Odbor za pravne zadeve

5.10.2017

MNENJE

Odbora za pravne zadeve

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter razveljavitvi Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)

( COM(2017)0010 – C8-0009/2017 – 2017/0003(COD) )

Pripravljavec mnenja: Pavel Svoboda

PA_Legam

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poročevalec ne pozdravlja predloga uredbe o spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij (v nadaljnjem besedilu: uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah).

Z njenim sprejetjem noben cilj oblikovanja enotnega digitalnega trga (rast, spodbujanje inovacij, pospeševanje evropskega gospodarstva, ki temelji na podatkih, prosti pretok podatkov in spodbujanje MSP) ne bi bili dosežen oziroma bi se njihovo uresničevanje celo poslabšalo. Številni obstoječi poslovni modeli ne bi bili več izvedljivi.

Sprejetje predloga bi povzročilo veliko pravno neskladnost z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu: splošna uredba o varstvu podatkov) in s predlogom o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Prav tako bi povzročilo izredno pravno negotovost pri obravnavanju podatkov in nelogične posledice za osebne podatke.

Premalo poguma, pomanjkanje ustvarjalnosti ter ohranjanje starih struktur in prepričanj niso dobra podlaga za ustvarjanje uspešne digitalne prihodnosti.

Predlog bi moral dosegati naslednje:

1) obravnavati bi moral predvsem zaupnost komunikacije;

2) ustvarjati bi moral enake konkurenčne pogoje a) na sektorskem področju komunikacij in b) približati bi se moral globalnim razmeram;

3) ne bi smel biti lex specialis za splošno uredbo o varstvu podatkov, temveč njena dopolnitev;

4) preprečevati bi moral dvojne strukture s splošno uredbo o varstvu podatkov (kot so na primer privolitev, prenos osebnih podatkov v tretje države, kazni, Evropski odbor za varstvo podatkov itd.). Za osebne podatke bi morala veljati le ena pravna ureditev. Komunikacijskih podatkov, ki spadajo med osebne podatke, nikakor ne bi smeli obravnavati ločeno. Za enake podatke bi moralo veljati enako pravo/načela. Člen 6 splošne uredbe o varstvu podatkov bi bilo treba določiti na enak način;

5) usmerjen bi moral biti v prihodnost in skladen z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah;

6) ne bi se smel toliko osredotočati na privolitev. Privolitev danes ni več ustrezno sredstvo; primernejši pristopi vključujejo preglednost, podatkovno suverenost, možnosti izvzetja, pravico do nasprotovanja, novo kategorijo podatkov (npr. psevdonimizirane podatke) ali vsaj boljše razlikovanje anonimiziranih, psevdonimiziranih in šifriranih podatkov. Poleg tega bi se lahko ravnotežje med varstvom zasebnosti in novimi tehnologijami, vzpostavljeno s splošno uredbo o varstvu podatkov, spet izgubilo, saj bi na številnih področjih za obdelavo podatkov, ki bi bila dovoljena na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov, veljala še strožja oblika privolitve ali pa bi bila ta v celoti prepovedana. To je povsem neproduktivno.

Pozdraviti je treba, da

 je uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah prilagojena tehnični realnosti ter členoma 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah;

 je Komisija na področje uporabe vključila povrhnje komunikacijske storitve;

 želi Komisija čas začetka veljavnosti uskladiti s splošno uredbo o varstvu podatkov. Dejansko to v podjetjih ne bo izvedljivo, zlasti če bodo ohranjene zapletene dvojne strukture.

Podrobnejša pojasnila:

 Zlasti člen 4 temelji na Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Zato se uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ne more uporabljati pred sprejetjem tega zakonika. To je sistemska napaka, ki jo je treba odpraviti.

 Predlog ne razlikuje jasno med vsebinami, podatki in informacijami.

 Razmejitev med uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter splošno uredbo o varstvu podatkov ni jasna. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, kdaj velja en pravni instrument in kdaj drugi, da bi za odgovorne vzpostavili razumljivo pravno ureditev. Zato bi morali na področje uporabe uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah spadati le osebni podatki med potekom komunikacije, kot je to urejeno z Direktivo 2002/58/ES, v vseh drugih primerih pa bi se uporabljala splošna uredba o varstvu podatkov. Zato bi bilo treba pravno pojasniti, kdaj se komunikacija konča.

 Jasno bi bilo treba ločevati med zaupnostjo vsebine komunikacij in obdelavo podatkov (varstvo podatkov), saj so na področje uporabe uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah vključeni tudi povezane naprave in stroji. V predlogu so nejasnosti tako pri opredelitvah kot pri področju uporabe. To lahko povzroči nepredvidljive in nelogične posledice za komunikacijo stroj-stroj (na primer v avtomobilski industriji, logističnem sektorju, pametnih hišah). Ni jasno, kje se začne prenos komunikacije v skladu z uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter kje prenos podatkov v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov. Prav tako ni jasno, kaj bi pomenila privolitev za komunikacijo stroj-stroj ali obratno.

 V predlogu se privolitev zahteva celo za obdelavo anonimnih podatkov, kar je popolnoma nelogično in tehnično neizvedljivo. V zvezi s tem bi lahko nadalje razvili koncept psevdonimizacije iz splošne uredbe o varstvu podatkov.

 Nelogično je tudi, zakaj bi morali biti metapodatki (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) pravzaprav bolje zaščiteni kot podatki v zvezi z zdravjem (splošna uredba o varstvu podatkov).

 Prav tako ni smiselno, da bi uvedli dva sistema kazni za isti datum.

 Preveriti je treba, ali je morda potrebna izjema za gospodinjstva.

 Predlagana ureditev piškotkov je ugodna za velika podjetja, (evropska) MSP pa postavlja v slabši položaj. Ustrezno bi bilo ravno obratno.

 Člen 5 predloga bi lahko v sedanji obliki ogrozil obstoj e-pošte.

Na več mestih so potrebne izboljšave. Zato Odbor za pravne zadeve poziva pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ščiti temeljno pravico vsakogar do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij. Spoštovanje zasebnosti komunikacij je bistvena razsežnost te pravice. Zaupnost elektronskih komunikacij zagotavlja, da se informacije, ki se izmenjajo med udeleženci, in zunanji elementi take komunikacije, vključno s podatki o tem, kdaj so bile informacije poslane, od kod in komu, ne razkrijejo nikomur razen tistim, ki sodelujejo v komunikaciji. Načelo zaupnosti bi se moralo uporabljati za sedanja in prihodnja komunikacijska sredstva, vključno s klici, dostopom do interneta, aplikacijami za takojšnje sporočanje, elektronsko pošto, internetno telefonijo in osebnim sporočanjem prek družbenih medijev.	(1) Člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ščiti temeljno pravico vsakogar do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij. Spoštovanje zasebnosti komunikacij je bistvena razsežnost te pravice. Zaupnost elektronskih komunikacij zagotavlja, da se informacije, ki se izmenjajo med udeleženci, in zunanji elementi take komunikacije, vključno z informacijami o tem, kdaj so bile informacije poslane, od kod in komu, ne razkrijejo nikomur razen tistim, ki med seboj komunicirajo. Načelo zaupnosti bi se moralo uporabljati za sedanja in prihodnja komunikacijska sredstva, vključno s klici, dostopom do interneta, aplikacijami za takojšnje sporočanje, sporočili med uporabniki družabnega omrežja znotraj platforme, elektronsko pošto, internetno telefonijo in osebnim sporočanjem prek družbenih medijev.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Vsebina elektronskih komunikacij lahko razkrije zelo občutljive informacije o posameznikih, ki sodelujejo v komunikaciji, in sicer od osebnih izkušenj in čustev do zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti in političnih stališč, njihovo razkritje pa bi lahko povzročilo osebno in družbeno škodo, gospodarsko izgubo ali zadrego. Podobno lahko tudi metapodatki iz elektronske komunikacije razkrijejo zelo občutljive in osebne podatke. Ti metapodatki vključujejo klicane številke, obiskana spletišča, geografsko lokacijo, čas, datum in trajanje klica posameznika itd., kar omogoča natančne ugotovitve glede zasebnih življenj oseb, ki sodelujejo v elektronski komunikaciji, kot so njihovi socialni odnosi, njihove vsakodnevne navade in dejavnosti, njihovi interesi, okusi itd.	(2) Vsebina elektronskih komunikacij lahko razkrije zelo občutljive informacije o posameznikih, ki sodelujejo v komunikaciji, in sicer od osebnih izkušenj in čustev do zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti in političnih stališč, njihovo razkritje pa bi lahko povzročilo osebno in družbeno škodo, gospodarsko izgubo ali zadrego. Podobno lahko tudi metapodatki iz elektronske komunikacije razkrijejo zelo občutljive in osebne podatke. Ti metapodatki vključujejo klicane številke, obiskana spletišča, geografsko lokacijo, čas, datum in trajanje klica posameznika itd., kar omogoča natančne ugotovitve glede zasebnih življenj oseb, ki sodelujejo v elektronski komunikaciji, kot so njihovi socialni odnosi, njihove vsakodnevne navade in dejavnosti, njihovi interesi, okusi itd. Varstvo zaupnosti komunikacij je tudi bistven pogoj za spoštovanje drugih povezanih temeljnih pravic in svoboščin, kot je varstvo svobode misli, vesti in vere, zbiranja, izražanja in obveščanja.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Določbe te uredbe podrobno opredeljujejo in dopolnjujejo splošne predpise o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, kar zadeva elektronske komunikacijske podatke, ki se štejejo za osebne podatke. Ta uredba torej ne zmanjšuje ravni varstva, ki jo na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 uživajo posamezniki. Ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev bi morala biti obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov dovoljena le v skladu s to uredbo.	(5) Določbe te uredbe podrobno opredeljujejo in dopolnjujejo splošne predpise o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, kar zadeva elektronske komunikacijske podatke, ki se štejejo za osebne podatke. Ta uredba torej ne sme zmanjševati ravni varstva, ki jo na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 uživajo posamezniki. Obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov bi morala biti dovoljena le v skladu s to uredbo in pravno podlago, ki jo posebej določa ta uredba.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Načela in glavne določbe Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta22 so na splošno trdne, vendar navedena direktiva ni popolnoma dohajala razvoja tehnološke in tržne resničnosti, zaradi česar zaščita zasebnosti in zaupnosti v zvezi z elektronskimi komunikacijami ni bila dosledna ali dovolj učinkovita. Te spremembe vključujejo vstop na trg elektronskih komunikacijskih storitev, ki z vidika potrošnika nadomestijo tradicionalne storitve, ni pa jim treba upoštevati istega sklopa predpisov. Druga sprememba se nanaša na nove tehnike, ki omogočajo sledenje spletnemu vedenju končnih uporabnikov in niso zajete v Direktivi 2002/58/ES. Direktivo 2002/58/ES bi zato bilo treba razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo.	(6) Načela in glavne določbe Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta22 so na splošno trdne, vendar navedena direktiva ni popolnoma dohajala razvoja tehnološke in tržne resničnosti, zaradi česar zaščita zasebnosti in zaupnosti v zvezi z elektronskimi komunikacijami, opravljenimi prek novih storitev, ni bila dosledna ali zadostna. Te spremembe vključujejo vstop na trg elektronskih komunikacijskih storitev (tj. novih internetnih storitev, ki omogočajo medosebno komunikacijo, kot so govor po IO (VoIP), takojšnje sporočanje in spletna elektronska pošta), ki z vidika potrošnika nadomestijo tradicionalne storitve, ni pa jim treba upoštevati istega sklopa predpisov. Druga sprememba se nanaša na nove tehnike, ki omogočajo sledenje spletnemu vedenju končnih uporabnikov in niso zajete v Direktivi 2002/58/ES. Direktivo 2002/58/ES bi zato bilo treba razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo.
__________________	__________________
22 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).	22 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Države članice bi morale imeti možnost, da v okviru omejitev te uredbe ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe, s katerimi nadalje podrobno opredelijo in pojasnijo uporabo predpisov iz te uredbe, da zagotovijo njihovo učinkovito uporabo in razlago. Zato bi moralo polje proste presoje, ki ga imajo države članice v zvezi s tem, ohraniti ravnovesje med varstvom osebnega življenja in osebnih podatkov ter prostim pretokom elektronskih komunikacijskih podatkov.	črtano

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Ta uredba bi se morala uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, ki se obdelajo v okviru zagotavljanja in uporabe elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali zunaj nje. Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati tudi za elektronske komunikacijske podatke, ki se obdelajo v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev iz držav zunaj Unije končnim uporabnikom v Uniji, s čimer bi se zagotovilo, da končni uporabniki ne bi bili prikrajšani za učinkovito varstvo.	(9) Ta uredba bi se morala uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, ki se obdelajo v okviru zagotavljanja in uporabe elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali zunaj nje. Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati tudi za elektronske komunikacijske podatke, ki se obdelajo v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev iz držav zunaj Unije končnim uporabnikom v Uniji, s čimer bi se zagotovilo, da končni uporabniki ne bi bili prikrajšani za učinkovito varstvo. To bi moralo veljati ne glede na to, ali so elektronske komunikacije povezane s plačilom ali ne.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Storitve, ki se uporabljajo za komunikacijo, in tehnična sredstva za njihovo opravljanje so se precej razvili. Končni uporabniki tradicionalne storitve prenosa govorne telefonije, kratkih sporočil (SMS) in elektronske pošte vse bolj nadomeščajo s funkcionalno enakovrednimi spletnimi storitvami, kot so govor po IP (VoIP), neposredno sporočanje in spletna elektronska pošta. Da se zagotovi učinkovito in enakovredno varstvo končnih uporabnikov pri uporabi funkcionalno enakovrednih storitev, ta uredba uporablja opredelitev elektronskih komunikacijskih storitev iz [Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah24]. Ta opredelitev ne zajema le storitev dostopa do interneta in storitev, ki v celoti ali delno obsegajo prenos signalov, ampak tudi medosebne komunikacijske storitve, ki so lahko na podlagi številke ali ne, kot so na primer govor po IP (VoIP), takojšnje sporočanje in spletna elektronska pošta. Varstvo zaupnosti komunikacij je bistveno tudi, kar zadeva medosebne komunikacijske storitve, ki so pomožne ob drugi storitvi; zato bi morale biti take vrste storitev, ki omogočajo tudi komunikacijo, zajete v tej uredbi.	(11) Storitve, ki se uporabljajo za komunikacijo, in tehnična sredstva za njihovo opravljanje so se precej razvili. Končni uporabniki tradicionalne storitve prenosa govorne telefonije, kratkih sporočil (SMS) in elektronske pošte vse bolj nadomeščajo s funkcionalno enakovrednimi spletnimi storitvami, kot so govor po IP (VoIP), neposredno sporočanje in spletna elektronska pošta. Da se zagotovi učinkovito in enakovredno varstvo končnih uporabnikov pri uporabi funkcionalno enakovrednih storitev, ta uredba uporablja opredelitev elektronskih komunikacijskih storitev iz [Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah24]. Ta opredelitev ne zajema le storitev dostopa do interneta in storitev, ki v celoti ali delno obsegajo prenos signalov, ampak tudi medosebne komunikacijske storitve, ki so lahko na podlagi številke ali ne, kot so na primer govor po IP (VoIP), takojšnje sporočanje in spletna elektronska pošta. Varstvo zaupnosti komunikacij je bistveno tudi, kar zadeva medosebne komunikacijske storitve, ki so pomožne ob drugi storitvi, kot so notranji sistemi pošiljanja sporočil, viri novic, časovnice in podobne funkcije pri spletnih storitvah, kjer se sporočila izmenjujejo z drugimi uporabniki znotraj ali zunaj te storitve (to pomeni javno in zasebno dostopne vire novic in časovnice); zato bi morale biti take vrste storitev, ki omogočajo tudi komunikacijo, zajete v tej uredbi.
__________________	__________________
24 Predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Prenovitev) (COM/2016/0590 final – 2016/0288 (COD) ).	24 Predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Prenovitev) (COM/2016/0590 final – 2016/0288 (COD) ).

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Razvoj hitrih in učinkovitih brezžičnih tehnologij je javnosti omogočil vse večjo razpoložljivost dostopa do interneta prek brezžičnih omrežij, dostopnih vsem v javnih in polzasebnih prostorih, kot so „dostopne točke“, nameščene na različnih krajih v mestu, veleblagovnicah, nakupovalnih središčih in bolnišnicah. Če se navedena komunikacijska omrežja zagotavljajo neopredeljeni skupini končnih uporabnikov, bi morala biti zaupnost komunikacij, ki se prenašajo prek takih omrežij, zaščitena. Dejstvo, da je lahko brezžična storitev elektronskih komunikacij pomožna ob drugih storitvah, ne bi smelo ovirati zagotavljanja varstva zaupnosti podatkov v zvezi s komunikacijami in uporabe te uredbe. Zato bi se morala ta uredba uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, pri katerih se uporabljajo storitve elektronskih komunikacij in javna komunikacijska omrežja. Nasprotno se ta uredba ne bi smela uporabljati za zaprte skupine končnih uporabnikov, kot so korporacijska omrežja, dostop do katerih je omejen na člane korporacije.	(13) Razvoj hitrih in učinkovitih brezžičnih tehnologij je javnosti omogočil vse večjo razpoložljivost dostopa do interneta prek brezžičnih omrežij, dostopnih vsem v javnih in polzasebnih prostorih, kot so „dostopne točke“, nameščene na različnih krajih v mestu, veleblagovnicah, nakupovalnih središčih, letališčih, hotelih, bolnišnicah in drugih podobnih internetnih dostopnih točkah. Če se navedena komunikacijska omrežja zagotavljajo neopredeljeni skupini končnih uporabnikov, bi morala biti zaupnost komunikacij, ki se prenašajo prek takih omrežij, ustrezno zaščitena. Dejstvo, da je lahko brezžična storitev elektronskih komunikacij pomožna ob drugih storitvah, ne bi smelo ovirati zagotavljanja varstva zaupnosti podatkov v zvezi s komunikacijami in uporabe te uredbe. Zato bi se morala ta uredba uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, pri katerih se uporabljajo storitve elektronskih komunikacij in javna komunikacijska omrežja. Nasprotno se ta uredba ne bi smela uporabljati za zaprte skupine končnih uporabnikov, kot so korporacijska omrežja, dostop do katerih je omejen na člane korporacije.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba opredeliti ustrezno široko in tehnološko nevtralno, da bi zajeli vse informacije, ki se nanašajo na preneseno ali izmenjano vsebino (vsebino elektronskih komunikacij) in informacije v zvezi s končnim uporabnikom storitev elektronskih komunikacij, ki se obdelajo za namene prenosa, razširjanja ali omogočanja izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; vključno s podatki za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, geografske lokacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije. Ne glede na to, ali se taki signali in povezani podatki prenašajo po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, kabelskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, bi bilo treba podatke, povezane s takimi signali, šteti za metapodatke v zvezi elektronskimi komunikacijami in bi zanje morale veljati določbe te uredbe. Elektronski komunikacijski metapodatki lahko vključujejo informacije, ki spadajo v naročnino na storitev, kadar se take informacije obdelujejo za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij.	(14) Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba opredeliti ustrezno široko in tehnološko nevtralno, da bi zajeli vse informacije, ki se nanašajo na preneseno ali izmenjano vsebino (vsebino elektronskih komunikacij) in informacije v zvezi s končnim uporabnikom storitev elektronskih komunikacij, ki se obdelajo za namene prenosa, razširjanja ali omogočanja izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; vključno s podatki za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, geografske lokacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije. Vključevati bi morali tudi podatke o lokaciji, kot je dejanska ali domnevna lokacija terminalske opreme, lokacija terminalske opreme, iz ali do katere je bil opravljen telefonski klic ali vzpostavljena internetna povezava, ali brezžične dostopne točke, s katerimi je naprava povezana, ter podatke, potrebne za identifikacijo terminalske opreme uporabnika. Ne glede na to, ali se taki signali in povezani podatki prenašajo po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, kabelskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, bi bilo treba podatke, povezane s takimi signali, šteti za metapodatke v zvezi elektronskimi komunikacijami in bi zanje morale veljati določbe te uredbe. Elektronski komunikacijski metapodatki lahko vključujejo informacije, ki spadajo v naročnino na storitev, kadar se take informacije obdelujejo za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Podatki o lokaciji za opremo bi morali vključevati podatke, ki se prenašajo s terminalsko opremo ali se v njej shranjujejo ter so bili ustvarjeni z merilnikom pospeškov, barometrom, kompasom, satelitskimi sistemi za določanje položaja ali podobnimi senzorji ali napravami.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba obravnavati kot zaupne. To pomeni, da bi bilo treba prepovedati vsakršno poseganje v prenos elektronskih komunikacijskih podatkov brez privolitve vseh strani, udeleženih v komunikaciji, ne glede na to, ali se posega neposredno s človekovim posredovanjem ali posredno s samodejno obdelavo, ki jo izvajajo stroji. Prepoved prestrezanja podatkov v zvezi s komunikacijami bi se morala uporabljati med njihovim prenosom, tj. dokler naslovnik ne prejme vsebine elektronske komunikacije. Prestrezanje elektronskih komunikacijskih podatkov je mogoče, na primer, kadar nekdo, ki ni udeležen v komunikaciji, posluša klice, bere, skenira ali shrani vsebino elektronskih komunikacij ali povezanih metapodatkov za namene, ki niso izmenjava komunikacij. Prestrezanje je tudi, kadar tretje osebe spremljajo obiskana spletišča, čas obiskov, interakcijo z drugimi itd. brez privolitve zadevnega končnega uporabnika. Z razvojem tehnologije so se razvili tudi tehnični načini prestrezanja. Ti lahko vključujejo namestitev opreme, ki zbira podatke s terminalske opreme na ciljnih območjih, kot so t. i. lovilci IMSI (mednarodna identiteta mobilnega naročnika), ter programe in tehnike, ki na primer prikrito spremljajo spletne navade zaradi ustvarjanja profilov končnih uporabnikov. Drugi primeri prestrezanja vključujejo zajetje koristnih podatkov ali podatkov o vsebini na nešifriranih brezžičnih omrežjih in usmerjevalnikih, vključno s spletnimi navadami brez privolitve končnih uporabnikov.	(15) Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba obravnavati kot zaupne. To pomeni, da bi bilo treba prepovedati vsakršno poseganje v prenos elektronskih komunikacijskih podatkov brez privolitve vseh strani, udeleženih v komunikaciji, ne glede na to, ali se posega neposredno s človekovim posredovanjem ali posredno s samodejno obdelavo, ki jo izvajajo stroji. Prepoved prestrezanja podatkov v zvezi s komunikacijami bi se morala uporabljati tudi med njihovim prenosom, tj. dokler naslovnik ne prejme vsebine elektronske komunikacije, ter med shranjevanjem. Prestrezanje elektronskih komunikacijskih podatkov je mogoče, na primer, kadar nekdo, ki ni udeležen v komunikaciji, posluša klice, bere, skenira ali shrani vsebino elektronskih komunikacij ali povezanih metapodatkov za namene, ki niso izmenjava komunikacij. Prestrezanje je tudi, kadar tretje osebe spremljajo obiskana spletišča, čas obiskov, interakcijo z drugimi itd. brez privolitve zadevnega končnega uporabnika. Z razvojem tehnologije so se razvili tudi tehnični načini prestrezanja. Ti lahko vključujejo namestitev opreme, ki zbira podatke s terminalske opreme na ciljnih območjih, kot so t. i. lovilci IMSI (mednarodna identiteta mobilnega naročnika), ter programe in tehnike, ki na primer prikrito spremljajo spletne navade zaradi ustvarjanja profilov končnih uporabnikov. Drugi primeri prestrezanja vključujejo zajetje koristnih podatkov ali podatkov o vsebini na nešifriranih brezžičnih omrežjih in usmerjevalnikih, injiciranje oglasov ali drugih vsebin ali analiz podatkov o prometu uporabnikov, vključno s spletnimi navadami brez privolitve končnih uporabnikov.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Prepoved shranjevanja komunikacij ni namenjena temu, da se prepove vsako samodejno, vmesno in prehodno shranjevanje teh informacij, če se tako shranjevanje izvaja le zaradi izvedbe prenosa na elektronskem komunikacijskem omrežju. Ne bi smela veljati za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov zaradi zagotavljanja varnosti in neprekinjenosti elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s preverjanjem varnostnih groženj, kot je prisotnost zlonamerne programske opreme, ali obdelavo metapodatkov zaradi zagotavljanja zahtev glede kakovosti storitev, kot sta prehodni čas, trepetanje itd.	(16) Prepoved shranjevanja komunikacij ni namenjena temu, da se prepove vsako samodejno, vmesno in prehodno shranjevanje teh informacij, če se tako shranjevanje izvaja le zaradi izvedbe prenosa na elektronskem komunikacijskem omrežju. Ne bi smela veljati za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov zaradi zagotavljanja varnosti in neprekinjenosti elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s preverjanjem varnostnih groženj, kot je prisotnost zlonamerne programske opreme, ali obdelavo metapodatkov zaradi zagotavljanja zahtev glede kakovosti storitev, kot sta prehodni čas, trepetanje itd. Kadar bi lahko način obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov v te namene verjetno precej ogrožal pravice in svoboščine fizičnih oseb, bi bilo treba pred obdelavo v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679 izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov ali se po potrebi posvetovati z nadzornim organom.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov je lahko koristna za podjetja, potrošnike in družbo kot celoto. Kar zadeva Direktivo 2002/58/ES, ta uredba razširja možnosti za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, da na podlagi privolitve končnega uporabnika obdelajo elektronske komunikacijske metapodatke. Vendar končni uporabniki pripisujejo velik pomen zaupnosti svojih komunikacij, vključno z njihovimi dejavnostmi na spletu, in temu, da želijo nadzorovati uporabo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene, ki niso prenos komunikacije. Zato bi morala ta uredba od ponudnikov elektronskih komunikacij zahtevati, da za obdelavo elektronskih komunikacijskih metapodatkov pridobijo privolitev končnih uporabnikov. Podatki o lokaciji, ki se generirajo drugače kot v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev, se ne bi smeli šteti za metapodatke. Primeri, kako ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev uporabljajo elektronske komunikacijske metapodatke, lahko vključujejo zagotavljanje toplotnih zemljevidov, tj. grafičnega prikaza podatkov s pomočjo barv, ki prikazuje prisotnost posameznikov. Da bi prikazali gibanje prometa v določene smeri v določenem obdobju, je potreben identifikator, ki poveže položaje posameznikov v določenih časovnih presledkih. Ta identifikator bi manjkal, če bi se uporabili anonimni podatki, in takega gibanja ne bi bilo mogoče prikazati. Javni organi in izvajalci javnega prometa na primer, ki bi elektronske komunikacijske metapodatke uporabili na tak način, bi lahko na podlagi uporabe obstoječe infrastrukture in pritiska nanjo opredelili, kje bi razvili novo infrastrukturo. Kadar bi lahko način obdelave elektronskih komunikacijskih metapodatkov, zlasti z uporabo novih tehnologij ter ob upoštevanju narave, obsega, okvira in namenov obdelave, verjetno precej ogrožal pravice in svoboščine fizičnih oseb, bi bilo treba pred obdelavo v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679 izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov ali se po potrebi posvetovati z nadzornim organom.	(17) Obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov je lahko koristna za podjetja, potrošnike in družbo kot celoto. Kar zadeva Direktivo 2002/58/ES, ta uredba razširja možnosti za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, da na podlagi privolitve končnega uporabnika obdelajo elektronske komunikacijske metapodatke. Vendar končni uporabniki pripisujejo velik pomen zaupnosti svojih komunikacij, vključno z njihovimi dejavnostmi na spletu, in temu, da želijo nadzorovati uporabo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene, ki niso prenos komunikacije. Zato bi morala ta uredba od ponudnikov elektronskih komunikacij zahtevati, da za obdelavo elektronskih komunikacijskih metapodatkov, kar bi moralo vključevati tudi podatke o lokaciji naprave, ki so bili ustvarjeni z namenom omogočanja in ohranjanja dostopa in povezave s storitvijo, pridobijo privolitev končnih uporabnikov. Podatki o lokaciji, ki se generirajo drugače kot v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev, se ne bi smeli šteti za metapodatke. Primeri, kako ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev uporabljajo elektronske komunikacijske metapodatke, lahko vključujejo zagotavljanje toplotnih zemljevidov, tj. grafičnega prikaza podatkov s pomočjo barv, ki prikazuje prisotnost posameznikov. To bi bilo treba izvesti v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2016/679. Da bi prikazali gibanje prometa v določene smeri v določenem obdobju, je lahko potreben identifikator, ki poveže položaje posameznikov v določenih časovnih presledkih. Če je predvidena obdelava elektronskih komunikacijskih metapodatkov, bi se bilo treba pred obdelavo v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679 posvetovati z nadzornim organom.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Terminalska oprema končnih uporabnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in vsaka informacija, povezana z uporabo take terminalske opreme, ne glede na to, ali je zlasti shranjena na taki terminalski opremi ali jo ta oddaja, se od nje zahteva ali jo obdeluje, da se lahko poveže z drugo napravo ali omrežno opremo, sta del zasebnega področja končnih uporabnikov, ki zahteva varstvo na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker taka oprema vsebuje ali obdeluje informacije, ki lahko razkrijejo podrobnosti o čustvenih, političnih in družbenih značilnostih posameznika, vključno z vsebino komunikacij, fotografijami, lokacijo posameznika z dostopanjem do GPS zmogljivosti naprave, seznami kontaktnih oseb in drugimi informacijami, ki so že shranjene na napravi, informacije v zvezi s tako opremo zahtevajo okrepljeno varstvo zasebnosti. Poleg tega lahko tako imenovana vohunska programska oprema, spletni hrošči, skriti identifikatorji, trajni piškotki in druge podobne sledilne naprave vdrejo v uporabnikov terminal brez njegove vednosti, da bi pridobili dostop do podatkov, shranili skrite podatke ali izsledili uporabnikove dejavnosti. Informacije, povezane z napravo končnega uporabnika, se lahko zbirajo tudi na daljavo za namene določitve in sledenja z uporabo „zajema prstnega odtisa naprave“, pogosto brez vednosti končnega uporabnika, in lahko resno posegajo v zasebnost teh končnih uporabnikov. Tehnike, ki prikrito spremljajo dejanja končnih uporabnikov, na primer s sledenjem njihovim spletnim dejavnostim ali lokaciji njihove terminalske opreme, ali uničujejo terminalsko opremo končnega uporabnika, resno ogrožajo zasebnost končnih uporabnikov. Zato bi moral biti vsak tak poseg v terminalsko opremo končnega uporabnika dovoljen le s privolitvijo končnega uporabnika ter za posebne in pregledne namene.	(20) Terminalska oprema končnih uporabnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in vsaka informacija, povezana z uporabo take terminalske opreme, ne glede na to, ali je zlasti shranjena na taki terminalski opremi ali jo ta oddaja, se od nje zahteva ali jo obdeluje, da se lahko poveže z drugo napravo ali omrežno opremo, sta del zasebnega področja končnih uporabnikov, ki zahteva varstvo na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker taka oprema vsebuje ali obdeluje informacije, ki lahko razkrijejo podrobnosti o čustvenih, političnih in družbenih značilnostih posameznika, vključno z vsebino komunikacij, fotografijami, lokacijo posameznika z dostopanjem do GPS zmogljivosti naprave, seznami kontaktnih oseb in drugimi informacijami, ki so že shranjene na napravi, informacije v zvezi s tako opremo zahtevajo okrepljeno varstvo zasebnosti. Poleg tega lahko tako imenovana vohunska programska oprema, spletni hrošči, skriti identifikatorji vdrejo v uporabnikov terminal brez njegove vednosti, da bi pridobili dostop do podatkov, shranili skrite podatke in izsledili uporabnikove dejavnosti ali sprožili določene tehnične operacije ali postopke – pogosto brez vednosti uporabnika. Informacije, povezane z napravo končnega uporabnika, se lahko zbirajo tudi na daljavo za namene določitve in sledenja z uporabo „zajema prstnega odtisa naprave“, pogosto brez vednosti končnega uporabnika, in lahko resno posegajo v zasebnost teh končnih uporabnikov. Tehnike, ki prikrito spremljajo dejanja končnih uporabnikov, na primer s sledenjem njihovim spletnim dejavnostim ali lokaciji njihove terminalske opreme, ali uničujejo terminalsko opremo končnega uporabnika, resno ogrožajo zasebnost končnih uporabnikov. Glede na zasebnost in zaupnost vsebine, način delovanja in uporabo terminalske opreme uporabnikov je treba zagotoviti visoko in enako raven varstva zasebnosti uporabnikov. Zato bi moral biti vsak tak poseg v terminalsko opremo končnega uporabnika dovoljen le s privolitvijo končnega uporabnika ter za posebne, omejene in pregledne namene.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Izjeme glede obveznosti pridobitve privolitve za uporabo obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme ali za dostop do informacij, shranjenih na terminalski opremi, bi morale biti omejene na primere, pri katerih se ne posega v zasebnost ali je to zelo omejeno. Privolitev se na primer ne bi smela zahtevati za odobritev tehničnega shranjevanja ali dostopa, ki je nujno potreben za legitimni namen omogočanja uporabe posebne storitve, ki jo je izrecno zahteval končni uporabnik. To lahko vključuje shranjevanje piškotkov za trajanje ene same vzpostavljene seje na spletišču, da se sledi vnosom končnega uporabnika, ko izpolnjuje spletne obrazce na več straneh. Piškotki so lahko tudi legitimno in koristno orodje na primer pri merjenju spletnega prometa na spletni strani. Preverjanje konfiguracije, ki ga opravljajo ponudniki storitev informacijske družbe, da bi zagotovili storitev v skladu z nastavitvami končnega uporabnika, in zgolj evidentiranje dejstva, da naprava končnega uporabnika ne more prejeti vsebine, ki jo je zahteval končni uporabnik, ne bi smela pomeniti dostopa do take naprave ali uporabe obdelovalnih zmogljivosti naprave.	(21) Izjeme glede obveznosti pridobitve privolitve za uporabo obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme ali za dostop do informacij, shranjenih na terminalski opremi, bi morale biti omejene na primere, pri katerih se ne posega v zasebnost ali je to zelo omejeno. Privolitev se na primer ne bi smela zahtevati za odobritev tehničnega shranjevanja ali dostopa, ki je nujno potreben za legitimni namen omogočanja uporabe posebne storitve, ki jo je izrecno zahteval končni uporabnik. To lahko vključuje shranjevanje piškotkov za trajanje ene same vzpostavljene seje na spletišču, da se sledi vnosom končnega uporabnika, ko izpolnjuje spletne obrazce na več straneh. Piškotki so lahko tudi legitimno in koristno orodje na primer pri merjenju spletnega prometa na spletni strani prek fizične ali pravne osebe, ki je pristojna za spletno stran (analiza ponudnika).

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Podatki o lokaciji opreme lahko vsebujejo zelo podrobne ali odločilne ugotovitve o zasebnem življenju osebe ali o poslovanju in dejavnostih organizacije. Obdelava podatkov o lokaciji iz poljubnega vira, kot so elektronski komunikacijski metapodatki ali podatki o lokaciji opreme, bi se morala opraviti na podlagi nedvoumnih pravil.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Načini, ki se uporabijo za zagotavljanje informacij in pridobitev privolitve končnega uporabnika, bi morali biti čim bolj uporabniku prijazni. Zaradi vseprisotne uporabe trajnih piškotkov in drugih tehnik sledenja se končne uporabnike vse bolj poziva k privolitvi v shranjevanje takih trajnih piškotkov na njihovo terminalsko opremo. Zato so končni uporabniki prenasičeni s pozivi k privolitvi. Ta težava se lahko odpravi z uporabo tehničnih sredstev za pridobitev privolitve prek na primer preglednih in uporabniku prijaznih nastavitev. Zato bi morala ta uredba omogočiti izražanje privolitve z uporabo ustreznih nastavitev brskalnika ali druge aplikacije. Odločitve končnih uporabnikov glede določanja svojih splošnih nastavitev zasebnosti brskalnika ali druge aplikacije bi morale biti zavezujoče za vse tretje osebe in izvršljive proti njim. Spletni brskalniki so vrsta programske aplikacije, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu. Druge vrste aplikacij, kot so tiste, ki omogočajo klicanje in pošiljanje sporočil ali zagotavljajo usmerjanje poti, imajo prav tako take zmogljivosti. Spletni brskalniki posredujejo večino tega, kar se dogaja med končnim uporabnikom in spletiščem. S tega vidika so v prednostnem položaju, saj lahko igrajo dejavno vlogo ter končnemu uporabniku pomagajo pri nadzorovanju pretoka informacij na terminalsko opremo in z nje. Natančneje, spletni brskalniki se lahko uporabijo kot vratarji in pomagajo končnim uporabnikom, da preprečijo dostop do informacij na njihovi terminalski opremi (npr. pametnega telefona, tablice ali računalnika) ali njihovo shranjevanje.	(22) Načini, ki se uporabijo za zagotavljanje informacij in pridobitev privolitve končnega uporabnika, bi morali biti čim bolj uporabniku prijazni. Zaradi vseprisotne uporabe trajnih piškotkov in drugih tehnik sledenja se končne uporabnike vse bolj poziva k privolitvi v shranjevanje takih trajnih piškotkov na njihovo terminalsko opremo. Zato so končni uporabniki prenasičeni s pozivi k privolitvi. Ta težava se lahko odpravi z uporabo tehničnih sredstev za pridobitev privolitve prek na primer preglednih in uporabniku prijaznih nastavitev. Zato bi morala ta uredba preprečiti uporabo tako imenovanih „zidov proti piškotkom“ in „pasic o piškotkih“, ki uporabnikom ne pomagajo ohranjati nadzora nad njihovimi osebnimi podatki in zasebnostjo ali jih ne ozaveščajo o njihovih pravicah. Ta uredba bi morala omogočiti izražanje privolitve s tehničnimi specifikacijami, na primer z uporabo ustreznih nastavitev brskalnika ali druge aplikacije. Te nastavitve bi morale vključevati izbire v zvezi s shranjevanjem informacij na uporabnikovi terminalski opremi in signal, ki ga pošlje brskalnik ali druga aplikacija in pokaže uporabnikove prednostne izbire drugim udeležencem. Odločitve uporabnikov glede določanja splošnih nastavitev zasebnosti brskalnika ali druge aplikacije bi morale biti zavezujoče za vse tretje osebe in izvršljive proti njim. Spletni brskalniki so vrsta programske aplikacije, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu. Druge vrste aplikacij, kot so tiste, ki omogočajo klicanje in pošiljanje sporočil ali zagotavljajo usmerjanje poti, imajo prav tako take zmogljivosti. Spletni brskalniki posredujejo večino tega, kar se dogaja med končnim uporabnikom in spletiščem. S tega vidika so v prednostnem položaju, saj lahko igrajo dejavno vlogo ter uporabniku pomagajo pri nadzorovanju pretoka informacij na terminalsko opremo in z nje. Natančneje, spletni brskalniki, aplikacije ali mobilni operacijski sistemi se lahko uporabijo kot izvršitelji izbir končnega uporabnika in pomagajo končnim uporabnikom, da preprečijo dostop do informacij na njihovi terminalski opremi (npr. pametnega telefona, tablice ali računalnika) ali njihovo shranjevanje.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov sta bili kodificirani na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2016/679. Trenutno so v večini spletnih brskalnikov privzete nastavitve za piškotke nastavljene na „sprejmi vse piškotke“. Za ponudnike programske opreme, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu, bi zato morala veljati obveznost konfiguracije programske opreme tako, da bo nudila možnost, da se tretjim osebam prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi; to je pogosto navedeno kot „zavrni piškotke tretjih oseb“. Končnim uporabnikom bi moral biti na voljo sklop možnosti za nastavitev zasebnosti, ki bi zajemal različne stopnje, od višje (npr. „nikoli ne sprejmi piškotkov“) do nižje (npr. „vedno sprejmi piškotke“) in srednje (npr. „zavrni piškotke tretjih oseb“ ali „sprejmi le piškotke ponudnika“). Take nastavitve zasebnosti bi morale biti predstavljene dobro vidno in razumljivo.	(23) Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov sta bili kodificirani na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2016/679. Trenutno so v večini spletnih brskalnikov privzete nastavitve za piškotke nastavljene na „sprejmi vse piškotke“. Za ponudnike programske opreme, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu, bi zato morala veljati obveznost konfiguracije programske opreme tako, da bo nudila možnost, da se drugim udeležencem privzeto prepreči sledenje prek različnih spletnih strani in shranjevanje informacij na terminalski opremi; to je pogosto navedeno kot „zavrni sledilnike in piškotke tretjih oseb“. Končnim uporabnikom bi moral biti vedno na voljo sklop možnosti za nastavitev zasebnosti, ki bi zajemal različne stopnje, od višje (npr. „nikoli ne sprejmi sledilnikov in piškotkov“) do nižje (npr. „vedno sprejmi sledilnike in piškotke“) in srednje (npr. „zavrni vse sledilnike in piškotke, ki niso nujno potrebni za zagotavljanje storitve, ki jo izrecno zahteva uporabnik“ ali „zavrni vsako sledenje prek različnih spletnih strani“). Te možnosti so lahko tudi dodatno razčlenjene. Nastavitve zasebnosti bi morale vključevati tudi možnosti, pri katerih bi se lahko uporabnik na primer odločil, ali se lahko izvrši Flash, JavaScript ali podobna programska oprema, ali lahko spletišče od uporabnika zbira podatke o geografski lokaciji oziroma ali lahko dostopa do določene strojne opreme, kot je spletna kamera ali mikrofon. Take nastavitve zasebnosti bi morale biti predstavljene dobro vidno, objektivno in razumljivo.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Da bi lahko spletni brskalniki pridobili privolitev končnega uporabnika, kakor je opredeljena na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, na primer v shranjevanje trajnih piškotkov tretjih oseb, bi med drugim morali zahtevati jasno pritrdilno dejanje končnega uporabnika terminalske opreme, ki bi pomenilo njegovo prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno soglasje k shranjevanju takih piškotkov na terminalski opremi in dostopu z nje. Tako dejanje se lahko šteje za pritrdilno, če morajo končni uporabniki dejavno izbrati „sprejmi piškotke tretjih oseb“, da bi potrdili svoje soglasje, in prejmejo potrebne informacije, na podlagi katerih se lahko odločijo. Zato je treba od ponudnikov programske opreme, ki omogočajo dostop do interneta, zahtevati, da končne uporabnike ob namestitvi obvestijo o možnostih glede izbire različnih nastavitev zasebnosti in od njih zahtevajo, da izberejo. Zagotovljene informacije končnih uporabnikov ne bi smele odvračati od tega, da izberejo višjo stopnjo nastavitev zasebnosti, ter bi morale vključevati ustrezne informacije o tveganjih, povezanih z omogočanjem shranjevanja piškotkov tretjih oseb na računalniku, vključno z zbiranjem dolgoročnih evidenc zgodovine brskanja posameznika in uporabo takih evidenc za pošiljanje usmerjenih oglasov. Spletne brskalnike se spodbuja, naj končnim uporabnikom zagotovijo preprosto spreminjanje nastavitev zasebnosti kadar koli med uporabo in uporabniku omogočijo, da naredi izjemo za nekatera spletišča ali jih da na beli seznam ali določi, za katera spletišča so piškotki (tretjih oseb) vedno ali nikoli dovoljeni.	črtano

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Za dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij je potrebno redno oddajanje paketov podatkov, da se odkrije ali ohranja povezava z omrežjem ali drugimi napravami v omrežju. Poleg tega morajo imeti naprave dodeljen enotni naslov, da so lahko določljive na navedenem omrežju. Standardi za brezžične in mobilne telefone podobno vključujejo oddajanje dejavnih signalov z enotnimi identifikatorji, kot so naslov MAC, IMEI (mednarodna identiteta mobilne opreme), številka IMSI itd. Ena sama brezžična bazna postaja (tj. oddajnik in prejemnik), kot je brezžična dostopna točka, ima določen domet, v katerem se lahko take informacije zajamejo. Pojavili so se ponudniki storitev, ki na podlagi skeniranja informacij, povezanih z opremo, nudijo storitve sledenja z različnimi funkcionalnostmi, vključno s štetjem ljudi, zagotavljanjem podatkov o številu ljudi, ki čakajo v vrsti, določanjem števila ljudi na določenem območju itd. Te informacije se lahko uporabijo za bolj vsiljive namene, kot je pošiljanje komercialnih sporočil končnim uporabnikom, na primer pri vstopu v trgovine, s posamezniku prilagojenimi ponudbami. Nekatere od teh funkcionalnosti ne pomenijo velikih tveganj za zasebnost, druge pa, na primer tiste, ki zajemajo sledenje posameznikom v daljšem časovnem obdobju, vključno z večkratnimi obiski določenih lokacij. Ponudniki, ki izvajajo take prakse, bi morali na robu kritega območja postaviti vidna obvestila, ki končne uporabnike pred vstopom na določeno območje obveščajo, da je na določenem območju vzpostavljena tehnologija, o namenu sledenja, osebi, ki je zanj odgovorna, ter vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da čim bolj zmanjša ali prepreči zbiranje informacij. Kadar se zbirajo osebni podatki, bi bilo treba zagotoviti dodatne informacije v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679.	(25) Za dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij je potrebno redno oddajanje paketov podatkov, da se odkrije ali ohranja povezava z omrežjem ali drugimi napravami v omrežju. Poleg tega morajo imeti naprave dodeljen enotni naslov, da so lahko določljive na navedenem omrežju. Standardi za brezžične in mobilne telefone podobno vključujejo oddajanje dejavnih signalov z enotnimi identifikatorji, kot so naslov MAC, IMEI (mednarodna identiteta mobilne opreme), številka IMSI itd. Ena sama brezžična bazna postaja (tj. oddajnik in prejemnik), kot je brezžična dostopna točka, ima določen domet, v katerem se lahko take informacije zajamejo. Pojavili so se ponudniki storitev, ki na podlagi skeniranja informacij, povezanih z opremo, nudijo storitve sledenja z različnimi funkcionalnostmi, vključno s štetjem ljudi, zagotavljanjem podatkov o številu ljudi, ki čakajo v vrsti, določanjem števila ljudi na določenem območju itd. Te informacije se lahko uporabijo za bolj vsiljive namene, kot je pošiljanje komercialnih sporočil končnim uporabnikom, na primer pri vstopu v trgovine, s posamezniku prilagojenimi ponudbami. Nekatere od teh funkcionalnosti ne pomenijo velikih tveganj za zasebnost, druge pa, na primer tiste, ki zajemajo sledenje posameznikom v daljšem časovnem obdobju, vključno z večkratnimi obiski določenih lokacij. Ponudniki, ki izvajajo take prakse, bi morali na robu kritega območja postaviti vidna obvestila, ki končne uporabnike pred vstopom na določeno območje obveščajo, da je na določenem območju vzpostavljena tehnologija, o namenu sledenja, osebi, ki je zanj odgovorna, ter vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da čim bolj zmanjša ali prepreči zbiranje informacij. Kadar se zbirajo osebni podatki, bi bilo treba zagotoviti dodatne informacije v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679. Poleg tega bi morali taki ponudniki pridobiti privolitev končnega uporabnika ali takoj anonimizirati podatke, ob tem pa namen omejiti zgolj na statistično štetje v omejenem času in prostoru ter ponuditi učinkovite možnosti izvzetja.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Kadar obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov, ki jo izvajajo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, spada na področje te uredbe, bi morala ta uredba Uniji ali državam članicam omogočiti, da pod posebnimi pogoji z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice, kadar taka omejitev pomeni potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih javnih interesov, tudi za nacionalno varnost, obrambo, javno varnost ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj, in drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice ali spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega z izvajanjem javne oblasti zaradi takih interesov. Zato ta uredba ne bi smela vplivati na možnost držav članic, da zakonito prestrezajo elektronska sporočila ali da sprejmejo druge ukrepe, če so potrebni in sorazmerni za zaščito navedenih javnih interesov, v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor jo razlagata Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev bi morali zagotoviti ustrezne postopke za olajšanje zakonitih zahtev pristojnih organov, po potrebi tudi ob upoštevanju vloge predstavnika, imenovanega v skladu s členom 3(3).	(26) Kadar obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov, ki jo izvajajo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, spada na področje te uredbe, bi morala ta uredba Uniji ali državam članicam omogočiti, da pod posebnimi pogoji z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice, kadar taka omejitev pomeni potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih javnih interesov, tudi za nacionalno varnost (tj. varnost države), obrambo, javno varnost ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj, in drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice ali spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega z izvajanjem javne oblasti zaradi takih interesov. Zato ta uredba ne bi smela vplivati na možnost držav članic, da zakonito prestrezajo elektronska sporočila ali da sprejmejo druge ukrepe, če so potrebni in sorazmerni za zaščito navedenih javnih interesov, v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor jo razlagata Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice. Šifriranje in drugi varnostni ukrepi so bistvenega pomena za zagotavljanje zaupnosti in celovitosti elektronskih sporočil ter varnosti in celovitosti celotne elektronske komunikacijske infrastrukture. Z ukrepi držav članic se ponudnikom elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ne bi smele naložiti obveznosti, s katerimi bi oslabili varnost in šifriranje njihovih omrežij in storitev. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev bi morali zagotoviti ustrezne postopke za olajšanje zakonitih zahtev pristojnih organov, po potrebi tudi ob upoštevanju vloge predstavnika, imenovanega v skladu s členom 3(3).

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a) Sporočila, naslovljena na izvoljene predstavnike ali organe v namene javne politike, zakonodaje ali drugih dejavnosti demokratičnih institucij, se v namene te uredbe ne obravnavajo kot sporočila za neposredno trženje.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Treba bi bilo zagotoviti zaščitne ukrepe za zaščito končnih uporabnikov pred nepovabljenimi sporočili za neposredno trženje, ki posegajo v zasebno življenje končnih uporabnikov. Stopnja poseganja v zasebnost in nadlegovanje se šteje za razmeroma podobno ne glede na številne tehnologije in kanale, ki se uporabljajo za pošiljanje teh elektronskih komunikacij, ne glede na to, ali se pri tem uporabijo avtomatizirani klicni in komunikacijski sistemi, aplikacije za takojšnje sporočanje, elektronska pošta, kratka sporočila SMS, večpredstavnostna sporočila MMS, Bluetooth itd. Zato je upravičeno zahtevati, da se pred pošiljanjem elektronskih komercialnih sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom pridobi privolitev končnega uporabnika, da se učinkovito zaščitijo posamezniki pred poseganjem v njihovo zasebno življenje in legitimni interesi pravnih oseb. Pravna varnost in potreba po zagotavljanju, da bodo predpisi, ki ščitijo pred nepovabljenimi elektronskimi sporočili, ustrezni tudi v prihodnosti, upravičujeta potrebo po opredelitvi enotnega sklopa predpisov, ki se ne spreminjajo glede na tehnologijo, uporabljeno za prenašanje teh nepovabljenih sporočil, in hkrati zagotavljajo enakovredno raven varstva za vse državljane v vsej Uniji. Vendar je razumno dovoliti, da se podatki o elektronskih naslovih uporabijo v okviru obstoječega razmerja med dobaviteljem in odjemalcem za ponujanje podobnih proizvodov ali storitev. Taka možnost bi se morala uporabljati le za tisto podjetje, ki je pridobilo podatke o elektronskih naslovih v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.	(33) Treba bi bilo zagotoviti zaščitne ukrepe za zaščito končnih uporabnikov pred nepovabljenimi sporočili za neposredno trženje, ki posegajo v zasebno življenje končnih uporabnikov. Stopnja poseganja v zasebnost in nadlegovanje se šteje za razmeroma podobno ne glede na številne tehnologije in kanale, ki se uporabljajo za pošiljanje teh elektronskih komunikacij, ne glede na to, ali se pri tem uporabijo avtomatizirani klicni in komunikacijski sistemi, aplikacije za takojšnje sporočanje, elektronska pošta, kratka sporočila SMS, večpredstavnostna sporočila MMS, Bluetooth itd. Zato je upravičeno zahtevati, da se pred pošiljanjem elektronskih komercialnih sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom pridobi privolitev končnega uporabnika, da se učinkovito zaščitijo posamezniki pred poseganjem v njihovo zasebno življenje in legitimni interesi pravnih oseb. Pravna varnost in potreba po zagotavljanju, da bodo predpisi, ki ščitijo pred nepovabljenimi elektronskimi sporočili, ustrezni tudi v prihodnosti, upravičujeta potrebo po opredelitvi enotnega sklopa predpisov, ki se ne spreminjajo glede na tehnologijo, uporabljeno za prenašanje teh nepovabljenih sporočil, in hkrati zagotavljajo enakovredno raven varstva za vse državljane v vsej Uniji. Vendar je razumno dovoliti, da se podatki o elektronskih naslovih uporabijo v okviru obstoječega razmerja med dobaviteljem in odjemalcem za ponujanje podobnih proizvodov ali storitev. Taka možnost bi se morala za omejeno obdobje uporabljati le za tisto podjetje, ki je pridobilo podatke o elektronskih naslovih v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Da se zagotovi enostaven preklic privolitve, bi morale pravne ali fizične osebe, ki sporočila za neposredno trženje prenašajo prek elektronske pošte, navesti povezavo ali veljavni naslov elektronske pošte, ki ga lahko končni uporabniki enostavno uporabijo za preklic svoje privolitve. Pravne ali fizične osebe, ki sporočila za neposredno trženje prenašajo prek govorno-govornih klicev in klicev z avtomatičnimi klicnimi in komunikacijskimi sistemi, bi morale razkriti identiteto priključka, na katerega se lahko pokliče podjetje, ali navesti posebno kodo, iz katere bi bilo razvidno, da je klic tržne narave.	(35) Da se zagotovi enostaven preklic privolitve, bi morale pravne ali fizične osebe, ki sporočila za neposredno trženje prenašajo prek elektronske pošte, navesti povezavo ali veljavni naslov elektronske pošte, ki ga lahko končni uporabniki enostavno uporabijo za preklic svoje privolitve. Pravne ali fizične osebe, ki sporočila za neposredno trženje prenašajo prek govorno-govornih klicev in klicev z avtomatičnimi klicnimi in komunikacijskimi sistemi, bi morale razkriti identiteto priključka, na katerega se lahko pokliče podjetje, in navesti posebno kodo, iz katere bi bilo razvidno, da je klic tržne narave.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Ponudniki storitev, ki ponujajo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, bi morali obvestiti končne uporabnike o ukrepih, ki jih lahko sprejmejo za zagotovitev varnosti sporočil, na primer z uporabo posebnih vrst programske opreme ali tehnologij šifriranja. Zahteva po obveščanju končnih uporabnikov o posebnih varnostnih tveganjih ne razrešuje ponudnika storitve njegove obveznosti, da na svoje stroške sprejme ustrezne in takojšnje ukrepe za odpravo vsakih novih, nepredvidenih varnostnih tveganj ter da spet vzpostavi običajno raven varnosti storitve. Zagotavljanje informacij o varnostnih tveganjih naročniku bi moralo biti brezplačno. Varnost se ocenjuje z vidika člena 32 Uredbe (EU) 2016/679.	(37) Ponudniki storitev, ki ponujajo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, bi morali elektronske komunikacijske podatke obdelati tako, da bi preprečili nepooblaščeni dostop, razkritje ali spremembo, zagotoviti, da je tak nepooblaščeni dostop, razkritje ali spremembo mogoče ugotoviti, ter z uporabo posebnih vrst programske opreme in tehnologij šifriranja tudi zagotoviti, da so taki elektronski komunikacijski podatki zaščiteni. Zahteva po obveščanju končnih uporabnikov o posebnih varnostnih tveganjih ne razrešuje ponudnika storitve njegove obveznosti, da na svoje stroške sprejme ustrezne in takojšnje ukrepe za odpravo vsakih novih, nepredvidenih varnostnih tveganj ter da spet vzpostavi običajno raven varnosti storitve. Zagotavljanje informacij o varnostnih tveganjih naročniku bi moralo biti brezplačno. Varnost se ocenjuje z vidika člena 32 Uredbe (EU) 2016/679. Obveznosti iz člena 40 [Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah] bi se morale uporabljati za vse storitve na področju uporabe te uredbe, kar zadeva varnost omrežij in storitev ter s tem povezane obveznosti glede varnosti.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Da bi okrepili izvrševanje predpisov iz te uredbe, bi moral imeti vsak nadzorni organ pooblastila, da poleg ustreznih ukrepov v skladu s to uredbo ali namesto njih naloži kazni, vključno z upravnimi globami. Ta uredba bi morala navajati kršitve, zgornjo mejo in merila za določanje s tem povezanih upravnih glob, ki bi jih moral v vsakem posameznem primeru določiti pristojni nadzorni organ ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin v določeni situaciji ter zlasti narave, teže in trajanja kršitve ter njenih posledic in sprejetih ukrepov za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz te uredbe in za preprečitev ali ublažitev posledic kršitve. Za namene določanja globe na podlagi te uredbe bi bilo treba pojem „podjetje“ razumeti kot podjetje v skladu s členoma 101 in 102 Pogodbe.	(40) Da bi okrepili izvrševanje predpisov iz te uredbe, bi moral imeti vsak nadzorni organ pooblastila, da poleg ustreznih ukrepov v skladu s to uredbo ali namesto njih naloži kazni, vključno z upravnimi globami. Ta uredba bi morala navajati kršitve, zgornjo mejo in merila za določanje s tem povezanih upravnih glob, ki bi jih moral v vsakem posameznem primeru določiti pristojni nadzorni organ ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin v določeni situaciji ter zlasti narave, teže in trajanja kršitve ter njenih posledic in sprejetih ukrepov za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz te uredbe in za preprečitev ali ublažitev posledic kršitve. Za namene določanja globe na podlagi te uredbe bi bilo treba pojem „podjetje“ razumeti kot podjetje v skladu s členoma 101 in 102 Pogodbe. Prepovedati bi bilo treba izrekanje dvojnih denarne kazni, ki izhajajo iz kršitve te uredbe in Uredbe (EU) 2016/679.

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 1	Člen 1
Predmet urejanja	Predmet urejanja
1. Ta uredba določa predpise glede varstva temeljnih pravic in svoboščin fizičnih in pravnih oseb pri zagotavljanju in uporabi elektronskih komunikacijskih storitev in zlasti pravic do spoštovanja zasebnega življenja in komunikacij ter varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.	1. Ta uredba določa predpise glede varstva temeljnih pravic in svoboščin fizičnih in pravnih oseb pri zagotavljanju in uporabi elektronskih komunikacijskih storitev in zlasti pravic do spoštovanja zasebnega življenja in komunikacij ter varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.
2. Ta uredba zagotavlja prosti pretok elektronskih komunikacijskih podatkov in elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, ki ne sme biti omejen ali prepovedan iz razlogov, povezanih s spoštovanjem zasebnega življenja in komunikacij fizičnih in pravnih oseb in varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.	2. Ta uredba v skladu z Uredbo(EU) 2016/679 zagotavlja prosti pretok elektronskih komunikacijskih podatkov in elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, ki ne sme biti omejen ali prepovedan iz razlogov, povezanih s spoštovanjem zasebnega življenja in komunikacij fizičnih in pravnih oseb in varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.
3. Določbe te uredbe podrobno opredeljujejo in dopolnjujejo Uredbo (EU) 2016/679 z določitvijo posebnih predpisov za namene iz odstavkov 1 in 2.	3. Določbe te uredbe dopolnjujejo Uredbo (EU) 2016/679 z določitvijo ustreznih posebnih predpisov za namene iz odstavkov 1 in 2. Če v tej uredbi niso predvidene posebne določbe, se uporabljajo določbe iz Uredbe (EU) 2016/679.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 2	Člen 2
Področje uporabe	Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, ki se izvaja v povezavi z zagotavljanjem in uporabo elektronskih komunikacijskih storitev, in za informacije, povezane s terminalsko opremo končnih uporabnikov.	1. Ta uredba se uporablja za:
	(a) obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, ki se izvaja v povezavi z zagotavljanjem in uporabo elektronskih komunikacijskih storitev, in za informacije, povezane s terminalsko opremo končnih uporabnikov in obdelane v njej ne glede na to, ali mora končni uporabnik zanje plačati;
	(b) informacije, ki so posredovane terminalski opremi končnih uporabnikov, shranjene v njej, nabrane iz nje, predelane v njej ali kakor koli drugače povezane s terminalsko opremo končnih uporabnikov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679;
2. Ta uredba se ne uporablja za:	2. Ta uredba se ne uporablja za:
(a) dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije;	(a) dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije;
(b) dejavnosti držav članic, ki spadajo na področje uporabe poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji;	(b) dejavnosti držav članic, ki spadajo na področje uporabe poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji;
(c) storitve elektronskih komunikacij, ki niso javno dostopne;	(c) storitve elektronskih komunikacij, ki v skladu s členom 2(2)(c) Uredbe (EU) 2016/679 niso javno dostopne.
(d) dejavnosti pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem;	(d) dejavnosti pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem;
3. Obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ureja Uredba (EU) 00/0000 [nova uredba, ki bo nadomestila Uredbo (ES) št. 45/2001].	3. Obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ureja Uredba (EU) 00/0000 [nova uredba, ki bo nadomestila Uredbo (ES) št. 45/2001].
4. Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2000/31/ES1, zlasti v uporabo pravil o odgovornosti posrednih ponudnikov storitev iz členov 12 do 15 navedene direktive.	4. Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2000/31/ES1, zlasti v uporabo pravil o odgovornosti posrednih ponudnikov storitev iz členov 12 do 15 navedene direktive.
5. Ta uredba ne posega v določbe Direktive 2014/53/ES.	5. Ta uredba ne posega v določbe Direktive 2014/53/ES.
________________	________________
1 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1–16).	1 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1–16).

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 3	Člen 3
Ozemeljska veljavnost in predstavnik	Ozemeljska veljavnost in predstavnik
1. Ta uredba se uporablja za:	1. Ta uredba se uporablja za dejavnosti iz člena 2 v primeru, da je končni uporabnik v Uniji:
(a) zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom v Uniji, ne glede na to, ali mora končni uporabnik zanje plačati;
(b) uporabo takih storitev;
(c) varstvo informacij, povezanih s terminalsko opremo končnih uporabnikov, ki se nahajajo v Uniji.
2. Kadar ponudnik elektronske komunikacijske storitve nima sedeža v Uniji, pisno imenuje predstavnika v Uniji.	2. Kadar ponudnik elektronske komunikacijske storitve, ponudnik javno dostopnega direktorija, ponudnik programske opreme, ki omogoča elektronske komunikacije, ali oseba, ki zbira informacije, ki so posredovane terminalski opremi končnih uporabnikov, shranjene v njej, nabrane iz nje, predelane v njej ali kakor koli drugače povezane s terminalsko opremo končnih uporabnikov, nima sedeža v Uniji, pisno imenuje predstavnika v Uniji v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2016/679.
3. Predstavnik ima sedež v eni od držav članic, v kateri so končni uporabniki takih elektronskih komunikacijskih storitev.	3. Predstavnik ima sedež v eni od držav članic, v kateri so končni uporabniki takih elektronskih komunikacijskih storitev.
4. Predstavnik je pooblaščen za odgovarjanje na vprašanja in zagotavljanje informacij poleg ali namesto ponudnika, ki ga predstavlja, zlasti nadzornim organom in končnim uporabnikom glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene zagotavljanja skladnosti s to uredbo.	4. Predstavnik prejme pooblastilo in vse ustrezne informacije od ponudnika, ki ga predstavlja, za odgovarjanje na vprašanja in zagotavljanje informacij poleg ali namesto njega, zlasti nadzornim organom, sodiščem in končnim uporabnikom glede vseh vprašanj, povezanih z dejavnostmi iz člena 2 za namene zagotavljanja skladnosti s to uredbo.
5. Imenovanje predstavnika v skladu z odstavkom 2 ne posega v pravne ukrepe, ki bi se lahko uvedli zoper fizično ali pravno osebo, ki obdeluje elektronske komunikacijske podatke v povezavi z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev v državah zunaj Unije končnim uporabnikom v Uniji.	5. Imenovanje predstavnika v skladu z odstavkom 2 ne posega v pravne ukrepe, ki bi se lahko uvedli zoper fizično ali pravno osebo, ki opravlja dejavnosti iz člena 2 zunaj Unije za končne uporabnike v Uniji.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
c) „elektronski komunikacijski metapodatki“ pomenijo podatke, ki se obdelajo v elektronskem komunikacijskem omrežju za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; vključno s podatki, ki se uporabljajo za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, lokacije naprave v okviru komunikacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije;	c) „elektronski komunikacijski metapodatki“ pomenijo podatke, ki se obdelajo v elektronskem komunikacijskem omrežju za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; mednje sodijo med drugim a. podatki, ki se uporabljajo za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, lokacije naprave v okviru komunikacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije; pa tudi podatki, ki jih razširja ali oddaja terminalska oprema, da opredeli komunikacijske postopke in/ali terminalsko opremo končnih uporabnikov v omrežju in ji omogoči, da se poveže z omrežjem ali drugo napravo;

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – točka f


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
f) „sporočila za namene neposrednega trženja“ pomenijo vsako obliko oglaševanja v pisni ali govorni obliki, ki je bilo poslano enemu ali več določenim ali določljivim končnim uporabnikom elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z uporabo avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov z ali brez človekovega posega, elektronske pošte, kratkih sporočil SMS itd.;	f) „sporočila za namene neposrednega trženja“ pomenijo vsako obliko komercialnega sporočila v pisni ali govorni obliki, ki je bilo poslano enemu ali več določenim ali določljivim končnim uporabnikom elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z uporabo avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov z ali brez človekovega posega, elektronske pošte, kratkih sporočil SMS itd.;

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Poglavje 2 – naslov


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
VARSTVO ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB TER INFORMACIJ, SHRANJENIH NA NJIHOVI TERMINALSKI OPREMI	VARSTVO ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB TER INFORMACIJ, OBDELANIH Z NJIHOVO TERMINALSKO OPREMO IN POVEZANIH Z NJO

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 5	Člen 5
Zaupnost elektronskih komunikacijskih podatkov	Zaupnost elektronskih komunikacijskih podatkov
Zaupnost elektronskih komunikacijskih podatkov	Zaupnost elektronskih komunikacijskih podatkov
Elektronski komunikacijski podatki so zaupni. Vsem osebam razen končnim uporabnikom je prepovedano vsako poseganje v elektronske komunikacijske podatke, kot je poslušanje, prisluškovanje, shranjevanje, spremljanje, skeniranje ali kakšen drug način prestrezanja, nadzorovanja ali obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov, razen kadar je to dovoljeno v skladu s to uredbo.	1. Elektronski komunikacijski podatki so zaupni. Vsem osebam razen končnim uporabnikom je prepovedano vsako poseganje v elektronske komunikacijske podatke, kot je poslušanje, prisluškovanje, shranjevanje, spremljanje, skeniranje ali kakšen drug način prestrezanja, nadzorovanja ali obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov ne glede na to, ali so v prenosu ali shranjeni, razen kadar je to dovoljeno v skladu s to uredbo.
	1a. Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe za izvajanje prejšnjega odstavka, kot je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/679. Za zaščito celovitosti terminalske opreme ter varnosti, zaščite in zasebnosti uporabnikov pa poleg tega sprejmejo ustrezne ukrepe na osnovi tveganja in stanja tehnike, da ustrezno preprečijo, da bi se prek njihovih omrežij ali storitev razširjala zlonamerna programska oprema iz člena 7(a) Direktive 2013/40/EU.
	1b. Zaupnost elektronskih komunikacij vključuje tudi terminalsko opremo in komunikacije stroj-stroj, če so povezane z uporabnikom.

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 6

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 7	Člen 7
Shranjevanje in izbris elektronskih komunikacijskih podatkov	Shranjevanje in izbris elektronskih komunikacijskih podatkov
1. Ko naslovnik ali naslovniki prejmejo vsebino elektronske komunikacije, ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(3)(a) in (b) izbriše vsebino elektronske komunikacije ali navedene podatke anonimizira. Take podatke lahko zabeležijo ali shranijo končni uporabniki ali tretja oseba, ki so jo končni uporabniki pooblastili za beleženje, shranjevanje ali kakšno drugo obdelavo takih podatkov, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.	1. Ko naslovnik ali naslovniki prejmejo vsebino elektronske komunikacije, ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(a) in (c), člen 6(2) ter člen 6(3)(a) in (b) izbriše vsebino elektronske komunikacije ali navedene podatke anonimizira. Take podatke lahko zabeležijo ali shranijo končni uporabniki ali določena tretja oseba, ki so jo končni uporabniki pooblastili za beleženje, shranjevanje ali kakšno drugo obdelavo takih podatkov, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.
2. Ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(2)(a) in (c) izbriše elektronske komunikacijske metapodatke ali navedene podatke anonimizira, ko ti podatki več niso potrebni zaradi prenosa sporočila.	2. Ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(2)(a) in (c) izbriše elektronske komunikacijske metapodatke ali navedene podatke anonimizira, ko ti podatki več niso potrebni zaradi prenosa sporočila.
3. Kadar se elektronski komunikacijski metapodatki obdelujejo zaradi zaračunavanja v skladu s členom 6(2)(b), se lahko zadevni metapodatki shranijo do konca obdobja, med katerim se lahko obračun zakonito izpodbija ali sprožijo postopki za pridobitev plačila v skladu z nacionalno zakonodajo.	3. Kadar se elektronski komunikacijski metapodatki obdelujejo zaradi zaračunavanja v skladu s členom 6(2)(b), se lahko zadevni nujno potrebni metapodatki shranijo do konca obdobja, med katerim se lahko obračun zakonito izpodbija ali sprožijo postopki za pridobitev plačila v skladu z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 8


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 8	Člen 8
Varstvo informacij v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacij, ki so na njej shranjene	Varstvo informacij v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacij, ki so na njej shranjene ali z njo obdelane
1. Uporaba obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme in zbiranje informacij s terminalske opreme končnih uporabnikov, tudi o programski in strojni opremi, razen če navedeno izvaja zadevni končni uporabnik, sta prepovedana, razen če:	1. Uporaba obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme in zbiranje informacij ali dajanje informacij na voljo s terminalske opreme končnih uporabnikov, tudi informacije, o programski in strojni opremi ter pridobljenih iz nje, ter vseh drugih elektronskih komunikacijskih podatkov, ki razkrivajo identiteto končnih uporabnikov, razen če navedeno izvaja zadevni končni uporabnik, sta prepovedana, razen če:
(a) je to potrebno le zaradi izvedbe prenosa elektronske komunikacije prek elektronskega komunikacijskega omrežja, ali	(a) je to nujno potrebno le zaradi izvedbe prenosa elektronske komunikacije prek elektronskega komunikacijskega omrežja, ko se podatki shranjujejo v binarni obliki, ali ali
(b) je končni uporabnik v to privolil, ali	(b) so vsi uporabniki v to predhodno privolili, pri čemer ta privolitev ni obvezna za dostop do storitve,
(c) je to potrebno zaradi opravljanja storitve informacijske družbe, ki jo je zahteval končni uporabnik, ali	(c) je to nujno potrebno zaradi opravljanja storitve informacijske družbe, ki jo je končni uporabnik posebej zahteval za trajanje, potrebno za ta namen, če zagotavljanja posebne storitve ni mogoče opraviti brez obdelave take vsebine s strani ponudnika; ali
(d) je to potrebno zaradi merjenja spletnega občinstva, če tako merjenje izvaja ponudnik storitve informacijske družbe, ki jo je zahteval končni uporabnik.	(d) je to nujno potrebno zaradi merjenja spletnega občinstva za storitev informacijske družbe, ki jo je zahteval končni uporabnik, če tako merjenje izvaja ponudnik ali drug subjekt v imenu ponudnika ali neodvisna agencija za spletno analitiko, ki deluje v javnem interesu ali za znanstvene namene, ter če se nobeni osebni podatki ne dajo na voljo kateremu koli drugem udeležencu in če meritve spletnega občinstva ne vključuje sledenja končnega uporabnika po različnih storitvah informacijske družbe ter spoštuje njegove temeljne pravice;
	(da) podatki se nemudoma izbrišejo, ko razloga za njihovo zbiranje ni več,
	(daa) je to tehnično nujno potrebno zaradi varnostne posodobitve, pod pogojem da:
	(i) te posodobitve potekajo diskretno in nikakor ne spremenijo funkcionalnosti programske ali strojne opreme ali nastavitev zasebnosti, ki jih je izbral uporabnik,
	(ii) je uporabnik vsakokrat vnaprej obveščen, ko se bo namestila tovrstna posodobitev, in
	(iii) ima uporabnik možnost, da preloži ali izklopi samodejno namestitev teh posodobitev;
	(db) je posebej nujno za osebno nastavitev elektronskih komunikacijskih storitev, ki jih končni uporabniki prejemajo ali so jih zahtevali.
	Točke a, c in d se omejijo na primere, po katerih se ne posega v zasebnost ali v kako drugo temeljno pravico, ali so ti posegi zelo omejeni.
	Končnemu uporabniku se ne zavrne dostop do storitve ali funkcionalnosti informacijske družbe ne glede na to, ali se je ta storitev plačljiva na podlagi dejstva, da končni uporabnik ne poda privolitve, kot je določeno v členu 8(1)(b) ali 8(2)(b) za obdelavo podatkov, ki niso nujno potrebni funkcionalnost, ki jo je zahteval končni uporabnik.
2. Zbiranje informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, da se lahko poveže z drugo napravo in/ali omrežno opremo, je prepovedano, razen če:	2. Zbiranje informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, da se lahko poveže z drugo napravo in/ali omrežno opremo, je prepovedano, razen če:
(a) se izvaja izključno zaradi tega, za čas, ki je za to potreben, in za namene vzpostavitve povezave, ali	(a) se izvaja izključno zaradi tega, za čas, ki je za to potreben, in zgolj za namene vzpostavitve povezave, ki jo je zahteval končni uporabnik, ali
	(aa) je končni uporabnik v to privolil, ali
	(ab) so podatki anonimizirani in tveganja ustrezno zmanjšana;
(b) je objavljeno jasno in vidno obvestilo, ki obvešča vsaj o načinih zbiranja, njegovem namenu, osebi, ki je zanj odgovorna, in drugih informacijah, ki se zahtevajo na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2016/679, kadar se zbirajo osebni podatki, ter o vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da zbiranje prepreči ali čim bolj omeji.	(b) vse zadevne informacije o načrtovani obdelavi se sporočijo z jasnim in čitljivim obvestilom, ločenim od pogojev uporabe ponudnika storitev, ki navaja podrobnosti vsaj o tem, kako se bodo informacije zbirale, o namenu zbiranja in o osebi, ki je zanj odgovorna, ter druge informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679 za zbiranje osebnih podatkov. Zbiranje informacij se lahko izvaja le, če so bili uporabljeni ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje ravni varnosti glede na tveganje, kakor je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/679.
Zbiranje takih informacij se lahko izvaja le, če so bili uporabljeni ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje ravni varnosti glede na tveganje, kakor je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/679.	Zbiranje informacij se lahko izvaja le, če so bili uporabljeni ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje ravni varnosti glede na tveganje, kakor je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/679.
	2a. Za namene točke (ab) odstavka 2 se za zmanjševanje tveganja izvajajo naslednje oblike nadzora:
	(a) namen zbiranja podatkov iz terminalske opreme se omeji na zgolj statistično štetje;
	(b) sledenje se omeji v trajanju in obsegu, ki sta nujno potrebna za ta namen;
	(c) podatki se izbrišejo ali anonimizirajo takoj, ko je namen izpolnjen; ter
	(d) uporabnikom se dajo na voljo učinkovite možnosti izvzetja.
3. Informacije, ki se zagotovijo v skladu s točko (b) odstavka 2, se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se v jasno razvidni, razumljivi in berljivi obliki zagotovi smiseln pregled načrtovanega zbiranja.	3. Informacije, ki se zagotovijo v skladu s točko (b) odstavka 2, se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se v jasno razvidni, razumljivi in berljivi obliki zagotovi smiseln pregled načrtovanega zbiranja.
4. Komisija je v skladu s členom 27 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev informacij, ki se navedejo v standardiziranih ikonah, in postopkov za določitev standardiziranih ikon.	4. Komisija je v skladu s členom 27 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev informacij, ki se navedejo v standardiziranih ikonah, in postopkov za določitev standardiziranih ikon.

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 9


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 9	Člen 9
Privolitev	Privolitev
1. Uporabljajo se opredelitev pojma in pogoji za privolitev iz člena 4(11) in člena 7 Uredbe (EU) 2016/679.	1. Uporabljajo se opredelitev pojma in pogoji za privolitev iz člena 4(11) ter člena 7(1), (2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679.
2. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko privolitev, kadar je tehnično mogoče in izvedljivo za namene člena 8(1)(b), izrazi z uporabo ustreznih tehničnih nastavitev programske aplikacije, ki omogoča dostop do interneta.	2. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko privolitev, kadar je tehnično mogoče in izvedljivo za namene člena 8(1)(b), izrazi z uporabo tehničnih specifikacij za elektronske komunikacijske storitve. Če uporabnik uporabi te tehnične specifikacije, so te zavezujoče za vse druge udeležence in izvršljive proti njim.
3. Končni uporabniki, ki so privolili v obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, kakor je določeno v členu 6(2)(c) in členu 6(3)(a) in (b), imajo možnost, da kadar koli prekličejo svojo privolitev v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679, o tej možnosti pa se jih opominja v rednih 6-mesečnih intervalih, dokler traja obdelava.	3. Končni uporabniki, ki so privolili v obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, kakor je določeno v členu 6(2)(c), členu 6(3)(a) in (b), členu 8(1)(b) in členu 8(2)(aa) imajo možnost, da kadar koli prekličejo svojo privolitev v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679. Preklic je enako preprost kot privolitev, prav tako je treba končnega uporabnika opominjati o tej možnosti v rednih 6-mesečnih intervalih, dokler traja obdelava.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 10


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 10	Člen 10
Informacije in možnosti nastavitve zasebnosti, ki se bodo zagotovile	Informacije in možnosti nastavitve zasebnosti, ki se bodo zagotovile – vgrajena in privzeta zasebnost
1. Programska oprema, dana na trg, ki omogoča elektronske komunikacije, vključno s pridobivanjem in navedbo informacij na internetu, ponuja možnost, da se tretjim osebam prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi končnega uporabnika ali obdelava informacij, že shranjenih na navedeni opremi.	1. Programska oprema, dana na trg, ki omogoča elektronske komunikacije, vključno s pridobivanjem in navedbo informacij na internetu: 1–a. ponuja možnost, da tretjim osebam prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi končnega uporabnika ali obdelavo informacij, ki so že shranjene na tej opremi.
	1a. Privzeto ponuja nastavitve za varstvo zasebnosti, s katerimi se lahko drugim udeležencem prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi uporabnika in obdelavo informacij, ki so že shranjene na tej opremi;
	1b. ob namestitvi uporabnika obvesti in mu ponudi možnost, da spremeni ali potrdi možnosti nastavitve zasebnosti, opredeljene v točki (a), tako da za nastavitev od njega zahteva privolitev;
	1c. omogoči, da je nastavitev, opredeljena v točkah (a) in (b), lahko dostopna med uporabo programske opreme; ter
	1d. ponudniku ponudi možnost, da izrazi posebno privolitev prek nastavitev po namestitvi programske opreme.
2. Programska oprema ob namestitvi končnega uporabnika obvesti o možnostih nastavitve zasebnosti in za nadaljevanje namestitve od njega zahteva, naj privoli v nastavitev.	2. Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 nastavitve vključujejo signal, ki se pošlje drugim udeležencem, da jih obvesti o uporabnikovih nastavitvah zasebnosti. Te nastavitve so zavezujoče za vse druge udeležence in izvršljive proti njim.
	Evropski odbor za varstvo podatkov izda smernice za določitev, katere tehnične specifikacije in načini signaliziranja izpolnjujejo pogoje privolitve in nasprotovanja v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 1.
3. Programska oprema, ki je že nameščena 25. maja 2018, mora zahteve na podlagi odstavkov 1 in 2 izpolniti pri prvi posodobitvi programske opreme, vendar najpozneje do 25. avgusta 2018.	3. Programska oprema, ki je že nameščena 25. maja 2018, mora zahteve na podlagi odstavkov 1 in 2 izpolniti pri prvi posodobitvi programske opreme, vendar najpozneje do 25. avgusta 2018.

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 10a
	Programska oprema se mora prepričati, da ima privolitev končnega uporabnika v skladu s členom 8(1)(b) prednost pred nastavitvami, ki so bile izbrane ob namestitvi programske opreme.
	Programska oprema ne glede na nastavitve brskalnika ne sme blokirati obdelave podatkov, ki je dovoljena z zakonom v skladu s členom 8(1)(a), (b), (c) ali (d) oziroma (2)(a).

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 11


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 11	Člen 11
Omejitve	Omejitve
1. Pravo unije ali pravo države članice lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov od 5 do 8, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje enega ali več splošnih javnih interesov iz člena 23(1)(a) do (e) Uredbe (EU) 2016/679 ali spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega z izvajanjem javne oblasti zaradi takih interesov.	1. Pravo unije ali pravo države članice, ki velja z ponudnika, lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov od 5 do 8, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje enega ali več splošnih javnih interesov iz člena 23(1)(a) do (e) Uredbe (EU) 2016/679 ali spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega z izvajanjem javne oblasti zaradi takih interesov.
	1a Vsak zakonodajni ukrep iz odstavka 1 tako vsebuje posebne določbe, ki so v skladu vsaj s členom 23(2) Uredbe (EU) 2016/679, kjer je to ustrezno.
2. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev vzpostavijo notranje postopke za odzivanje na zahteve po dostopu do elektronskih komunikacijskih podatkov končnega uporabnika na podlagi zakonodajnega ukrepa, sprejetega v skladu z odstavkom 1. Pristojnim nadzornim organom morajo, na njihovo zahtevo, predložiti informacije o teh postopkih, število prejetih zahtevkov, sklicevanje na pravno utemeljitev in njihov odgovor.	2. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev vzpostavijo notranje postopke za odzivanje na zahteve po dostopu do elektronskih komunikacijskih podatkov končnega uporabnika na podlagi zakonodajnega ukrepa, sprejetega v skladu z odstavkom 1. Ponudniki storitev se odzovejo na zahteve za dostop v skladu z zakonskimi zahtevami, če je njihov glavni sedež v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. V primeru zahtev iz držav članic, v katerih ponudnik storitev nima sedeža, se izvajajo čezmejni mehanizmi za vlogo zahtev v skladu s konvencijami o vzajemni pravni pomoči ali Direktivo 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Brez poseganja v morebitne zahteve v skladu z nacionalno zakonodajo glede zagotavljanja informacij pristojnim organom kazenskega pregona morajo, na njihovo zahtevo, predložiti informacije o teh postopkih, število prejetih zahtevkov, sklicevanje na pravno utemeljitev in njihov odgovor.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 15


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 15	Člen 15
Javno dostopni direktoriji	Javno dostopni direktoriji
1. Ponudniki javno dostopnih direktorijev pridobijo privolitev končnih uporabnikov, ki so fizične osebe, za vključitev njihovih osebnih podatkov v direktorij in nato privolitev teh končnih uporabnikov za vključitev podatkov glede na kategorijo osebnih podatkov, če so taki podatki pomembni za namen direktorija, kot ga določi ponudnik direktorija. Ponudniki končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov.	1. Ponudniki javno dostopnih direktorijev ali ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev pridobijo predhodno privolitev končnih uporabnikov, ki so fizične osebe, za vključitev njihovih osebnih podatkov v direktorij za urejanje osebnih podatkov po kategorijah, če so taki podatki pomembni za namen direktorija. Ponudniki končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov, ali da kadar koli prekličejo svojo privolitev.
2. Ponudniki javno dostopnega direktorija končne uporabnike, ki so fizične osebe in katerih podatki so v direktoriju, obvestijo o razpoložljivih iskalnih funkcijah direktorija in pridobijo privolitev končnih uporabnikov, preden omogočijo take iskalne funkcije v zvezi z njihovimi podatki.	2. Ponudniki javno dostopnega direktorija končne uporabnike, ki so fizične osebe in katerih podatki so v direktoriju, obvestijo o razpoložljivih iskalnih funkcijah direktorija in pridobijo privolitev končnih uporabnikov, preden omogočijo take iskalne funkcije v zvezi z njihovimi podatki.
3. Ponudniki javno dostopnih direktorijev omogočijo končnim uporabnikom, ki so pravne osebe, da nasprotujejo vključitvi z njimi povezanih podatkov v direktorij. Ponudniki takim končnim uporabnikom, ki so pravne osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov.	3. Ponudniki javno dostopnih direktorijev omogočijo končnim uporabnikom, ki so pravne osebe, da nasprotujejo vključitvi z njimi povezanih podatkov v direktorij. Ponudniki takim končnim uporabnikom, ki so pravne osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov.
4. Možnost, da končni uporabniki niso vključeni v javno dostopni direktorij ali da preverijo, popravijo in izbrišejo katere koli podatke, ki se nanašajo nanje, se zagotovi brezplačno.	4. Možnost, da končni uporabniki niso vključeni v javno dostopni direktorij ali da preverijo, popravijo in izbrišejo katere koli podatke, ki se nanašajo nanje, se zagotovi brezplačno.

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Fizične ali pravne osebe lahko uporabljajo elektronske komunikacijske storitve za namene pošiljanja sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom, ki so fizične osebe in ki so v to privolili.	(1) Fizičnim ali pravnim osebam se uporaba elektronskih komunikacijskih storitev, ki vključuje govorno-govorne klice, avtomatizirane klicne in komunikacijske sisteme, vključno s polavtomatiziranimi sistemi, ki klicno osebo povežejo s posameznikom, telefakse ali elektronsko pošto, ali druga uporaba elektronskih komunikacijskih storitev za namene prikaza nepovabljenih sporočil ali sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom, dovoli le pri končnih uporabnikih, ki so v to predhodno privolili.

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Kadar fizična ali pravna oseba pridobi podatke o elektronskem naslovu za elektronsko pošto svoje stranke v okviru prodaje proizvoda ali storitve v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, lahko navedena fizična ali pravna oseba te podatke o elektronskem naslovu uporabi za neposredno trženje podobnih lastnih proizvodov ali storitev le, če je strankam dana jasna in izrecna možnost, da na brezplačen in enostaven način nasprotujejo takšni uporabi. Pravica do nasprotovanja se zagotovi pri zbiranju in ko se pošlje sporočilo.	(2) Kadar fizična ali pravna oseba pridobi podatke o elektronskem naslovu za elektronsko pošto svoje stranke v okviru prodaje proizvoda ali storitve v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, lahko navedena fizična ali pravna oseba te podatke o elektronskem naslovu uporabi za neposredno trženje podobnih lastnih proizvodov ali storitev za obdobje največ 12 mesecev le, če je strankam dana jasna in izrecna možnost, da na brezplačen in enostaven način nasprotujejo takšni uporabi. Stranka se seznani s pravico do nasprotovanja, ki jo lahko izvrši na preprost način pri zbiranju in ko se pošlje sporočilo.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
a) prikažejo identiteto priključka, na katerem so dosegljive, ali	a) prikažejo identiteto priključka, na katerem so dosegljive, in

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Nepovabljena sporočila za namene trženja so kot taka jasno prepoznavna, v njih pa je navedena identiteta pravne ali fizične osebe, ki prenaša sporočilo ali v katere imenu se sporočilo prenaša. Taka sporočila zagotavljajo informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za uveljavljanje svoje pravice do zavrnitve nadaljnjih pisnih ali ustnih sporočil za trženje.

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Ne glede na odstavek 1 lahko države članice z zakonom zagotovijo, da se lahko govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, opravijo le pri končnih uporabnikih, ki so fizične osebe in niso nasprotovali prejemanju navedenih sporočil.	črtano

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 6


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Vsaka fizična ali pravna oseba, ki za prenos sporočil za namene neposrednega trženja uporablja elektronske komunikacijske storitve, končne uporabnike obvesti o tržni naravi sporočila in identiteti pravne ali fizične osebe, v katere imenu se sporočilo prenaša, ter zagotovi informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za enostavno uveljavljanje svoje pravice do preklica privolitve k sprejemanju nadaljnjih sporočil za namene trženja.	(6) Vsaka fizična ali pravna oseba, ki za prenos sporočil za namene neposrednega trženja uporablja elektronske komunikacijske storitve, končne uporabnike obvesti o tržni naravi sporočila in identiteti pravne ali fizične osebe, v katere imenu se sporočilo prenaša, ter zagotovi informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za uveljavljanje svoje pravice do preklica privolitve ali ugovora k sprejemanju nadaljnjih sporočil za namene trženja na način, ki je tako enostaven, kot je dajanje privolitve, in brezplačen.

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Člen 17


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 17	Člen 17
Informacije o odkritih varnostnih tveganjih	Informacije o odkritih varnostnih tveganjih
V primeru posebnega tveganja, ki bi lahko ogrozilo varnost omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev, mora ponudnik elektronske komunikacijske storitve zadevne končne uporabnike obvestiti o takem tveganju in, če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih ponudnik storitve lahko sprejme, o vseh možnih sredstvih za odpravo tveganja, vključno z navedbo verjetnih stroškov.	V primeru posebnega tveganja ali znatne grožnje, ki bi lahko ogrozila varnost omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev, mora ponudnik elektronske komunikacijske storitve ukrepati skladno z varnostnimi obveznostmi iz členov 32 in 34 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 40 Direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah.

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 21


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 21	Člen 21
Pravna sredstva	Pravna sredstva
1. Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali pravno sredstvo ima vsak končni uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev na voljo enaka pravna sredstva, določena v členih 77, 78 in 79 Uredbe (EU) 2016/679.	1. Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali pravno sredstvo ima vsak končni uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev na voljo enaka pravna sredstva, določena v členih 77, 78, 79 in 80 Uredbe (EU) 2016/679.
2. Vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni končni uporabnik, na katero so negativno vplivale kršitve te uredbe in ima zakoniti interes za prenehanje ali prepoved domnevnih kršitev, vključno s ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, ki ščiti svoje zakonite poslovne interese, ima pravico, da v zvezi s takimi kršitvami vloži pravno sredstvo pri sodišču.	2. Vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni končni uporabnik, na katero so negativno vplivale kršitve te uredbe in ima zakoniti interes za prenehanje ali prepoved domnevnih kršitev, vključno s ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, ki ščiti svoje zakonite poslovne interese, ima pravico, da v zvezi s takimi kršitvami vloži pravno sredstvo pri sodišču.

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsak končni uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev, ki je zaradi kršitve te uredbe utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, ima pravico, da od kršitelja dobi odškodnino za nastalo škodo, razen če kršitelj dokaže, da nikakor ni odgovoren za dogodek, ki povzroči škodo v skladu s členom 82 Uredbe (EU) 2016/679.	Uporablja se člen 82 Uredbe (EU) 2016/679.

Obrazložitev

Člen 82 Uredbe (EU) 2016/679 že ureja vprašanje odgovornosti in pravico do odškodnine. Določba člena 22 predloga uredbe je razširitev in podrobnejša določitev člena 82 Uredbe (EU) 2016/679, zaradi česar je ta predlog lex specialis.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 23


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 23	črtano
Splošni pogoji za naložitev upravnih glob
(1) Za namene tega člena se za kršitve te uredbe uporablja poglavje VII Uredbe (EU) 2016/679.
(2) V skladu z odstavkom 1 se za kršitve naslednjih določb te uredbe uporabljajo upravne globe v znesku do 10 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji:
(a) obveznosti vsake pravne ali fizične osebe, ki obdeluje elektronske komunikacijske podatke v skladu s členom 8;
(b) obveznosti ponudnika programske opreme, ki omogoča elektronske komunikacije v skladu s členom 10;
(c) obveznosti ponudnika javno dostopnih direktorijev v skladu s členom 15;
(c) obveznosti vsake pravne ali fizične osebe, ki uporablja elektronske komunikacijske storitve v skladu s členom 16.
(3) V skladu z odstavkom 1 tega člena se za kršitve načela zaupnosti komunikacij, dovoljene obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov, rokov za izbris iz členov 5, 6 in 7 uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.
(4) Države članice določijo predpise o kaznih za kršitve členov 12, 13, 14 in 17.
(5) Za neupoštevanje odredbe, ki jo izda nadzorni organ, iz člena 18 se uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.
(6) Brez poseganja v popravljalna pooblastila nadzornih organov na podlagi člena 18 lahko vsaka država članica določi pravila o tem, ali in v kolikšni meri se lahko javnim organom in telesom s sedežem v zadevni državi članici naložijo upravne globe.
(7) Nadzorni organ izvaja pooblastila iz tega člena na podlagi ustreznih postopkovnih zaščitnih ukrepov v skladu s pravom Unije in pravom države članice, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim pravnim postopkom.
(8) Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih glob, se lahko ta člen uporablja tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev globe, pristojna nacionalna sodišča pa jo izrečejo, pri čemer mora biti zagotovljeno, da so ta pravna sredstva učinkovita in imajo enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi. V vsakem primeru pa so globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah svojih zakonov, ki jih sprejmejo na podlagi tega odstavka do [xxx], brez odlašanja pa tudi o vseh nadaljnjih spremembah teh predpisov ali spremembah, ki vplivajo nanje.

Obrazložitev

Člen 83 Uredbe (EU) 2016/679 ureja splošne pogoje za naložitev upravnih glob. Tukaj predstavljena podrobna določitev spreminja člen 83 Uredbe (EU) 2016/679 in ustvarja dvojno ureditev. Taka dvojna struktura bi nadzornim organom in sodiščem otežila pravilno uporabo prava ter bi vodila v nepošteno obravnavanje.

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Člen 23 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 23a
	Uporablja se člen 83 Uredbe (EU) 2016/679.

Obrazložitev

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 24


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 24	črtano
Kazni
(1) Države članice določijo pravila o drugih kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, zlasti za kršitve, za katere se ne uporabljajo upravne globe v skladu s členom 23, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
(2) Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti o določbah svojih zakonov, ki jih sprejme na podlagi odstavka 1, najpozneje 18 mesecev po datumu, določenem v členu 29(2), in brez odlašanja tudi o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Obrazložitev

Člen 84 Uredbe (EU) 2016/679 ureja kazni. Tukaj predstavljena podrobna določitev spreminja člen 84 Uredbe (EU) 2016/679 in ustvarja dvojno ureditev. Taka dvojna struktura bi nadzornim organom in sodiščem otežila pravilno uporabo prava ter bi vodila v nepošteno obravnavanje.

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 24 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24a
	Uporablja se člen 84 Uredbe (EU) 2016/679.

Obrazložitev

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].	(2) Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4) se prenese na Komisijo za 5 let od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija najpozneje do 1. januarja 2018 določi podroben program za spremljanje učinkovitosti te uredbe.	Komisija najpozneje šest mesecev pred začetkom veljavnosti te uredbe določi podroben program za spremljanje učinkovitosti te uredbe.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Spoštovanje zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter razveljavitev Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)
Referenčni dokumenti	COM(2017)0010 – C8-0009/2017 – 2017/0003(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 16.2.2017
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	JURI 16.2.2017
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Pavel Svoboda 28.2.2017
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja	Axel Voss
Obravnava v odboru	29.5.2017	19.6.2017	7.9.2017
Datum sprejetja	2.10.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	11 10 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jens Rohde, Virginie Rozière, Tiemo Wölken
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Arne Lietz

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU

V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

ALDE

GUE/NGL

S&D

VERTS/ALE

Jean-Marie Cavada, Jens Rohde

Jiří Maštálka

Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Arne Lietz, Evelyn Regner, Virginie Rozière, Tiemo Wölken

Max Andersson, Julia Reda

ECR

EFDD

ENL

PPE

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

Joëlle Bergeron

Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

Emil Radev, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

1	0
EFDD	Isabella Adinolfi

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani