeti možnost, da na podlagi privolitve določijo, katere kategorije osebnih podatkov se vključijo v direktorij (npr. ime, elektronski naslov, domači naslov, uporabniško ime, telefonska številka). Poleg tega bi morali biti končni uporabniki po tem, ko podajo privolitev, in pred vključitvijo v navedeni direktorij obveščeni o namenih direktorija in o njegovih iskalnih funkcijah. Končni uporabniki bi morali imeti možnost, da s privolitvijo določijo, na podlagi katerih kategorij osebnih podatkov se lahko iščejo njihovi kontaktni podatki. Kategorije osebnih podatkov, vključene v direktorij, in kategorije osebnih podatkov, na podlagi katerih se lahko iščejo kontaktni podatki končnega uporabnika, ne bi smele biti enake. Ponudniki javno dostopnih direktorijev bi morali zagotoviti informacije o možnostih iskanja, pa tudi o tem, ali so v javno dostopnih direktorijih na voljo nove možnosti in funkcije direktorija. |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(37) Ponudniki storitev, ki ponujajo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, bi morali obvestiti končne uporabnike o ukrepih, ki jih lahko sprejmejo za zagotovitev varnosti sporočil, na primer z uporabo posebnih vrst programske opreme ali tehnologij šifriranja. Zahteva po obveščanju končnih uporabnikov o posebnih varnostnih tveganjih ne razrešuje ponudnika storitve njegove obveznosti, da na svoje stroške sprejme ustrezne in takojšnje ukrepe za odpravo vsakih novih, nepredvidenih varnostnih tveganj ter da spet vzpostavi običajno raven varnosti storitve. Zagotavljanje informacij o varnostnih tveganjih naročniku bi moralo biti brezplačno. Varnost se ocenjuje z vidika člena 32 Uredbe (EU) 2016/679. | (37) Ponudniki storitev, ki ponujajo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, bi morali ravnati v skladu z obveznostmi glede varnosti iz člena 32 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 40 [Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah]. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev bi morali zlasti zagotoviti, da je vzpostavljena zadostna zaščita pred nepooblaščenim dostopom ali spremembami elektronskih komunikacijskih podatkov ter da sta zagotovljeni tudi zaupnost in celovitost sporočanja z najnaprednejšimi tehničnimi ukrepi, kot so kriptografske metode, vključno s šifriranjem elektronskih komunikacijskih podatkov od konca do konca. |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(41) Da se dosežejo cilji te uredbe, in sicer da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov in zlasti njihova pravica do varstva osebnih podatkov ter da se zagotovi prosti pretok osebnih podatkov v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za dopolnitev te uredbe. Zlasti bi bilo treba sprejeti delegirane akte, kar zadeva informacije, ki se navedejo, tudi v standardiziranih ikonah, da se v jasno razvidni in razumljivi obliki posredujejo pregled nad zbiranjem informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, njegov namen, informacije o osebi, ki je zanj odgovorna, ter vsak ukrep, ki ga lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da zbiranje čim bolj omeji. Delegirani akti so potrebni tudi za določitev kode za identifikacijo neposrednih klicev za namene trženja, vključno s tistimi, ki se izvedejo prek avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov. Zlasti je pomembno, da se Komisija ustrezno posvetuje in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 20168. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, kadar je tako določeno v tej uredbi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. | (41) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, kadar je tako določeno v tej uredbi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
___________ |
|
8Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14). |
|
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Ta uredba zagotavlja prosti pretok elektronskih komunikacijskih podatkov in elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, ki ne sme biti omejen ali prepovedan iz razlogov, povezanih s spoštovanjem zasebnega življenja in komunikacij fizičnih in pravnih oseb in varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. | 2. Ta uredba zagotavlja pravilno in trajnostno delovanje digitalnega enotnega trga in prosti pretok elektronskih komunikacijskih podatkov in elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, ki ne sme biti omejen ali prepovedan iz razlogov, povezanih s spoštovanjem zasebnega življenja in komunikacij fizičnih in pravnih oseb in varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. |
Obrazložitev
Za vzpostavitev zaščitnih ukrepov je treba regulirati digitalni enotni trg.
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Določbe te uredbe podrobno opredeljujejo in dopolnjujejo Uredbo (EU) 2016/679 z določitvijo posebnih predpisov za namene iz odstavkov 1 in 2. | 3. Določbe te uredbe ne znižujejo ravni zaščite fizičnih oseb v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, temveč podrobno opredeljujejo in dopolnjujejo Uredbo (EU) 2016/679 z določitvijo posebnih predpisov za namene iz odstavkov 1 in 2. |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Ta uredba se uporablja za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, ki se izvaja v povezavi z zagotavljanjem in uporabo elektronskih komunikacijskih storitev, in za informacije, povezane s terminalsko opremo končnih uporabnikov. | 1. Ta uredba se uporablja za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, ki se izvaja pri dajanju na voljo in uporabi elektronskih komunikacijskih storitev in mrežnih storitev in za informacije, povezane s terminalsko opremo končnih uporabnikov. |
Obrazložitev
Da bi se zagotovili enaki pogoji, je treba izrecno omeniti tako elektronske komunikacijske storitve kot mrežne storitve.
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Kadar ponudnik elektronske komunikacijske storitve nima sedeža v Uniji, pisno imenuje predstavnika v Uniji. | 2. Kadar ponudnik elektronske komunikacijske storitve nima sedeža v Uniji, pred začetkom opravljanja dejavnosti v Uniji pisno imenuje predstavnika v Uniji. |
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Za namene točke (b) odstavka 1 opredelitev pojma „medosebna komunikacijska storitev“ vključuje storitve, ki omogočajo medosebno in interaktivno komunikacijo le kot manjši pomožni del storitve, ki je dejansko povezan z drugo storitvijo. | črtano |
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 – točka f
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(f) „sporočila za namene neposrednega trženja“ pomenijo vsako obliko oglaševanja v pisni ali govorni obliki, ki je bilo poslano enemu ali več določenim ali določljivim končnim uporabnikom elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z uporabo avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov z ali brez človekovega posega, elektronske pošte, kratkih sporočil SMS itd.; | (f) „sporočila za namene neposrednega trženja“ pomenijo vsako obliko oglaševanja v pisni, zvočni, video, govorni ali kateri koli drugi obliki, ki je bilo poslano, predvajano, izraženo ali predstavljeno enemu ali več določenim ali določljivim končnim uporabnikom elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z uporabo avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov z ali brez človekovega posega, elektronske pošte, kratkih sporočil SMS itd.; |
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 – točka g
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(g) „govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja“ pomenijo klice v živo, pri katerih se ne uporabljajo avtomatizirani klicni sistemi in komunikacijski sistemi; | (g) „govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja“ pomenijo klice v živo, pri katerih se ne uporabljajo avtomatizirani klicni sistemi in komunikacijski sistemi; to ne vključuje klicev in kratkih sporočil, povezanih s sistemom Amber Alert; |
Obrazložitev
Amber Alert - Evropska mreža za opozarjanje o reševanju otrok in policijska mreža za pogrešane otroke, ki ju podpira pisna izjava Evropskega parlamenta št. 7/2016.
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Poglavje 2 – naslov
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
VARSTVO ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB TER INFORMACIJ, SHRANJENIH NA NJIHOVI TERMINALSKI OPREMI | VARSTVO ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB TER INFORMACIJ, SHRANJENIH NA NJIHOVI TERMINALSKI OPREMI TER OBDELANIH IN POVEZANIH Z NJO |
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Elektronski komunikacijski podatki so zaupni. Vsem osebam razen končnim uporabnikom je prepovedano vsako poseganje v elektronske komunikacijske podatke, kot je poslušanje, prisluškovanje, shranjevanje, spremljanje, skeniranje ali kakšen drug način prestrezanja, nadzorovanja ali obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov, razen kadar je to dovoljeno v skladu s to uredbo. | Elektronski komunikacijski podatki so zaupni. Vsem osebam razen končnim uporabnikom je prepovedano vsako poseganje v elektronske komunikacijske podatke, kot je poslušanje, prisluškovanje, shranjevanje, spremljanje, skeniranje ali kakšen drug način prestrezanja ali nadzorovanja elektronskih komunikacijskih podatkov, razen kadar je to dovoljeno v skladu s to uredbo. |
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 6 | Člen 6 |
Dovoljena obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov | Dovoljena obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov |
1. Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev lahko elektronske komunikacijske podatke obdelujejo, če: | 1. Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev lahko elektronske komunikacijske podatke obdelujejo, če: |
(a) je to potrebno zaradi prenosa sporočila, in sicer za trajanje, potrebno za ta namen, ali | (a) je to potrebno zaradi prenosa sporočila, in sicer za trajanje, potrebno za ta namen, ali |
(b) je to potrebno zaradi ohranjanja ali obnovitve elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ali odkrivanje tehničnih okvar in/ali napak pri prenosu elektronskih komunikacij, za trajanje, potrebno za ta namen. | (b) je to nujno za zagotavljanje varnosti omrežja ali storitev ali za ohranjanje, obnovo ali zagotavljanje dostopnosti, varnosti, celovitosti, zaupnosti ali avtentičnosti elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ali za odkrivanje tehničnih okvar in/ali napak pri prenosu elektronskih komunikacij, za trajanje, potrebno za ta namen; |
2. Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev lahko elektronske komunikacijske metapodatke obdelujejo, če: | 2. ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev lahko elektronske komunikacijske metapodatke obdelujejo, če: |
(a) je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev v zvezi s kakovostjo storitve v skladu z [Direktivo o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah] ali Uredbo (EU) 2015/212028, za trajanje, potrebno za ta namen; ali | (a) je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev v zvezi s kakovostjo storitve v skladu z [Direktivo o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah] ali Uredbo (EU) 2015/212028, za trajanje, potrebno za ta namen, ali |
| (a a) je to potrebno, da se izsledi oseba na podlagi klica, naslovljenega na službe za pomoč v sili, vključno s sistemom za opozarjanje Amber Alert, tudi če je končni uporabnik zavrnil privolitev za obdelavo njegovih metapodatkov ali je ni podal, pod pogojem, da se podatki o lokaciji uporabijo izključno v ta namen in se izbrišejo takoj, ko niso več potrebni zaradi prenosa sporočila; ali |
(b) je to potrebno zaradi zaračunavanja, izračuna plačila medsebojnih povezav, odkrivanja ali preprečevanja goljufive uporabe ali zlorabe elektronskih komunikacijskih storitev ali naročnine nanje, ali | (b) je to potrebno zaradi zaračunavanja, plačila medsebojnih povezav, odkrivanja ali preprečevanja goljufive uporabe ali zlorabe elektronskih komunikacijskih storitev ali naročnine nanje, ali |
(c) je zadevni končni uporabnik privolil v obdelavo svojih metapodatkov v zvezi s komunikacijami za enega ali več določenih namenov, vključno z zagotavljanjem posebnih storitev takim končnim uporabnikom, če zadevnega namena ali namenov ne bi bilo mogoče izpolniti z obdelavo anonimiziranih informacij. | (c) je zadevni končni uporabnik privolil v obdelavo svojih metapodatkov v zvezi s komunikacijami za enega ali več določenih namenov, vključno z zagotavljanjem posebnih storitev takim končnim uporabnikom, če zadevnega namena ali namenov ne bi bilo mogoče izpolniti z obdelavo anonimiziranih podatkov; ali |
| (ca) je obdelava podatkov za drug določen namen v skladu z namenom, za katerega so bili podatki prvotno zbrani, zanje pa veljajo posebni zaščitni ukrepi, zlasti psevdonimizacija, kot je opredeljeno v členu 6(4) Uredbe (EU) 2016/679; |
3. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev lahko vsebino elektronskih komunikacij obdelujejo le: | 3. ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij lahko elektronske komunikacijske metapodatke obdelujejo, če: |
(a) zaradi zagotavljanja posebne storitve končnemu uporabniku, če so zadevni končni uporabniki privolili v obdelavo vsebine svojih elektronskih komunikacij in navedene storitve ni mogoče opraviti brez obdelave take vsebine, ali | (a) zaradi zagotavljanja posebne storitve končnemu uporabniku, če so zadevni končni uporabniki privolili v obdelavo vsebine svojih elektronskih komunikacij za čas, ki je potreben za ta namen, pod pogojem, da te posebne storitve ni mogoče opraviti, ne da bi ponudnik obdelal tako vsebino; |
| (a a) samo zaradi zagotavljanja posebne storitve, ki jo je končni uporabnik izrecno zahteval med izključno osebno ali domačo dejavnostjo, če je privolil v obdelavo vsebine svojih elektronskih komunikacij in navedene storitve ni mogoče opraviti brez obdelave take vsebine, ali če tovrstna obdelava vpliva samo na končnega uporabnika, ki je storitev zahteval in nima negativnih učinkov za temeljne pravice drugih uporabnikov; ali |
(b) če so vsi zadevni končni uporabniki privolili v obdelavo vsebine svojih elektronskih komunikacij za enega ali več določenih namenov, ki jih ni mogoče izpolniti z obdelavo anonimiziranih informacij, in se je ponudnik posvetoval z nadzornim organom. Za posvetovanje z nadzornim organom se uporablja člen 36(2) in (3) Uredbe(EU) 2016/679. | (b) če so vsi zadevni končni uporabniki privolili v obdelavo vsebine svojih elektronskih komunikacij za enega ali več določenih namenov, ki jih ni mogoče izpolniti z obdelavo anonimiziranih informacij, in se je ponudnik posvetoval z nadzornim organom. Za posvetovanje z nadzornim organom se uporablja člen 36(2) in (3) Uredbe(EU) 2016/679. |
__________________ | __________________ |
Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 310, 26.11.2015, str. 1–18). | Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 310, 26.11.2015, str. 1–18). |
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 7
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 7 | Člen 7 |
Shranjevanje in izbris elektronskih komunikacijskih podatkov | Shranjevanje in izbris elektronskih komunikacijskih podatkov |
1. Ko naslovnik ali naslovniki prejmejo vsebino elektronske komunikacije, ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(3)(a) in (b) izbriše vsebino elektronske komunikacije ali navedene podatke anonimizira. Take podatke lahko zabeležijo ali shranijo končni uporabniki ali tretja oseba, ki so jo končni uporabniki pooblastili za beleženje, shranjevanje ali kakšno drugo obdelavo takih podatkov, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. | 1. Ko naslovnik ali naslovniki prejmejo vsebino elektronske komunikacije, ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(3)(a), (aa) in (b) izbriše vsebino elektronske komunikacije ali navedene podatke anonimizira. Take podatke lahko zabeležijo ali shranijo končni uporabniki ali tretja oseba, ki so jo končni uporabniki pooblastili za beleženje, shranjevanje ali kakšno drugo obdelavo takih podatkov, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. |
2. Ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(2)(a) in (c) izbriše elektronske komunikacijske metapodatke ali navedene podatke anonimizira, ko ti podatki več niso potrebni zaradi prenosa sporočila. | 2. Ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(2)(a), (c) in (ca) izbriše elektronske komunikacijske metapodatke ali navedene podatke anonimizira, ko ti podatki več niso potrebni zaradi prenosa sporočila. |
3. Kadar se elektronski komunikacijski metapodatki obdelujejo zaradi zaračunavanja v skladu s členom 6(2)(b), se lahko zadevni metapodatki shranijo do konca obdobja, med katerim se lahko obračun zakonito izpodbija ali sprožijo postopki za pridobitev plačila v skladu z nacionalno zakonodajo. | 3. Kadar se elektronski komunikacijski metapodatki obdelujejo zaradi zaračunavanja v skladu s členom 6(2)(b), se lahko shranijo samo metapodatki, ki so nujno potrebni za ta namen, do konca obdobja, med katerim se lahko obračun zakonito izpodbija ali sprožijo postopki za pridobitev plačila v skladu z nacionalno zakonodajo. |
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 8 | Člen 8 |
Varstvo informacij v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacij, ki so na njej shranjene | Varstvo informacij v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacij, ki jih ta oprema obdeluje oziroma so na njej shranjene |
1. Uporaba obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme in zbiranje informacij s terminalske opreme končnih uporabnikov, tudi o programski in strojni opremi, razen če navedeno izvaja zadevni končni uporabnik, sta prepovedana, razen če: | 1. Uporaba obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme in zbiranje informacij s terminalske opreme končnih uporabnikov, tudi o programski in strojni opremi, razen če navedeno izvaja zadevni končni uporabnik, sta prepovedana, razen če: |
(a) je to potrebno le zaradi izvedbe prenosa elektronske komunikacije prek elektronskega komunikacijskega omrežja, ali ali | (a) je to potrebno le zaradi izvedbe prenosa elektronske komunikacije prek elektronskega komunikacijskega omrežja, ali ali |
(b) je končni uporabnik v to privolil, ali | (b) je končni uporabnik v to privolil, ali |
(b) je končni uporabnik v to privolil, ali | (b) je končni uporabnik v to privolil, ali |
(c) je to potrebno zaradi opravljanja storitve informacijske družbe, ki jo je zahteval končni uporabnik, ali | (c) je to potrebno zaradi opravljanja storitve informacijske družbe, ki jo je zahteval končni uporabnik, za čas trajanja opravljanja te storitve; ali |
(d) je to potrebno zaradi merjenja spletnega občinstva, če tako merjenje izvaja ponudnik storitve informacijske družbe, ki jo je zahteval končni uporabnik. | (d) je to potrebno za pridobitev informacij o kakovosti ali učinkovitosti storitve informacijske družbe, ki je bila zagotovljena, ali o funkcionalnosti terminalske opreme, in nima nobenega ali le malo učinka na zasebnost končnih uporabnikov, ki jih to zadeva; |
| (da) je to potrebno za zagotovitev varnosti, zaupnosti, celovitosti in avtentičnosti terminalske opreme končnega uporabnika, zlasti s posodobitvami, ali za odkrivanje tehničnih pomanjkljivosti ali napak, za čas, ki je potreben za ta namen, pod pogojem, da: |
| i) to nikakor ne spremeni funkcionalnosti strojne ali programske opreme ali nastavitev zasebnosti, ki jih je izbral uporabnik; |
| ii) je uporabnik vsakokrat vnaprej obveščen, ko se bo namestila posodobitev; ter |
| iii) ima uporabnik možnost, da preloži ali izklopi samodejno namestitev posodobitev. |
Zbiranje informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, da se lahko poveže z drugo napravo in/ali omrežno opremo, je prepovedano, razen če: | Zbiranje informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, da se lahko poveže z drugo napravo ali omrežno opremo, je prepovedano, razen če: |
(a) se izvaja izključno zaradi tega, za čas, ki je za to potreben, in za namene vzpostavitve povezave, ali | (a) se izvaja izključno zaradi tega, za čas, ki je za to potreben, in za namene vzpostavitve povezave; ali |
(b) je objavljeno jasno in vidno obvestilo, ki obvešča vsaj o načinih zbiranja, njegovem namenu, osebi, ki je zanj odgovorna, in drugih informacijah, ki se zahtevajo na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2016/679, kadar se zbirajo osebni podatki, ter o vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da zbiranje prepreči ali čim bolj omeji. | (b) je končni uporabnik v to privolil, potem ko je bil s sporočilom na njegovi terminalski opremi obveščen o namenu in načinu zbiranja, osebi, ki je zanj odgovorna, in drugih informacijah, ki se zahtevajo na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2016/679, kadar se zbirajo osebni podatki, ter o vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da zbiranje prepreči ali čim bolj omeji; ali |
| (ba) je nujno potrebno za namene statističnega štetja, je časovno in prostorsko omejeno na obseg, ki je nujno potreben za ta namen, podatki pa se anonimizirajo ali izbrišejo takoj, ko ne služijo več temu namenu, in sicer tako, da jih ni mogoče več povezati s terminalsko opremo ali uporabiti za ugotavljanje istovetnosti končnih uporabnikov na podlagi njihove terminalske opreme, in se dodatno obdelajo le za statistične namene, ki ustvarjajo zbirne informacije. |
Zbiranje takih informacij se lahko izvaja le, če so bili uporabljeni ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje ravni varnosti glede na tveganje, kakor je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/679. | Zbiranje takih informacij se lahko izvaja le, če so bili uporabljeni ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje ravni varnosti glede na tveganje, kakor je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/679. |
3. Informacije, ki se zagotovijo v skladu s točko (b) odstavka 2, se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se v jasno razvidni, razumljivi in berljivi obliki zagotovi smiseln pregled načrtovanega zbiranja. |
|
4. Komisija je v skladu s členom 27 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev informacij, ki se navedejo v standardiziranih ikonah, in postopkov za določitev standardiziranih ikon. |
|
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 9
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 9 | Člen 9 |
Privolitev | Privolitev |
1. Uporabljajo se opredelitev pojma in pogoji za privolitev iz člena 4(11) in člena 7 Uredbe (EU) 2016/679. | 1. Uporabljajo se opredelitev pojma in pogoji za informirano privolitev iz člena 4(11) in člena 7 Uredbe (EU) 2016/679. |
2. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko privolitev, kadar je tehnično mogoče in izvedljivo za namene člena 8(1)(b), izrazi z uporabo ustreznih tehničnih nastavitev programske aplikacije, ki omogoča dostop do interneta. | 2. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko privolitev, kadar je tehnično mogoče in izvedljivo za namene člena 8(1)(b), izrazi z uporabo ustreznih tehničnih nastavitev programske aplikacije, ki omogoča dostop do interneta. |
| Če uporabnik privolitev izrazi s tovrstnimi tehničnimi nastavitvami, so te nastavitve zavezujoče za vse druge udeležence in proti njim izvršljive. Če se za dostop do storitve zahteva obdelava informacij, ki ni nujno potrebna za zagotavljanje storitve, in končni uporabnik zavrne privolitev za tako obdelavo, se končnemu uporabniku ponudijo druge poštene in razumne možnosti za dostop do storitve. |
3. Končni uporabniki, ki so privolili v obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, kakor je določeno v členu 6(2)(c) in členu 6(3)(a) in (b), imajo možnost, da kadar koli prekličejo svojo privolitev v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679, o tej možnosti pa se jih opominja v rednih 6-mesečnih intervalih, dokler traja obdelava. | 3. Končni uporabniki, ki so privolili v obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, kakor je določeno v členu 6(2)(c) in členu 6(3)(a), (aa) in (b), imajo možnost, da kadar koli prekličejo svojo privolitev v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679. Privolitev je enako enostavno preklicati kot dati. |
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 10 | Člen 10 |
Informacije in možnosti nastavitve zasebnosti, ki se bodo zagotovile | Informacije in možnosti nastavitve zasebnosti, ki se bodo zagotovile |
1. Programska oprema, dana na trg, ki omogoča elektronske komunikacije, vključno s pridobivanjem in navedbo informacij na internetu, ponuja možnost, da se tretjim osebam prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi končnega uporabnika ali obdelava informacij, že shranjenih na navedeni opremi. | 1. Programska oprema, dana na trg, ki omogoča elektronske komunikacije, vključno s pridobivanjem in navedbo informacij na internetu, ponuja ustrezne tehnične nastavitve iz člena 9(2). Take nastavitve imajo vgrajeno možnost, da tretjim strankam preprečijo uporabo obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme končnega uporabnika ali zbiranje takih informacij s te opreme, ki niso nujne za zagotavljanje posebne storitve, ki jo je zahteval končni uporabnik. |
| Programska oprema iz prvega pododstavka ponuja možnost, da se izključi sledenje na več napravah. |
2. Programska oprema ob namestitvi končnega uporabnika obvesti o možnostih nastavitve zasebnosti in za nadaljevanje namestitve od njega zahteva, naj privoli v nastavitev. | 2. Programska oprema končnega uporabnika obvesti o možnostih nastavitve zasebnosti ob namestitvi in po vsaki posodobitvi programske opreme, ki vpliva na shranjevanje informacij na terminalski opremi končnega uporabnika ali obdelavo informacij, ki so že shranjene na tej opremi. |
| Možnosti nastavitve zasebnosti so predstavljene na način, ki omogoča končnemu uporabniku, da sprejme informirano odločitev. |
| Biti morajo lahko dostopne, prav tako pa mora obstajati možnost, da jih uporabniki spremenijo med uporabo naprave ali programske opreme. |
| Evropski odbor za varstvo podatkov izda smernice o izpolnjevanju pogojev odobritve z ustreznimi tehničnimi nastavitvami pred 25. novembrom 2018. |
3. Programska oprema, ki je že nameščena 25. maja 2018, mora zahteve na podlagi odstavkov 1 in 2 izpolniti pri prvi posodobitvi programske opreme, vendar najpozneje do 25. avgusta 2018. | 3. Programska oprema, ki je že nameščena 25. maja 2019, mora zahteve na podlagi odstavkov 1 in 2 izpolniti pri prvi posodobitvi programske opreme, vendar najpozneje do 25. novembra 2019. |
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 11 | Člen 11 |
Omejitve | Omejitve |
1. Pravo unije ali pravo države članice lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov od 5 do 8, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje enega ali več splošnih javnih interesov iz člena 23(1)(a) do (e) Uredbe (EU) 2016/679 ali spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega z izvajanjem javne oblasti zaradi takih interesov. | 1. Pravo unije ali pravo države članice lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov od 5 do 8, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje naslednjih javnih interesov: |
| (a) državne varnosti; |
| (b) obrambe; |
| (c) preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona hudih kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. |
| Zlasti zakonodajni ukrepi, ki bi omejili obseg obveznosti in pravic iz člena 5 po potrebi vsebujejo posebne določbe v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2016/679 in se izvršujejo na podlagi sodnega naloga. |
| V skladu s členom 17 noben zakonodajni ukrep iz odstavka 1 ne sme dopuščati oslabitve uporabljenih kriptografskih metod ali varnosti in celovitosti terminalske opreme ali komunikacijskih mrež in storitev. |
2. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev vzpostavijo notranje postopke za odzivanje na zahteve po dostopu do elektronskih komunikacijskih podatkov končnega uporabnika na podlagi zakonodajnega ukrepa, sprejetega v skladu z odstavkom 1. Pristojnim nadzornim organom morajo, na njihovo zahtevo, predložiti informacije o teh postopkih, število prejetih zahtevkov, sklicevanje na pravno utemeljitev in njihov odgovor. | 2. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev na zahtevo dajo na razpolago pristojnemu nadzornemu organu in javnosti informacije o zahtevah po dostopu do elektronskih komunikacijskih podatkov končnega uporabnika na podlagi zakonodajnega ukrepa, sprejetega v skladu z odstavkom 1, zlasti o številu prejetih zahtevkov, številu odobrenih zahtevkov in sklicevanju na pravno utemeljitev. |
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Ne glede na to, ali je kličoči končni uporabnik preprečil prikaz identifikacije klicne linije, ponudniki javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke, kadar se klic izvede službam za pomoč v sili, prekličejo odpravo prikaza identifikacije klicne linije in zavrnitev ali odsotnost privolitve končnega uporabnika v zvezi z obdelavo metapodatkov, za vsak priključek pri organizacijah, ki obravnavajo nujne komunikacije, vključno s telefonsko centralo za javno varnost, in sicer za namen odzivanja na takšne klice. | 1. Ne glede na to, ali je kličoči končni uporabnik preprečil prikaz identifikacije klicne linije, ponudniki javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke, kadar se klic izvede službam za pomoč v sili, prekličejo odpravo prikaza identifikacije klicne linije za vsak priključek pri organizacijah, ki obravnavajo nujne komunikacije, vključno s telefonsko centralo za javno varnost, in sicer za namen odzivanja na takšne klice. |
Obrazložitev
Črtano in prestavljeno v člen 6(2a)(novo).
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 1 a. Ta uredba ne posega v zahteve za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozila, ki temelji na storitvi številke 112 (Uredba 2015/758), in sistemu eCall omogoča, da obravnava klice v sili ter opravi svoje naloge čim bolj učinkovito; |
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(a) onemogočanje dohodnih klicev z določenih številk ali iz anonimnih virov; | (a) onemogočanje dohodnih klicev z določenih številk ali številk s posebno kodo ali predpono, iz katere je razvidno, da gre za klic tržne narave iz člena 16(3)(b), ali iz anonimnih virov; |
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Člen 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 15 | Člen 15 |
Javno dostopni direktoriji | Javno dostopni direktoriji |
1. Ponudniki javno dostopnih direktorijev pridobijo privolitev končnih uporabnikov, ki so fizične osebe, za vključitev njihovih osebnih podatkov v direktorij in nato privolitev teh končnih uporabnikov za vključitev podatkov glede na kategorijo osebnih podatkov, če so taki podatki pomembni za namen direktorija, kot ga določi ponudnik direktorija. Ponudniki končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov. | 1. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev pridobijo privolitev končnih uporabnikov, ki so fizične osebe, za izmenjavo njihovih osebnih podatkov s ponudniki javno dostopnih direktorijev in nato končnim uporabnikom zagotovijo informacije o vključitvi podatkov glede na kategorijo osebnih podatkov, če so taki podatki nujni za namen direktorija. Ponudniki končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov. |
2. Ponudniki javno dostopnega direktorija končne uporabnike, ki so fizične osebe in katerih podatki so v direktoriju, obvestijo o razpoložljivih iskalnih funkcijah direktorija in pridobijo privolitev končnih uporabnikov, preden omogočijo take iskalne funkcije v zvezi z njihovimi podatki. | 2. Ponudniki javno dostopnega direktorija končne uporabnike, ki so fizične osebe in katerih podatki so v direktoriju, obvestijo o razpoložljivih iskalnih funkcijah direktorija in pridobijo privolitev končnih uporabnikov, preden omogočijo take iskalne funkcije v zvezi z njihovimi podatki. |
3. Ponudniki javno dostopnih direktorijev omogočijo končnim uporabnikom, ki so pravne osebe, da nasprotujejo vključitvi z njimi povezanih podatkov v direktorij. Ponudniki takim končnim uporabnikom, ki so pravne osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov. | 3. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev ali ponudniki javno dostopnih direktorijev omogočijo končnim uporabnikom, ki so pravne osebe ali fizične osebe, ki opravljajo poslovno funkcijo, da nasprotujejo vključitvi z njimi povezanih podatkov v direktorij. Ponudniki takim končnim uporabnikom, ki so pravne osebe ali fizične osebe, ki opravljajo poslovno funkcijo, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov. |
4. Možnost, da končni uporabniki niso vključeni v javno dostopni direktorij ali da preverijo, popravijo in izbrišejo katere koli podatke, ki se nanašajo nanje, se zagotovi brezplačno. | 4. Možnost, da končni uporabniki niso vključeni v javno dostopni direktorij ali da preverijo, popravijo in izbrišejo katere koli podatke, ki se nanašajo nanje, ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev ali neposredno ponudnik javno dostopnega direktorija zagotovi brezplačno in na lahko dostopen način. |
| 4a. Če se osebni podatki končnih uporabnikov, ki so fizične osebe, vključijo v javno dostopni direktorij, preden začne veljati ta uredba, in če bi pridobitev privolitve pomenila nerazumno breme za direktorij ali izvirnega ponudnika storitev, lahko osebni podatki takih končnih uporabnikov ostanejo vključeni v javno dostopen direktorij, tudi v njegove različice z iskalnimi funkcijami, razen če končni uporabniki izrazijo jasno nasprotovanje vključitvi njihovih podatkov v direktorij ali dostopnosti iskalnih funkcij, povezanih z njihovimi podatki. |
Predlog spremembe 42
Predlog uredbe
Člen 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 16 | Člen 16 |
Nepovabljena sporočila | Nepovabljena sporočila |
1. Fizične ali pravne osebe lahko uporabljajo elektronske komunikacijske storitve za namene pošiljanja sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom, ki so fizične osebe in ki so v to privolili. | 1. Fizične ali pravne osebe lahko uporabljajo elektronske komunikacijske storitve za namene pošiljanja sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom, ki so fizične osebe in so v to privolili. |
2. Kadar fizična ali pravna oseba pridobi podatke o elektronskem naslovu za elektronsko pošto svoje stranke v okviru prodaje proizvoda ali storitve v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, lahko navedena fizična ali pravna oseba te podatke o elektronskem naslovu uporabi za neposredno trženje podobnih lastnih proizvodov ali storitev le, če je strankam dana jasna in izrecna možnost, da na brezplačen in enostaven način nasprotujejo takšni uporabi. Pravica do nasprotovanja se zagotovi pri zbiranju in ko se pošlje sporočilo. | 2. Kadar fizična ali pravna oseba pridobi podatke o elektronskem naslovu za elektronsko pošto svoje stranke v okviru prodaje proizvoda ali storitve v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, lahko navedena fizična ali pravna oseba te podatke o elektronskem naslovu uporabi za neposredno trženje lastnih proizvodov ali storitev le, če je strankam dana jasna in izrecna možnost, da na brezplačen in enostaven način nasprotujejo takšni uporabi. Stranka se obvesti o pravici do nasprotovanja in se ji zagotovi preprost način izvrševanja te pravice pri zbiranju in ko se pošlje sporočilo. |
3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo elektronske komunikacijske storitve za namene opravljanja klicev za namene neposrednega trženja: | 3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo elektronske komunikacijske storitve za namene opravljanja klicev za namene neposrednega trženja: |
(a) prikažejo identiteto priključka, na katerem so dosegljive, ali | (a) prikažejo identiteto priključka, na katerem so dosegljive, ali |
(b) prikažejo posebno kodo/predpono, iz katere je razvidno, da je klic tržne narave. | (b) prikažejo posebno kodo/predpono, iz katere je razvidno, da je klic tržne narave. |
4. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice z zakonom zagotovijo, da se lahko govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, opravijo le pri končnih uporabnikih, ki so fizične osebe in niso nasprotovali prejemanju navedenih sporočil. | 4. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice z zakonom zagotovijo, da se lahko govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, opravijo le pri končnih uporabnikih, ki so fizične osebe in niso nasprotovali prejemanju navedenih sporočil. Države članice zagotovijo, da lahko uporabniki prejemanju nepovabljenih sporočil nasprotujejo prek nacionalnega registra „Ne kliči“, s čimer tudi zagotovijo, da se izvzetje od uporabnika zahteva le enkrat. |
5. Države članice v okviru zakonodaje Unije in veljavne nacionalne zakonodaje zagotovijo, da so legitimni interesi končnih uporabnikov, ki so pravne osebe, glede nepovabljenih sporočil, poslanih na načine iz odstavka 1, ustrezno zaščiteni. | 5. Države članice v okviru zakonodaje Unije in veljavne nacionalne zakonodaje zagotovijo, da so legitimni interesi končnih uporabnikov, ki so pravne osebe, glede nepovabljenih sporočil, poslanih na načine iz odstavka 1, ustrezno zaščiteni. |
6. Vsaka fizična ali pravna oseba, ki za prenos sporočil za namene neposrednega trženja uporablja elektronske komunikacijske storitve, končne uporabnike obvesti o tržni naravi sporočila in identiteti pravne ali fizične osebe, v katere imenu se sporočilo prenaša, ter zagotovi informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za enostavno uveljavljanje svoje pravice do preklica privolitve k sprejemanju nadaljnjih sporočil za namene trženja. | 6. Vsaka fizična ali pravna oseba, ki za prenos sporočil za namene neposrednega trženja uporablja elektronske komunikacijske storitve, končne uporabnike obvesti o tržni naravi sporočila in identiteti pravne ali fizične osebe, v katere imenu se sporočilo prenaša, ter zagotovi informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za uveljavljanje svoje pravice do preklica privolitve ali svojega nasprotovanja brezplačno, kot to določa člen 12(5) Uredbe (EU) št. 2016/679, k sprejemanju nadaljnjih sporočil za namene trženja. Uporaba zakritih identitet pošiljatelja, lažnih naslovov za stik ali povratnih naslovov ali številk za pošiljanje komercialnih sporočil za neposredno trženje je prepovedana. |
7. Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s členom 26(2), s katerimi določi kodo ali predpono za identifikacijo klicev za namene trženja v skladu s točko (b) odstavka 3. | 7. Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s členom 26(2), s katerimi določi kodo ali predpono za identifikacijo klicev za namene trženja v skladu s točko (b) odstavka 3. |
Predlog spremembe 43
Predlog uredbe
Člen 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 17 | Člen 17 |
Informacije o odkritih varnostnih tveganjih | Obveznosti glede varnosti |
V primeru posebnega tveganja, ki bi lahko ogrozilo varnost omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev, mora ponudnik elektronske komunikacijske storitve zadevne končne uporabnike obvestiti o takem tveganju in, če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih ponudnik storitve lahko sprejme, o vseh možnih sredstvih za odpravo tveganja, vključno z navedbo verjetnih stroškov. | Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev ravnajo v skladu z obveznostmi glede varnosti iz Uredbe (EU) 2016/679 in [Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah]. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev zagotovijo, da je vzpostavljena zadostna zaščita pred nepooblaščenim dostopom ali spremembami elektronskih komunikacijskih podatkov ter da sta zagotovljeni zaupnost in celovitost sporočanja z najnaprednejšimi tehničnimi ukrepi, vključno s kriptografskimi metodami, kot je šifriranje od konca do konca. |
| Da bi se končnim uporabnikom dale na voljo informacije o varnostnih standardih, se spodbujajo samopotrjevanje ali sistemi označevanja, ki opredeljujejo lastnosti programske in terminalske opreme z vidika varnosti in kakovosti. |
Predlog spremembe 44
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (ba) pripravlja smernice za nadzorne organe o uporabi člena 9(1) in posebnostih glede izražanja privolitve s strani pravnih oseb; |
Predlog spremembe 45
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2a. Končni uporabnik ali skupina končnih uporabnikov ima pravico, da pooblasti neprofitni organ, organizacijo ali združenje, ki je ustrezno ustanovljeno v skladu s pravom države članice, in katerega statutarno določeni cilji so v javnem interesu ter je dejavno na področju varstva pravic in zasebnosti, da vloži pritožbo v njihovem imenu in da v njihovem imenu uveljavlja pravice iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter da v njihovem imenu uveljavlja pravico do odškodnine iz člena 22, kadar tako določa pravo države članice. |
Predlog spremembe 46
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2 b (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| 2b. Organ, organizacija ali združenje ima ne glede na pooblastilo končnega uporabnika pravico, da v državi članici, kjer je registriran, vloži pritožbo pri nadzornem organu, pristojnem v skladu z odstavkom 1 tega člena, in da uveljavlja pravice iz odstavka 2 tega člena, če meni, da so bile pravice končnega uporabnike iz te uredbe kršene. |
Predlog spremembe 47
Predlog uredbe
Poglavje VI – naslov
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI | IZVEDBENI AKTI |
Predlog spremembe 48
Predlog uredbe
Člen 25
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 25 | črtano |
Izvajanje pooblastila |
|
1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu. |
|
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe]. |
|
3. Prenos pooblastila iz člena 8(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati podelitev pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
|
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo vse države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. |
|
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. |
|
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
|
Predlog spremembe 49
Predlog uredbe
Člen 27
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 27 | Člen 27 |
Razveljavitev | Razveljavitev |
1. Direktiva 2002/58/ES se razveljavi z učinkom od 25. maja 2018. | 1. Direktiva 2002/58/ES se razveljavi z učinkom od 25. novembra 2018. |
2. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo. | 2. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo. |
Predlog spremembe 50
Predlog uredbe
Člen 28
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 28 | Člen 28 |
Klavzula o spremljanju in oceni | Klavzula o spremljanju in oceni |
Komisija najpozneje do 1. januarja 2018 določi podroben program za spremljanje učinkovitosti te uredbe. | Komisija najpozneje do 1. junija 2018 določi podroben program za spremljanje učinkovitosti te uredbe. |
Komisija najpozneje tri leta po začetku uporabe te uredbe in nato vsaka tri leta oceni to uredbo in glavne ugotovitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Na podlagi zadevne ocene se po potrebi pripravi predlog spremembe ali razveljavitve te uredbe ob upoštevanju pravnega, tehničnega ali gospodarskega razvoja. | Komisija najpozneje tri leta po začetku uporabe te uredbe in nato vsaka tri leta oceni to uredbo in glavne ugotovitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Na podlagi zadevne ocene se po potrebi pripravi predlog spremembe ali razveljavitve te uredbe ob upoštevanju pravnega, tehničnega ali gospodarskega razvoja. |
Predlog spremembe 51
Predlog uredbe
Člen 29
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 29 | Člen 29 |
Začetek veljavnosti in uporaba | Začetek veljavnosti in uporaba |
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. | 1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
2. Uporablja se od 25. maja 2018. | 2. Uporablja se od 25. novembra 2018. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov | Spoštovanje zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter razveljavitev Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) | |||
Referenčni dokumenti | COM(2017)0010 – C8-0009/2017 – 2017/0003(COD) | |||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju | LIBE 16.2.2017 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju | ITRE 16.2.2017 | |||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja | Kaja Kallas 16.3.2017 | |||
Obravnava v odboru | 21.6.2017 |
|
|
|
Datum sprejetja | 2.10.2017 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja | +: –: 0: | 50 5 7 | ||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju | Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Fredrick Federley, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Hans-Olaf Henkel, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Aldo Patriciello, Miroslav Poche, Michel Reimon, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Carlos Zorrinho | |||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju | Pilar Ayuso, Pervenche Berès, Michał Boni, Rosa D’Amato, Jens Geier, Françoise Grossetête, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Răzvan Popa, Dennis Radtke, Dominique Riquet | |||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju | Claudia Schmidt | |||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
50 | + |
ALDE | Fredrick Federley, Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Dominique Riquet, Lieve Wierinck |
ECR | Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Edward Czesak, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský |
ENL | Nicolas Bay, Barbara Kappel, Christelle Lechevalier |
PPE | Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Michał Boni, Cristian-Silviu Buşoi, Françoise Grossetête, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Aldo Patriciello, Dennis Radtke, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Claudia Schmidt, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera |
S&D | Pervenche Berès, José Blanco López, Jens Geier, Adam Gierek, Theresa Griffin, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Csaba Molnár, Dan Nica, Miroslav Poche, Răzvan Popa, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Carlos Zorrinho |
5 | - |
EFDD | Jonathan Bullock |
GUE | Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis) |
7 | 0 |
EFDD | David Borrelli, Rosa D'Amato, Dario Tamburrano |
Verts/ALE | Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Michel Reimon, Claude Turmes |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani