Odbor za pravne zadeve

 

2011/0284(COD)

6.3.2013

***I

OSNUTEK POROČILA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem evropskem prodajnem pravu

( COM(2011)0635 – C7‑0329/2011 – 2011/0284(COD) )

Odbor za pravne zadeve

Soporočevalca: Klaus-Heiner Lehne, Luigi Berlinguer

Pripravljavca mnenja (*):

Evelyne Gebhardt, Hans-Peter Mayer, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

 

 

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 50 Poslovnika

 

 

Oznake postopkov

       *     Postopek posvetovanja

   ***     Postopek odobritve

  ***I     Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

 ***II     Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III     Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

 

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

 

Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].

 

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA......................5

OBRAZLOŽITEV...................................................................................................................110

 

(*)       Postopek s pridruženim odborom – člen 50 Poslovnika

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem evropskem prodajnem pravu

( COM(2011)0635 – C7‑0329/2011 – 2011/0284(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2011)0635 ),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0329/2011),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2012[1],

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ( A7-0000/2013 ),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku/svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Za premagovanje navedenih ovir v zvezi s pogodbenim pravom bi morali stranki imeti možnost dogovora, da pogodbe med njima ureja enotni sklop določb pogodbenega prava  z enakim pomenom in razlago v vseh državah članicah, tj. skupno evropsko prodajno pravo. Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo biti dodatna možnost, ki bi povečala razpoložljive možnosti izbire strank in bila na voljo za uporabo, kadar koli bi stranki soglašali o njegovi koristnosti za lajšanje čezmejne trgovine ter v izogib stroškom pravnih poslov in oportunitetnim stroškom, pa tudi drugim oviram čezmejne trgovine v zvezi s pogodbenim pravom. Podlaga pogodbenega razmerja bi moralo postati le takrat, kadar stranki soglašata o njegovi uporabi.

(8) Ovire v zvezi s pogodbenim pravom potrošnikom in trgovcem onemogočajo celovito izkoriščanje možnosti na notranjem trgu, zlasti na področju prodaje na daljavo, ki bi moralo biti eno od oprijemljivih rezultatov notranjega trga. Digitalna razsežnost notranjega trga postaja še zlasti pomembna za potrošnike in trgovce, saj potrošniki vse pogosteje kupujejo preko interneta, vse več trgovcev pa prodaja na spletu. Ker se komunikacijska in informacijska tehnologija nenehno razvija in postaja vse bolj dostopna, so možnosti za rast internetne prodaje zelo velike. Glede na to in za premagovanje tovrstnih ovir v zvezi s pogodbenim pravom bi morali imeti stranki možnost dogovora, da pogodbe, ki jih skleneta na daljavo, zlasti na spletu, ureja enotni sklop določb pogodbenega prava z enakim pomenom in razlago v vseh državah članicah, tj. skupno evropsko prodajno pravo. To skupno evropsko prodajno pravo bi moralo biti dodatna možnost za prodajo na daljavo, zlasti na internetu, saj bi povečalo razpoložljive možnosti izbire strank in bil na voljo za uporabo, kadar koli bi stranki soglašali o njegovi koristnosti za lajšanje čezmejne trgovine ter v izogib stroškom pravnih poslov in oportunitetnim stroškom, pa tudi drugim oviram čezmejne trgovine v zvezi s pogodbenim pravom. Podlaga pogodbenega razmerja bi moralo postati le takrat, kadar stranki soglašata o njegovi uporabi.

Or. en

Obrazložitev

Spremembe uvodne izjave odražajo predlagane spremembe glede področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava. Skupno evropsko prodajno pravo je kot eden od svežnjev pravil, ki veljajo za vso EU, idealno orodje za prodajo na daljavo, zlasti spletno, ki je hitro rastoče področje notranjega trga.

 

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Ta uredba določa skupno evropsko prodajno pravo. Usklajuje pogodbene predpise držav članic, in sicer ne z zahtevo po spremembah sicer veljavnega nacionalnega pogodbenega prava, temveč z oblikovanjem drugega režima pogodbenega prava v vsaki državi članici, ki velja za pogodbe na njegovem področju uporabe. Ta drugi režim bi moral biti enak po vsej Uniji in veljati poleg sicer veljavnih določb nacionalnega pogodbenega prava. Skupno evropsko prodajno pravo bi bilo treba za čezmejno pogodbo uporabljati prostovoljno, na podlagi izrecnega soglasja strank.

(9) Ta uredba določa skupno evropsko prodajno pravo za pogodbe na daljavo, zlasti za spletne pogodbe. Približuje pogodbene predpise držav članic, in sicer ne z zahtevo po spremembah prvega nacionalnega režima pogodbenega prava, temveč z oblikovanjem drugega režima pogodbenega prava, ki velja za pogodbe na njegovem področju uporabe. Ta drugi režim, ki se neposredno uporablja, bi moral biti sestavni del pravnega reda, ki se uporablja na ozemlju držav članic. Če to omogoča področje njegove uporabe in so stranke sklenile veljaven dogovor o njegovi uporabi, bi se moralo v okviru tega pravnega reda namesto prvega nacionalnega režima pogodbenega prava uporabljati skupno evropsko prodajno pravo. Moral bi biti enak po vsej Uniji in veljati poleg sicer veljavnih določb nacionalnega pogodbenega prava. Skupno evropsko prodajno pravo bi bilo treba za čezmejno pogodbo uporabljati prostovoljno, na podlagi izrecnega soglasja strank.

Or. en

Obrazložitev

Namen sprememb uvodne izjave je pojasniti razmerje med skupnim evropskim prodajnim pravom in uredbo Rim I.

 

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava bi moral biti izbira, opravljena na področju uporabe zadevnega nacionalnega prava, ki se uporabi bodisi v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 bodisi v zvezi z dolžnostmi obveščanja pred sklenitvijo pogodbe v skladu z Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba (ES) št. 864/2007), oziroma na podlagi katere koli druge ustrezne kolizijske določbe. Dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava zato ne bi smel pomeniti izbire prava, ki se uporabi, v smislu kolizijskih določb, ne bi se smel z njimi zamenjevati in ne bi smel posegati vanje. Ta uredba zato ne vpliva na veljavne kolizijske določbe.

(10) Dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava bi moral biti izbira, opravljena v okviru zadevnega nacionalnega pravnega reda, ki je opredeljen kot pravo, ki se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008, ali v zvezi z dolžnostmi obveščanja pred sklenitvijo pogodbe v skladu z Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba (ES) št. 864/2007), ali na podlagi katere koli druge ustrezne kolizijske določbe. Dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava je rezultat izbire med dvema različnima režimoma v istem nacionalnem pravnem redu.

Ta izbira torej ne pomeni izbire med dvema nacionalnima pravnima redoma v smislu kolizijskih določb (niti se je ne bi smelo zamenjevati z njo) in ne bi smela posegati vanje.

Ta uredba zato ne vpliva na veljavne kolizijske določbe, kot so tiste, zajete v Uredbi (ES) št. 593/2008.

 

 

Or. en

Obrazložitev

Namen sprememb uvodne izjave je pojasniti razmerje med skupnim evropskim prodajnim pravom in uredbo Rim I.

 

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo obsegati popoln sklop popolnoma usklajenih prisilnih določb o varstvu potrošnikov. Navedene določbe bi morale v skladu s členom 114(3) Pogodbe zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov z namenom okrepitve zaupanja potrošnikov v skupno evropsko prodajno pravo in tako potrošnikom zagotoviti spodbudo za sklepanje čezmejnih pogodb na navedeni podlagi. Določbe bi morale ohraniti ali zvišati raven varstva, ki ga potrošniki uživajo na podlagi potrošniškega prava Unije.

(11) Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo obsegati celovit sklop enotnih prisilnih določb o varstvu potrošnikov. Navedene določbe bi morale v skladu s členom 114(3) Pogodbe zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov z namenom okrepitve zaupanja potrošnikov v skupno evropsko prodajno pravo in tako potrošnikom zagotoviti spodbudo za sklepanje čezmejnih pogodb na navedeni podlagi. Določbe bi morale ohraniti ali zvišati raven varstva, ki ga potrošniki uživajo na podlagi potrošniškega prava Unije.

Or. en

 

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Opredelitev pojma potrošnik bi morala zajeti fizične osebe, ki delujejo zunaj svoje trgovske, poslovne ali obrtne dejavnosti ali poklica. Vendar bi morala v primeru pogodb z dvojnim namenom ta oseba šteti kot potrošnik, kadar je pogodba sklenjena deloma za namene njene trgovske dejavnosti in deloma zunaj okvira te dejavnosti, pri čemer je namen trgovske dejavnosti tako omejen, da ne prevladuje v celotnem kontekstu pogodbe.

Or. en

(Glej besedilo uvodne izjave 17 Direktive 2011/83/EU)

 

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Ker skupno evropsko prodajno pravo obsega popoln sklop popolnoma usklajenih prisilnih določb o varstvu potrošnikov, na tem področju ne bo neskladij med predpisi držav članic, kadar se bosta stranki dogovorili o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava. Zato člen 6(2) Uredbe (ES) št. 593/2008, ki temelji na različnih ravneh varstva potrošnikov v državah članicah, nima praktičnega pomena za vprašanja, ki jih ureja skupno evropsko prodajno pravo.

(12) Če sta se stranki veljavno dogovorili o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava, bi moralo le to pravo urejati zadeve, ki spadajo v njegovo področje uporabe. Ker skupno evropsko prodajno pravo obsega celovit sklop enotnih usklajenih prisilnih določb o varstvu potrošnikov, na tem področju ne bo neskladij med predpisi držav članic, kadar se bosta stranki dogovorili o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava. Zato člen 6(2) Uredbe (ES) št. 593/2008, ki temelji na različnih ravneh varstva potrošnikov v državah članicah, nima praktičnega pomena za vprašanja, ki jih ureja skupno evropsko prodajno pravo, saj bi pomenilo primerjavo med prisilnimi določbami dveh enakih drugih režimov pogodbenega prava.

Or. en

Obrazložitev

Namen sprememb uvodne izjave je pojasniti razmerje med skupnim evropskim prodajnim pravom in uredbo Rim I.

 

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo biti na voljo za čezmejne pogodbe, saj so na tem področju razlike v nacionalnih predpisih vzrok za zapletenost in dodatne stroške ter odvračajo stranke od sklepanja pogodbenih razmerij. Čezmejno naravo pogodbe bi bilo treba oceniti na podlagi običajnega sedeža strank v pogodbah med podjetji. V pogodbi med podjetjem in potrošnikom bi bil čezmejni element podan, če je splošni naslov, ki ga navede potrošnik, naslov dobave blaga ali naslov za izstavitev računa, ki ga navede potrošnik, v državi članici, v kateri trgovec nima običajnega sedeža.

(13) Skupno evropsko prodajno pravo bi moralo biti na voljo za čezmejne pogodbe, saj so na tem področju razlike v nacionalnih predpisih vzrok za zapletenost in dodatne stroške ter odvračajo stranke od sklepanja pogodbenih razmerij in ker trgovina na daljavo, zlasti spletna trgovina, prinaša velike možnosti. Čezmejno naravo pogodbe bi bilo treba oceniti na podlagi običajnega sedeža strank v pogodbah med podjetji. V pogodbi med podjetjem in potrošnikom bi bil čezmejni element podan, če je splošni naslov, ki ga navede potrošnik, naslov dobave blaga ali naslov za izstavitev računa, ki ga navede potrošnik, v državi članici, v kateri trgovec nima običajnega sedeža.

Or. en

 

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) Računalništvo v oblaku se hitro razvija in ima velike možnosti za rast. Skupno evropsko prodajno pravo zagotavlja usklajen sklop pravil, prilagojenih dobavi na daljavo, zlasti spletni dobavi digitalne vsebine in z njo povezanih storitev. Ta pravila bi moralo biti možno uporabljati tudi kadar se zagotavlja digitalno vsebino ali z njo povezane storitve z uporabo oblaka, zlasti kadar se lahko digitalno vsebino naloži z oblaka prodajalca ali je začasno shranjena na oblaku izvajalca storitve.

Or. en

Obrazložitev

Namen nove uvodne izjave je pojasniti, katere pogodbe na področju računalništva v oblaku so zajete v skupnem evropskem prodajnem pravu. Zajema „prodaji podobne“ pogodbe na področju računalništva v oblaku, pa tudi nekatere pogodbe o z njim povezanih storitvah, zlasti kadar je digitalna vsebina naložena z oblaka prodajalca ali je začasno shranjena na oblaku izvajalca storitev.

 

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Trgovci digitalno vsebino pogosto dobavljajo ne le proti plačilu, ampak tudi v kombinaciji z ločeno plačanim blagom in storitvami, vključno z nedenarnim nadomestilom, kot je omogočanje dostopa do osebnih podatkov, ali brezplačno v okviru strategije trženja na podlagi pričakovanja, da bo potrošnik pozneje kupil dodatne ali bolj prefinjene proizvode digitalne vsebine. Zaradi te posebne tržne strukture in dejstva, da lahko napake v dobavljeni digitalni vsebini škodujejo gospodarskim interesom potrošnika ne glede na pogoje, pod katerimi je bila dobavljena, možnost uporabe skupnega evropskega prodajnega prava ne bi smela biti odvisna od tega, ali se za zadevno posebno digitalno vsebino plača cena ali ne.

(18) Trgovci digitalno vsebino pogosto dobavljajo ne le proti plačilu, ampak tudi v kombinaciji z ločeno plačanim blagom in storitvami, vključno z nedenarnim nadomestilom, kot je omogočanje dostopa do osebnih podatkov, ali brezplačno v okviru strategije trženja na podlagi pričakovanja, da bo potrošnik pozneje kupil dodatne ali bolj prefinjene proizvode digitalne vsebine. Zaradi te posebne tržne strukture in dejstva, da lahko napake v dobavljeni digitalni vsebini škodujejo gospodarskim interesom potrošnika ne glede na pogoje, pod katerimi je bila dobavljena, možnost uporabe skupnega evropskega prodajnega prava ne bi smela biti odvisna od tega, ali se za zadevno posebno digitalno vsebino plača cena ali ne. Vendar bi morala biti v teh primerih pravna sredstva kupca omejena na odškodnino. Po drugi strani bi moral imeti kupec možnost uporabe vseh pravnih sredstev, razen znižanja cene, tudi če ni zavezan plačilu cene dobave digitalne vsebine, pod pogojem, da je njegova nasprotna dajatev, kot je zagotavljanje osebnih podatkov ali drugih storitev, ki imajo za dobavitelja tržno vrednost, enakovredno plačilu cene, glede na to, da v teh primerih digitalna vsebina dejansko ni dobavljena brezplačno.

 

Or. en

Obrazložitev

Spremembe uvodne izjave odražajo predlagane spremembe določb o dobavi digitalne vsebine, za katero se ne plača cena. Zdi se ustrezno, da se kupcu, ki ne plača z denarjem, temveč opravi nasprotno storitev, kot je zagotavljanje osebnih podatkov ali drugih koristi, omogoči uporaba vseh pravnih sredstev, razen znižanje cene (ki se ne uporablja, ker cena ni bila plačana).

 

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Zaradi doseganja najvišje možne dodane vrednosti skupnega evropskega prodajnega prava bi moralo njegovo materialno področje uporabe vključevati tudi posebne storitve, ki jih nudi prodajalec ter so neposredno in tesno povezane s posebnim blagom ali posebno digitalno vsebino, dobavljenima na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava, v praksi pa so pogosto hkrati del iste ali povezane pogodbe; te posebne storitve so zlasti popravilo, vzdrževanje ali montaža blaga ali popravilo, vzdrževanje ali namestitev digitalne vsebine.

(19) Zaradi doseganja najvišje možne dodane vrednosti skupnega evropskega prodajnega prava bi moralo njegovo materialno področje uporabe vključevati tudi posebne storitve, ki jih nudi prodajalec ter so neposredno in tesno povezane s posebnim blagom ali posebno digitalno vsebino, dobavljenima na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava, v praksi pa so pogosto hkrati del iste ali povezane pogodbe; te posebne storitve so zlasti popravilo, vzdrževanje ali montaža blaga ali popravilo, vzdrževanje ali namestitev digitalne vsebine ali začasno shranjevanje digitalne vsebine na oblaku izvajalca storitve.

Or. en

Obrazložitev

Dodatek k uvodni izjavi pojasni pomen skupnega evropskega pogodbenega prava za računalništvo v oblaku, zlasti da z njim povezane storitve vključujejo storitve shranjevanja.

 

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Dogovor med pogodbenima strankama je nepogrešljiv za uporabo skupnega evropskega prodajnega prava. Za navedeni dogovor bi morale v pravnih poslih med podjetjem in potrošnikom veljati stroge zahteve. Ker bo v praksi ponavadi trgovec tisti, ki bo predlagal uporabo skupnega evropskega prodajnega prava, se morajo potrošniki popolnoma zavedati dejstva, da soglašajo z uporabo določb, ki se razlikujejo od sicer veljavnega nacionalnega prava. Zato bi moralo biti soglasje potrošnika k uporabi skupnega evropskega prodajnega prava dopustno le v obliki izrecne izjave, ločene od izjave o dogovoru o sklenitvi pogodbe. Zato ne bi smelo biti mogoče ponuditi uporabe skupnega evropskega prodajnega prava v določbi pogodbe, ki se sklepa, še zlasti ne v splošnih pogojih poslovanja trgovca. Trgovec bi moral potrošniku zagotoviti potrdilo o dogovoru o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava na trajnem nosilcu podatkov.

(22) Dogovor med pogodbenima strankama o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava je nepogrešljiv za njegovo uporabo. Za navedeni dogovor bi morale v pravnih poslih med podjetjem in potrošnikom veljati stroge zahteve. Ker bo v praksi ponavadi trgovec tisti, ki bo predlagal uporabo skupnega evropskega prodajnega prava, se morajo potrošniki popolnoma zavedati dejstva, da soglašajo z uporabo določb, ki se razlikujejo od sicer veljavnega nacionalnega prava. Zato bi moralo biti soglasje potrošnika k uporabi skupnega evropskega prodajnega prava dopustno le v obliki izrecne izjave, ločene od izjave o dogovoru o sklenitvi pogodbe. Zato ne bi smelo biti mogoče ponuditi uporabe skupnega evropskega prodajnega prava v določbi pogodbe, ki se sklepa, še zlasti ne v splošnih pogojih poslovanja trgovca. Trgovec bi moral potrošniku zagotoviti potrdilo o dogovoru o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava na trajnem nosilcu podatkov.

Or. en

 

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a) Če dogovor med pogodbenima strankama o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava ni veljaven ali zahteva o posredovanju standardnih obvestil ni izpolnjena, potem bi moral biti odgovor na vprašanje, ali je pogodba sklenjena in pod kašnimi pogoji je sklenjena, opredeljen z ustreznim nacionalnim pravom, ki se uporablja v skladu z ustreznimi pravili kolizijskega prava.

Or. en

Obrazložitev

Namen nove uvodne izjave je pojasniti, kaj se zgodi, če dogovor pogodbenih strank o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava ni veljaven ali standardna obvestila niso bila posredovana.

 

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Vsa vprašanja pogodbene ali nepogodbene narave, ki jih skupno evropsko prodajno pravo ne obravnava, urejajo sicer veljavne določbe nacionalnega prava zunaj okvira skupnega evropskega prodajnega prava, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 in Uredbo (ES) št. 864/2007 ali katero koli drugo ustrezno kolizijsko določbo. Ta vprašanja vključujejo pravno osebnost, neveljavnost pogodbe zaradi poslovne nesposobnosti, protipravnosti ali nemoralnosti, določitev jezika pogodbe, vprašanja nediskriminacije, zastopanje, večje število dolžnikov in upnikov, spremembo strank, vključno z odstopom, pobotom in združitvijo, stvarno pravo, vključno s prenosom lastninske pravice, pravo intelektualne lastnine in nepogodbeno odškodninsko pravo. Skupno evropsko prodajno pravo prav tako ne obravnava vprašanja, ali je mogoče hkrati uveljavljati odškodninske zahtevke v zvezi s pogodbeno in nepogodbeno odgovornostjo.

(27) Vsa vprašanja pogodbene ali nepogodbene narave, ki jih skupno evropsko prodajno pravo ne obravnava, urejajo sicer veljavne določbe nacionalnega prava zunaj okvira skupnega evropskega prodajnega prava, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 in Uredbo (ES) št. 864/2007 ali katero koli drugo ustrezno kolizijsko določbo. Ta vprašanja vključujejo pravno osebnost, neveljavnost pogodbe zaradi poslovne nesposobnosti, protipravnosti ali nemoralnosti, razen če evropsko skupno prodajno pravo obravnava vzroke za protipravnost ali nemoralnost, določitev jezika pogodbe, vprašanja nediskriminacije, zastopanje, večje število dolžnikov in upnikov, spremembo strank, vključno z odstopom, pobotom in združitvijo, stvarno pravo, vključno s prenosom lastninske pravice, pravo intelektualne lastnine in nepogodbeno odškodninsko pravo in vprašanje, ali je mogoče hkrati uveljavljati odškodninske zahtevke v zvezi s pogodbeno in nepogodbeno odgovornostjo. Za zagotovitev jasnosti in pravne varnosti bi moralo biti v skupnem evropskem prodajnem pravu jasno navedeno, katera vprašanja obravnava in katera ne.

Or. en

 

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a) Nepoštene poslovne prakse iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu („direktiva o nepoštenih poslovnih praksah“)1 bi bile zajete s skupnim evropskim prodajnim pravom, če se prekrivajo z določbami pogodbenega prava, vključno zlasti s tistimi, ki se nanašajo na nepoštene poslovne prakse, ki lahko vodijo v razveljavitev pogodbe zaradi zmote, prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja ali uporabo pravnih sredstev zaradi kršitve obveznosti obveščanja. Nepoštene poklicne prakse z izjemo tistih, ki se prekrivajo z določbami pogodbenega prava, ne spadajo v področje uporabe skupnega evropskega prodajnega prava.

 

__________________

 

1 UL L 149, 11.6.2005, str. 22.

Or. en

Obrazložitev

Z novo uvodni izjavo je pojasnjeno razmerje med Direktivo 2005/29/EC in skupnim evropskim prodajnim pravom: na primer, nepoštene poslovne prakse lahko privedejo do zmote potrošnika, prevar, groženj ali nepoštenega izkoriščanja, v drugih primerih pa nepoštene poslovne prakse povzročijo kršitve obveznosti obveščanja, na primer o končni ceni. Takšni primeri bi morali biti zajeti v skupnem evropskem prodajnem pravu. Druge nepoštene poslovne prakse ne spadajo v področje uporabe, zlasti če pogodba ni bila sklenjena. Uporablja se nacionalno pravo, določeno v skladu s splošnim mednarodnim zasebnim pravom.

 

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Če sta se stranki veljavno dogovorili o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava, bi moralo le skupno evropsko prodajno pravo urejati zadeve z njegovega področja uporabe. Določbe skupnega evropskega prodajnega prava bi bilo treba razlagati samostojno ter v skladu z uveljavljenimi načeli razlage zakonodaje Unije. Vprašanja v zvezi z zadevami s področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava, ki jih to pravo izrecno ne ureja, bi bilo treba reševati samo z razlago njegovih določb brez uporabe katerega koli drugega prava. Določbe skupnega evropskega prodajnega prava bi bilo treba razlagati na podlagi načel, na katerih temelji, ciljev in vseh njegovih določb.

(29) Določbe skupnega evropskega prodajnega prava bi bilo treba razlagati samostojno ter v skladu z uveljavljenimi načeli razlage zakonodaje Unije. Vprašanja v zvezi z zadevami s področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava, ki jih to pravo izrecno ne ureja, bi bilo treba reševati samo z razlago njegovih določb brez uporabe katerega koli drugega prava. Določbe skupnega evropskega prodajnega prava bi bilo treba razlagati na podlagi načel, na katerih temelji, ciljev in vseh njegovih določb.

Or. en

Obrazložitev

Sprememba je posledica spremembe v uvodni izjavi 12. Stavek je bil premaknjen sem.

 

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) Načelo vestnosti in poštenja bi moralo zagotoviti usmeritve v zvezi z obveznim načinom sodelovanja strank. Ker so nekatere določbe konkreten odraz splošnega načela vestnosti in poštenja, bi morale te prevladati nad splošnim načelom. Splošno načelo se zato ne bi smelo uporabiti kot orodje za spreminjanje posebnih pravic in obveznosti strank, določenih s specialnimi določbami. Konkretne zahteve, ki izhajajo iz načela vestnosti in poštenja, bi morale biti med drugim odvisne tudi od relativne ravni strokovnega znanja strank in bi morale biti v pravnih poslih med podjetji in potrošniki drugačne kot v pravnih poslih med podjetji samimi. V pravnih poslih med trgovci bi morala imeti dobra gospodarska praksa v zadevnem posebnem primeru ustrezen pomen v tem okviru.

(31) Splošno načelo vestnosti in poštenja bi moralo zagotoviti usmeritve v zvezi z obveznim načinom sodelovanja strank. Ker so nekatere določbe konkreten odraz splošnega načela vestnosti in poštenja, bi morale te prevladati nad splošnim načelom. Splošno načelo se zato ne bi smelo uporabiti kot orodje za spreminjanje posebnih pravic in obveznosti strank, določenih s specialnimi določbami. Konkretne zahteve, ki izhajajo iz splošnega načela vestnosti in poštenja, bi morale biti med drugim odvisne tudi od relativne ravni strokovnega znanja strank in bi morale biti v pravnih poslih med podjetji in potrošniki drugačne kot v pravnih poslih med podjetji samimi. V pravnih poslih med trgovci bi morala imeti dobra gospodarska praksa v zadevnem posebnem primeru ustrezen pomen v tem okviru. Ne da bi preprečevalo strankam, da uveljavijo svoje interese, bi moralo splošno načelo vestnosti in poštenja vzpostaviti standard ravnanja, ki bi zagotavljal pošten, pregleden in pravičen odnos. Medtem ko stranki onemogoči uveljavljanje pravice, pravnega sredstva ali obrambe ali sklicevanje nanje, ki bi jih ta stranka sicer uveljavljala ali se nanje sklicevala, načelo samo po sebi ne bi povzročilo splošnih odškodninskih zahtevkov. Določbe splošnega evropskega prodajnega prava so konkreten odraz splošnega načela vestnosti in poštenja, kot je razveljavitev zaradi prevare ali neizpolnitve obveznosti, ustvarjene z molče dogovorjenim pogojem, kar lahko privede do pravice do odškodnine, vendar samo v zelo posebnih primerih.

Or. en

Obrazložitev

Z dodatkom pojasnimo področje uporabe načela vestnosti in poštenosti in upoštevamo predlagane spremembe opredelitve tega načela in člena 2(2).

 

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Komisija bi morala za okrepitev pravne varnosti z omogočanjem dostopa javnosti do sodne prakse Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč o razlagi skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe te uredbe vzpostaviti podatkovno zbirko, ki bi zajemala zadevne pravnomočne sodne odločbe. Države članice bi morale za omogočanje navedene naloge zagotoviti, da o takšnih sodbah nacionalnih sodišč hitro obvestijo Komisijo.

(34) Komisija bi morala za okrepitev pravne varnosti z omogočanjem dostopa javnosti do sodne prakse Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč o razlagi skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe te uredbe vzpostaviti podatkovno zbirko, ki bi zajemala zadevne pravnomočne sodne odločbe. Države članice bi morale za omogočanje navedene naloge zagotoviti, da o takšnih sodbah nacionalnih sodišč hitro obvestijo Komisijo. Ustvariti bi bilo treba podatkovno bazo, ki bo lahko dostopna, popolnoma sistematizirana in bo po njej enostavni iskati. Da se premaga težave, ki so povezane z različnimi pristopi v Uniji in omogoči učinkovito in gospodarno upravljanje podatkovnih baz, bi bilo treba sporočati sodbe na podlagi standardnega povzetka sodbe, ki naj bo priložen sodbi. Biti bi moral jedrnat, da bo lahko dostopen. Razdeljen bi moral biti na pet razdelkov, ki bi morali vsebovati glavne elemente posredovane sodbe, tj. zadevo in ustrezne člene skupnega evropskega prodajnega prava, kratek povzetek dejstev, kratek povzetek glavnih utemeljitev, odločitev in razloge za odločitev, z jasno navedbo načela, po katerem se je odločalo.

Or. en

 

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34a) Komentar o skupnem evropskem prodajnem pravu bi bilo dragoceno orodje, saj bi zagotovil jasnost in smernice zanj. Ponudil bi jasno in obsežno razlago členov skupnega evropskega prodajnega prava in po potrebi obrazložitev političnih odločitev, ki so podlaga določenim členom. Jasna obrazložitev takšnih odločitev bi sodiščem v vseh državah članicah EU omogočila razlago in pravilno uporabo skupnega evropskega prodajnega prava, pa tudi omogočila, da zapolnijo vrzeli. Kot takšna bi olajšala razvoj skladne, enotne uporabe skupnega evropskega prodajnega prava. Komisija bi morala raziskati možnosti za pripravo takšnega komentarja.

Or. en

 

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34b) Dodatna ovira v čezmejni trgovini je pomanjkanje učinkovitih in poceni pravnih sredstev. Zato bi morala potrošnik in prodajalec, ki skleneta pogodbo na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava, razmisliti o tem, da spore, ki izvirajo iz te pogodbe, predložita obstoječemu organu za alternativno reševanje sporov, kakor je opredeljen v členu 4(e) Direktive [Direktiva o alternativnem reševanju sporov potrošnikov]. To bi moralo potekati brez poseganja v možnost, da stranke začnejo postopek pred pristojnim sodiščem, ne da bi morale najprej zateči k alternativnemu reševanju sporov.

Or. en

 

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(34c) Da bi Komisija pripomogla k lažji uporabi skupnega evropskega prodajnega prava, bisi morala prizadevati za razvoj evropskega vzorca pogodbenih pogojev. Takšen vzorec pogodbenih pogojev bi lahko pri opisu posebnih značilnosti določene pogodbe uporabno dopolnjeval določbe skupnega prodajnega prava in upošteval posebnosti ustreznega poslovnega sektorja. Ustrezati bi moral potrebam zainteresiranih strani in črpati iz spoznanj, pridobljenih pri začetni praktični uporabi skupnega evropskega prodajnega prava. Vzorec pogodbenih pogojev bi moral biti javnosti dostopen, saj bi prinesel dodano vrednost za trgovce, ki bi se odločili, da sklenejo čezmejne pogodbe z uporabo skupnega evropskega prodajnega prava. Da bodo ti vzorci pogodbenih pogojev učinkovito spremljali skupno evropsko pravo, mora Komisija čimprej začeti delo.

Or. en

 

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Po petih letih veljavnosti je primerno oceniti ustreznost skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe te uredbe. Pregled bi moral upoštevati, med drugim, potrebo po nadaljnji širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine in prihodnjim razvojem pravnega reda Unije.

(35) Po petih letih veljavnosti je primerno oceniti ustreznost skupnega evropskega prodajnega prava ali katere koli druge določbe te uredbe. Pregled bi moral upoštevati, med drugim, potrebo po vključitvi dodatnih določb v zvezi s pridržkom lastninske pravice, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine in prihodnjim razvojem pravnega reda Unije. Nadalje nameni posebno pozornost temu, ali so omejitve za pogodbe na daljavo in zlasti spletne pogodbe še naprej ustrezne oziroma ali je področje uporabe mogoče razširiti, med drugim na pogodbe, sklenjene v poslovnih prostorih.

Or. en

Obrazložitev

Lastninsko pravo trenutno ne sodi v področje uporabe skupnega evropskega prodajnega prava. Zaradi pomena določb o pridržku lastninske pravice v praksi predlagamo določbo, ki pojasni obveznosti strank. Predlagana sprememba upošteva zahtevo, da se pri prihodnjem pregledu uredbe oceni, ali je treba razširiti področje uporabe skupnega evropskega prodajnega prava na določbe, ki so povezane z vprašanjem pridržanja lastninske pravice. Prihodnji pregled bi moral dodatno obravnavati tudi vprašanje ali je mogoče razširiti področje uporabe, zlasti spletnih pogodb.

 

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Kazalo

 

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Na začetku operativnega dela je vstavljeno kazalo. Prilagojeno bo tako, da bo odražalo vsebino instrumenta.

Or. en

(Glej predlog spremembe, ki predlaga črtanje kazala na začetku Priloge).

Obrazložitev

Sklop predlogov sprememb, katerih namen je združiti uredbo, ki je kot povzetek, s prilogo. Kot kaže je delitev na uredbo in prilogo povzročila zmedo in se zato zdi nepotrebna.

 

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Naslov I (novo) – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Naslov I

 

Splošne določbe

Or. en

Obrazložitev

Sklop predlogov sprememb, katerih namen je združiti uredbo, ki je kot povzetek s prilogo. Kot kaže je delitev na uredbo in prilogo povzročila zmedo in se zato zdi nepotrebna.

 

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Del – 1 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Del -1: Uporaba instrumenta

Or. en

Obrazložitev

Sklop predlogov sprememb, katerih namen je združiti uredbo, ki je kot povzetek, s prilogo. Kot kaže je delitev na uredbo in prilogo povzročila zmedo in se zato zdi nepotrebna.

 

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Namen te uredbe je izboljšati pogoje za ureditev in delovanje notranjega trga, tako da bo na voljo enoten sklop določb pogodbenega prava iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: skupno evropsko prodajno pravo). Te določbe se lahko uporabijo v čezmejnih pravnih poslih za prodajo blaga, dobavo digitalne vsebine in povezane storitve, če se pogodbeni stranki tako dogovorita.

1. Namen te uredbe je izboljšati pogoje za ureditev in delovanje notranjega trga, tako da bo v pravnem redu vsake države članice na voljo enoten sklop določb pogodbenega prava iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: skupno evropsko prodajno pravo). Te določbe se lahko uporabijo v čezmejnih pravnih poslih za prodajo blaga, dobavo digitalne vsebine in povezane storitve, če se pogodbeni stranki tako dogovorita.

Or. en

Obrazložitev

Predlog spremembe pojasnjuje, da je skupno evropsko prodajno pravo mogoče izbrati kot drugi režim znotraj pravnega reda vsake države članice. Je del sklopa predlogov sprememb, ki razjasnjujejo razmerje med skupnim evropskim prodajnim pravom in uredbo Rim I.

 

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta uredba omogoča trgovcem, da uporabijo skupni sklop določb in enake pogodbene pogoje za vse svoje čezmejne pravne posle, kar zmanjšuje nepotrebne stroške ter zagotavlja visoko raven pravne varnosti.

2. Ta uredba omogoča trgovcem, zlasti malim in srednjim podjetjem, da uporabijo skupni sklop določb in enake pogodbene pogoje za vse svoje čezmejne pravne posle, kar zmanjšuje nepotrebne stroške ter zagotavlja visoko raven pravne varnosti.

Or. en

Obrazložitev

Zdi se ustrezno, da jasno izrazimo namen varstva malih in srednjih podjetij v členu 1.

 

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) „vestnost in poštenje“ pomeni standard ravnanja, za katerega so značilni poštenost, odkritost in upoštevanje interesov druge stranke v zadevnem pravnem poslu ali razmerju;

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k novi točko fe; besedilo je bilo spremenjeno)

Obrazložitev

Sklop predlogov sprememb prerazporedi opredelitve v skupine opredelitev po kategorijah: sodelujoče osebe, splošni pogoji prodajnega prava, vrste pogodb, pogoji, ki se nanašajo na določene vrste pogodb.

 

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) „izguba“ pomeni premoženjsko in nepremoženjsko izgubo v obliki bolečine in trpljenja, izključuje pa druge oblike nepremoženjske izgube, kot sta poslabšanje kakovosti življenja in izguba zadovoljstva;

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k novi točki fg)

 

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 2 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) izraz „splošni pogodbeni pogoji“ pomeni pogodbene pogoje, ki so bili vnaprej osnovani za več pravnih poslov z različnimi strankami in o katerih se stranki nista soglasno posamično dogovorili v smislu člena 7 skupnega evropskega prodajnega prava;

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k novi točki ff)

 

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 2 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(f) „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; v primeru pogodb z dvojnim namenom bi morala ta oseba šteti kot potrošnik, kadar je pogodba sklenjena deloma za namene njene trgovske dejavnosti in deloma zunaj okvira te dejavnosti, namen trgovske dejavnosti pa je tako omejen, da ne prevladuje v celotnem kontekstu pogodbe.

Or. en

(Glej besedilo uvodne izjave 17 Direktive 2011/83/EU)

Obrazložitev

Ta predlog spremembe obravnava vprašanje pogodb z dvojnim namenom, ki je bilo v uvodnih izjavah direktive o pravicah potrošnikov rešeno tako, da se je osredotočilo na primarni namen sklenitve pogodbe.

 

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 2 – točka f a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) „izvajalec storitev“ pomeni prodajalca blaga ali dobavitelja digitalne vsebine, ki se zaveže, da bo za naročnika opravil storitev, povezano s tem blagom ali to digitalno vsebino;

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki n)

 

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 2 – točka f b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fb) „naročnik“ pomeni vsako osebo, ki kupi s tem povezano storitev;

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki n)

 

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 2 – točka f c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fc) „upnik“ pomeni osebo, ki ima pravico, da druga oseba, dolžnik, do nje izpolni denarno ali nedenarno obveznost;

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki w)

 

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 2 – točka f d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fd) „dolžnik“ pomeni osebo, ki je dolžna, da do druge osebe, upnika, izpolni denarno ali nedenarno obveznost;

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki x)

 

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 2 – točka f e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fe) „vestnost in poštenje“ pomeni standard ravnanja, za katerega so značilni poštenost, odkritost in upoštevanje druge stranke v zadevnem pravnem poslu ali razmerju in izključuje namen, katerega edini cilj je povzročiti škodo;

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki b)

Obrazložitev

Za prejšnje besedilo („upoštevanje interesov“) se je menilo, da preprečuje strankam, da bi se ostro pogajale, kar je zlasti povzročalo pomisleke v zvezi s pogodbami med podjetji (B2B). Da se pojasni, da to ni namen, novo besedilo določa, da nobena stranka ne bi smela zlorabljati svojih pravic. Sprememba zadeva tudi člen 86 o nadzoru nepoštenosti v pogodbah med podjetji in bi morala omiliti z njim povezan pomislek, da pogodbene stranke pri pogajanjih morda ne bodo mogle slediti lastnim interesom.

 

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 2 – točka f f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ff) „splošni pogodbeni pogoji“ pomeni pogodbene pogoje, ki so bili vnaprej osnovani za več pravnih poslov z različnimi strankami in o katerih se stranki nista posamično dogovorili v smislu člena 7 skupnega evropskega prodajnega prava;

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki d)

 

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 2 – točka f g (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fg) „izguba“ pomeni premoženjsko in nepremoženjsko izgubo v obliki bolečine in trpljenja, izključuje pa druge oblike nepremoženjske izgube, kot sta poslabšanje kakovosti življenja in izguba zadovoljstva;

Or. en

(Glej predlog spremembe za točko c)

 

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 2 – točka g a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) „prisilna določba“ pomeni vsako določbo, katere uporabe stranki ne moreta izključiti, od nje odstopati ali spreminjati njenega učinka;

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki v)

 

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 2 – točka g b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(gb) „obveznost“ pomeni dolžnost, ki jo mora ena stranka v razmerju izpolniti do druge stranke, ki jo je kot tako upravičena uveljavljati;

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki y)

Obrazložitev

Dodatek „ ki jo je kot tako upravičena uveljavljati“ pomaga razlikovati med obveznostmi in (drugimi) dolžnostmi.

 

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 2 – točka g c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(gc) „izraziti“ se uporablja v zvezi z izjavo ali dogovorom, ki je sklenjen ločeno od drugih izjav ali dogovorov, s pomočjo dejavnega in jasnega ravnanja, vključno z označevanjem okenca s kljukico ali s pritiskom na gumb ali podobnim dejanjem;

Or. en

Obrazložitev

Zdi se ustrezno, da dodamo opredelitev izraza „izraziti“, saj se v predlogu večkrat uporablja.

 

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 2 – točka m – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m) „povezana storitev“ pomeni vsako storitev, ki je povezana z blagom ali digitalno vsebino, kot je montaža ali namestitev, vzdrževanje, popravilo ali kakršna koli drugačna obdelava, ki jo nudi prodajalec blaga ali dobavitelj digitalne vsebine na podlagi prodajne pogodbe, pogodbe o dobavi digitalne vsebine ali na podlagi ločene pogodbe o povezanih storitvah, ki je bila sklenjena sočasno s prodajno pogodbo ali pogodbo o dobavi digitalne vsebine; izključuje pa:

(m) „povezana storitev“ pomeni vsako storitev, ki je povezana z blagom ali digitalno vsebino, kot je montaža ali namestitev, vzdrževanje, popravilo, shranjevanje ali kakršna koli drugačna obdelava, ki jo nudi prodajalec blaga ali dobavitelj digitalne vsebine na podlagi prodajne pogodbe, pogodbe o dobavi digitalne vsebine ali na podlagi ločene pogodbe o povezanih storitvah, ki je bila sklenjena sočasno s prodajno pogodbo ali pogodbo o dobavi digitalne vsebine; izključuje pa:

Or. en

Obrazložitev

Z dodatkom k opredelitvi pojasnimo pomen skupnega evropskega pogodbenega prava za računalništvo v oblaku, zlasti da z njim povezane storitve vključujejo storitve shranjevanja.

 

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 2 – točka n

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(n) „izvajalec storitev“ pomeni prodajalca blaga ali dobavitelja digitalne vsebine, ki se zaveže, da bo za naročnika opravil storitev, povezano z navedenim blagom ali navedeno digitalno vsebino;

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki fa)

 

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 2 – točka o

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o) „naročnik“ pomeni vsako osebo, ki kupi povezano storitev;

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki fb)

 

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 2 – točka p

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(p) „pogodba, sklenjena na daljavo“ pomeni vsako pogodbo med trgovcem in potrošnikom v okviru organizirane sheme prodaje na daljavo, sklenjeno brez sočasne dejanske navzočnosti trgovca (ali, če je trgovec pravna oseba, fizične osebe, ki zastopa trgovca) in potrošnika z izključno uporabo enega ali več sredstev za sporazumevanje na daljavo do trenutka sklenitve pogodbe in vključno z njim;

(p) „pogodba, sklenjena na daljavo“ pomeni vsako pogodbo med trgovcem in potrošnikom ali drugim trgovcem v okviru organizirane sheme prodaje na daljavo, sklenjeno brez sočasne dejanske navzočnosti trgovca (ali, če je trgovec pravna oseba, fizične osebe, ki zastopa trgovca) in potrošnika ali drugega trgovca z izključno uporabo enega ali več sredstev za sporazumevanje na daljavo do trenutka sklenitve pogodbe in vključno z njim;

Or. en

Obrazložitev

Sprememba je posledica omejitve uporabe skupnega evropskega pogodbenega prava na pogodbe na daljavo (Glej predlog spremembe k členu 5(1)) Opredelitev „pogodbe na daljavo“, ki ustreza tisti, ki je uporabljena v pravnem redu, bi morala biti prilagojena glede področja uporabe, saj bi moralo biti skupno evropsko prodajno pravo na voljo strankam iz člena 7. Bistvene značilnosti „pogodbe na daljavo“ ostajajo nespremenjene. Če bo ta sprememba sprejeta, potem bi bilo priporočljivo pojasniti poglavji 2 in 4, ki sledita direktivi o pravicah potrošnika v smislu da „pogodba na daljavo“ pomeni zgolj pogodbe med podjetji (B2B).

 

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 2 – točka q – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) sklenjeno v sočasni dejanski navzočnosti trgovca (ali, če je trgovec pravna oseba, fizične osebe, ki zastopa trgovca) in potrošnika na kraju, kjer ni poslovnih prostorov trgovca, ali sklenjeno na podlagi ponudbe potrošnika v enakih okoliščinah; or

(i) sklenjeno ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika na kraju, ki ni poslovni prostor trgovca;

Or. en

(Glej besedilo člena 2(8)(a) Direktive 2011/83/EU)

Obrazložitev

Prilagoditev osnutku direktive o pravicah potrošnika.

 

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 2 – točka q – točka i a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia) za katero je dal potrošnik ponudbo v enakih okoliščinah, kakor so omenjene v točki (i);

Or. en

(Glej besedilo člena 2(8)(b) Direktive 2011/83/EU)

 

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 2 – točka q – točka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) sklenjeno v poslovnih prostorih trgovca ali s pomočjo katerih koli sredstev sporazumevanja na daljavo neposredno po tem, ko je bila potrošniku osebno in posamično dana ponudba na kraju, ki ni poslovni prostor trgovca, v sočasni dejanski navzočnosti trgovca (ali, če je trgovec pravna oseba, fizične osebe, ki zastopa trgovca) in potrošnika; ali

(ii) ki je bila sklenjena v poslovnih prostorih trgovca ali z uporabo sredstev sporazumevanja na daljavo takoj zatem, ko je bil potrošnik osebno in individualno nagovorjen v prostorih, ki niso poslovni prostori trgovca, ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika; ali

Or. en

(Glej besedilo člena 2(8)(c) Direktive 2011/83/EU)

 

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 2 – točka q – točka iii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) sklenjeno v času izleta, ki ga je organiziral trgovec (ali, če je trgovec pravna oseba, fizična oseba, ki zastopa trgovca) z namenom ali učinkom oglaševanja in prodaje blaga ali dobave digitalne vsebine ali opravljanja povezanih storitev;

(iii) sklenjeno v času izleta, ki ga je organiziral trgovec z namenom ali učinkom oglaševanja in prodaje blaga ali dobave digitalne vsebine ali opravljanja povezanih storitev

Or. en

(Glej besedilo člena 2(8)(d) Direktive 2011/83/EU)

 

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 2 – točka v

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(v) „prisilna določba“ pomeni vsako določbo, katere uporabe stranki ne moreta izključiti, od nje odstopati ali spreminjati njenega učinka;

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki ga)

 

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 2 – točka w

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(w) „upnik“ pomeni osebo, ki ima pravico, da ji druga oseba, dolžnik, izpolni denarno ali nedenarno obveznost;

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki fc)

 

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 2 – točka x

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(x) „dolžnik“ pomeni osebo, ki ima obveznost, da drugi osebi, upniku, izpolni denarno ali nedenarno obveznost;

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki fd)

 

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 2 – točka y

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(y) „obveznost“ pomeni dolžnost, ki jo mora ena stranka v pravnem razmerju izpolniti drugi stranki.

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k točki gb)

 

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Stranki se lahko dogovorita, da skupno evropsko prodajno pravo ureja njune čezmejne pogodbe o prodaji blaga, dobavi digitalne vsebine in opravljanju povezanih storitev na teritorialnem, materialnem in osebnem področju uporabe, kot je določeno v členih od 4 do 7.

Stranki se lahko dogovorita, v skladu z zahtevami iz členov 8 in 9, da skupno evropsko prodajno pravo ureja njune čezmejne pogodbe o prodaji blaga, dobavi digitalne vsebine in opravljanju povezanih storitev na teritorialnem, materialnem in osebnem področju uporabe, kot je določeno v členih od 4 do 7.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev besedila.

 

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 5 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pogodbe, za katere se lahko uporabi skupno evropsko prodajno pravo

Ne vpliva na slovensko različico.

 

Or. en

 

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi za:

1. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi za pogodbe na daljavo, vključno za spletne pogodbe, ki so:

Or. en

Obrazložitev

S predlogom spremembe je predlagano, da bi skupno evropsko prodajno pravo bilo na voljo samo za pogodbe na daljavo. Izraz„ pogodba na daljavo“ je predlagana, ker se že uporablja v pravnem redu. Glavno ciljno področje je hitro rastoči sektor spletne prodaje, kjer je zamisel o izbirnem instrumentu naletela na odločno podporo, tudi v krogih, ki so bolj zadržani do širše uporabe takega instrumenta. Z osnutkom poročila se želi o tem sprožiti razpravo. Namenoma ne predpisuje popolne prilagoditve skupnega evropskega prodajnega prava za trgovino na daljavo. Za kaj takega bi bilo potrebno dodatno delo in analize, njihove rezultate pa bi lahko vključili v potekajoči zakonodajni postopek.

 

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporablja za pogodbe iz točk (a),(b) in (c) odstavka 1, če so stranke opravile pogajanja ali pripravljalne ukrepe z namenom, da sklenejo pogodbo, pri čimer so uporabile za vse te ukrepe zgolj sredstva sporazumevanja na daljavo, vendar pogodba sama ni bila sklenjena z uporabo sredstev sporazumevanja na daljavo.

Or. en

Obrazložitev

Namen tega predloga sporazuma je, da omogoči uporabo skupnega evropskega prodajnega prava tam, kjer so se uporabila sredstva sporazumevanja na daljavo, vendar ne tudi za sklenitev pogodbe. Zdi se naključno, če bi izključili te primere iz področja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava.

 

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 6 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izključitev mešanih pogodb in pogodb, povezanih s potrošniškim posojilom

Povezane in mešane pogodbe

Or. en

Obrazložitev

Namen člena 6 je upoštevati pomisleke, da predlog Komisije preveč omejuje uporabo skupnega evropskega prodajnega prava v primeru povezanih in mešanih pogodb, kot so na primer prodajne pogodbe, mešane ali povezane s kreditnim dogovorom, in omogočiti uporabo skupnega evropskega prodajnega prava tudi v teh primerih. Zdi se nujno,da pojasnimo razmerje med pogodbami, ki jih ureja skupno evropsko prodajno pravo, s povezanimi pogodbami, in uporabo skupnega evropskega prodajnega prava za mešane pogodbe, ki vsebujejo prvine, ki jih ne ureja skupno evropsko prodajno pravo.

 

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupnega evropskega prodajnega prava ni mogoče uporabiti za mešano pogodbo, ki poleg prodaje blaga, dobave digitalne vsebine in opravljanja povezanih storitev v smislu člena 5 obsega še druge elemente.

1. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi tudi za:

 

(a) primere, ko je pogodba, ki jo ureja skupno evropsko prodajno pravo, povezana s pogodbo, ki ni prodajna pogodba, pogodbo za dobavo digitalne vsebine ali pogodbo o povezanih storitvah ali

 

(b) primere, kjer pogodba vključuje kateri koli drugi element, razen prodaje blaga, dobave digitalne vsebine ali opravljanja povezanih storitev v smislu člena 5, pod pogojem, da so ti elementi deljivi in se lahko določi njihov delež cene.

Or. en

Obrazložitev

Z novim besedilom odstavka 1 je pojasnjeno, da se lahko uporablja skupno evropsko prodajno pravo tako za povezane kot za mešane pogodbe in so opisani primeri, na katere se nanaša. Za mešane pogodbe mora obstajati možnost uporabe merila za določanje, ali so elementi, ki ne spadajo v področje uporabe skupnega evropskega prodajnega prava, deljivi in se lahko določi njihov delež cene, saj je drugače težko razločevati med pravnimi posledicami obeh delov (Glej predlog spremembe k odstavkom 1b in 1c). Izrazi „deljivi“ in „se lahko določi njihov delež cene“ so uporabljeni tudi v členu 8 Priloge.

 

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. V primerih iz točke (a) odstavka 1 povezane pogodbe ureja pravo, ki se sicer uporablja.

Or. en

Obrazložitev

S predlaganim besedilom je pojasnjeno, da se pravo, ki se uporablja za pogodbo, povezano s pogodbo, ki jo ureja skupno evropsko prodajno pravo iz odstavka 1(a), določi v skladu z ustreznimi kolizijskimi določbami. Skupno evropsko prodajno pravo se ne uporablja za povezano pogodbo.

 

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 b – uvodno besedilo in točka a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. v primerih iz točke (a) odstavka 1 in:

 

(a) kadar v okviru pogodbe, ki jo ureja skupno evropsko prodajno pravo, katera koli stranka uveljavlja pravico, pravno sredstvo ali obrambo ali ta pogodba ni veljavna ali zavezujoča, se učinki na povezano pogodbo določijo z nacionalnim pravom, ki se uporablja za povezano pogodbo;

Or. en

Obrazložitev

Če v okviru pogodbe, ki jo ureja skupno evropsko prodajno pravo katera koli stranka uveljavlja pravico, pravno sredstvo ali obrambo ali ta pogodba ni veljavna ali zavezujoča, bi moralo obveznosti strank, ki izhajajo iz povezane pogodbe, urejati nacionalno pravo, ki se uporablja.

 

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 b – točka b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(b) kadar v okviru povezanih pogodb katera koli stranka uveljavlja pravico, pravno sredstvo ali obrambo ali ta pogodba ni veljavna ali zavezujoča po nacionalnem pravu, ki se uporablja za to pogodbo, to ne vpliva na obveznosti strank po pogodbi, ki jo ureja skupno evropsko prodajno pravo, razen če stranka ne bi sklenila pogodbe, ki jo ureja skupno evropsko pogodbeno pravo, temveč povezano pogodbo, ali pa bi to storila samo pod bistveno drugačnimi pogodbenimi pogoji, in bi bila v tem primeru upravičena razdreti pogodbo, ki jo ureja skupno evropsko pogodbeno pravo.

Or. en

Obrazložitev

Če v okviru povezane pogodbe katera koli stranka uveljavlja pravico, pravno sredstvo ali obrambo ali ta pogodba ni veljavna ali zavezujoča, načeloma to ne bi smelo vplivati na obveznosti strank, ki izhajajo iz pogodbe, ki jo ureja skupno evropsko prodajno pravo, razen če tega ni mogoče od njih pričakovati. V tem primeru imajo potrošniki možnost, da razdrejo tudi prodajno pogodbo. Besedilo, ki opiše slednji primer, sledi besedilu iz člena 48(1)(a) o razveljavitvi.

 

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1c. V primerih iz odstavka 1(b), se šteje, da so drugi elementi, vključeni v pogodbo, dogovorjeni s povezano pogodbo.

Or. en

Obrazložitev

S predlaganim besedilom je pojasnjeno, da kadar mešana pogodba vključuje element, ki ne spada v področje uporabe skupnega evropskega prodajnega prava, na primer prevozne storitve ali brezplačne telefonske linije, bo ta element obravnavan kot povezana pogodba.

 

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1d. Skupnega evropskega prodajnega prava ni mogoče uporabiti za pogodbo, ki poleg prodaje blaga, dobave digitalne vsebine in opravljanja povezanih storitev v smislu člena 5 obsega še druge elemente in ti elementi niso deljivi ali dela njihove cene ni mogoče določiti.

Or. en

Obrazložitev

Zdi se potrebno razjasniti, da kadar mešana pogodba vsebuje element, ki ne sodi v okvir skupnega evropskega prodajnega prava in ni deljiv ali dela njegove cene ni mogoče določiti, skupnega evropskega prodajnega prava ni mogoče uporabiti.

 

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Skupnega evropskega prodajnega prava ni mogoče uporabiti za pogodbo med trgovcem in potrošnikom, s katero trgovec potrošniku da ali mu obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloženega plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora. Skupno evropsko prodajno pravo se lahko uporabi za pogodbo med trgovcem in potrošnikom, na podlagi katere se blago, digitalna vsebina ali povezane storitve enake vrste stalno dobavljajo in potrošnik za tako blago, digitalno vsebino ali povezane storitve plačuje po obrokih v času trajanja dobave.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V razmerju med trgovcem in potrošnikom je dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava veljaven le, če je potrošnik izrazil soglasje v obliki izrecne izjave, ločene od izjave o soglasju za sklenitev pogodbe. Trgovec potrošniku izda potrdilo o tem dogovoru na trajnem nosilcu podatkov.

2. V razmerju med trgovcem in potrošnikom je dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava veljaven le, če je potrošnik izrazil soglasje v obliki izrecne izjave, ločene od izjave o soglasju za sklenitev pogodbe, in če so izpolnjene zahteve iz člena 9. Trgovec potrošniku izda potrdilo o tem dogovoru na trajnem nosilcu podatkov.

Or. en

 

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V razmerju med trgovcem in potrošnikom ni mogoče izbrati le nekaterih določb skupnega evropskega prodajnega prava, temveč le skupno evropsko prodajno pravo v celoti.

3. V razmerju med trgovcem in potrošnikom ni mogoče izbrati le nekaterih določb skupnega evropskega prodajnega prava, temveč le skupno evropsko prodajno pravo v celoti. V razmerju med trgovcema je mogoče izbrati le nekatere določbe skupnega evropskega prodajnega prava, razen če je izključitev posameznih določb prepovedana.

Or. en

Obrazložitev

Zdi se potrebno razjasniti, da je v pogodbah med trgovci mogoče skupno evropsko prodajno pravo izbrati po delih, vendar se pogodbene stranke vseeno ne morejo izogniti prisilnim določbam skupnega evropskega prodajnega prava.

 

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če sta stranki sklenili veljaven dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava za pogodbo, vprašanja v zvezi z njo urejajo le zadevne določbe skupnega evropskega prodajnega prava. Če je bila pogodba dejansko sklenjena, skupno evropsko prodajno pravo velja tudi za dolžnost obveščanja pred sklenitvijo pogodbe in zahtevke zaradi kršitve te dolžnosti.

1. Če sta stranki sklenili veljaven dogovor o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava za pogodbo, vprašanja v zvezi z njo urejajo le zadevne določbe skupnega evropskega prodajnega prava in ne režim pogodbenega prava, ki bi, če tega dogovora ne bi bilo, urejal pogodbo v okviru pravnega reda, določenega kot pravo, ki se uporabi.

Or. en

Obrazložitev

Predlog spremembe razjasnjuje, da je skupno evropsko prodajno pravo mogoče izbrati kot drugi režim znotraj pravnega reda vsake države članice. Je del sklopa predlogov sprememb, ki razjasnjujejo razmerje med skupnim evropskim prodajnim pravom in uredbo Rim I.

 

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Če stranki začneta s pogajanji ali se začneta kako drugače pripravljati na sklenitev pogodbe na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava, skupno evropsko prodajno pravo velja tudi za dolžnost obveščanja pred sklenitvijo pogodbe in zahtevke zaradi kršitve te dolžnosti ter za druge zadeve, ki so pomembne pred sklenitvijo pogodbe.

 

Skupno evropsko prodajno pravo, kot je opisano v prvem pododstavku, se uporablja brez poseganja v zakonodajo, ki se uporablja na podlagi ustreznih kolizijskih določb, če se je trgovec skliceval tudi na druge pravne režime.

Or. en

Obrazložitev

Predlagano besedilo določa, da bi moralo skupno evropsko prodajno pravo urejati fazo pred sklenitvijo pogodbe vse od točke, ko se stranki sklicujeta na skupno evropsko prodajno pravo med pogajanjem, v nasprotju z rešitvijo iz predloga Komisije, po kateri se dolžnosti obveščanja pred sklenitvijo pogodbe iz skupnega evropskega prodajnega prava uporabijo le, če je pogodba dejansko sklenjena, t.j. za nazaj. Drugi pododstavek razjasnjuje, da mora trgovec, če ne določi, ali je pripravljen skleniti pogodbo v okviru skupnega evropskega prodajnega prava ali v okviru prava, ki se uporablja, upoštevati oba sklopa standardov.

 

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo) – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

 

Zadeve, ki jih zajema skupno evropsko prodajno pravo

 

 

1. Določbe skupnega evropskega prodajnega prava se nanašajo na:

 

(a) dolžnosti obveščanja pred sklenitvijo pogodbe;

 

(b) sklenitev pogodbe, vključno s formalnimi zahtevami;

 

(c) pravico do odstopa od pogodbe in njene posledice;

 

(d) izpodbojnost pogodbe zaradi zmote, prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja ter posledice takšne izpodbojnosti;

 

(e) razlago;

 

(f) vsebino in učinke, vključno s tistimi zadevne pogodbe;

 

(g) ugotavljanje in posledice nepoštenosti pogodbenih pogojev;

 

(h) pravice in obveznosti strank;

 

(i) zahtevke zaradi neizpolnitve;

 

(j) vračilo po razveljavitvi ali razdoru pogodbe ali v primeru nezavezujoče pogodbe;

 

(k) zastaranje in prekluzijo pravic;

 

(l) sankcije, ki so na voljo v primeru kršitve obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz uporabe skupnega prodajnega prava.

Or. en

Obrazložitev

Nov predlog člena 11a združuje pozitivni seznam zadev, ki so zajete v skupnem evropskem prodajnem pravu (odstavek 1), z nepopolnim negativnim seznamom zadev, ki niso zajete in so zgolj omenjene v uvodni izjavi 27 (odstavek 2) predloga COM. Namen tega predloga spremembe je kar se da razjasniti, katere zadeve so zajete v skupnem evropskem prodajnem pravu in katere v nacionalnih pravih.

 

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo) – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2. Zadeve, ki jih skupno evropsko prodajno pravo ne obravnava, urejajo zadevne določbe nacionalnega prava, ki se uporabljajo v skladu z uredbama (ES) št. 593/2008 in (ES) št. 864/2007 ali katero koli drugo ustrezno kolizijsko določbo. Te zadeve vključujejo:

 

(a) pravno osebnost;

 

(b) neveljavnost pogodbe zaradi poslovne nesposobnosti, protipravnosti ali nemoralnosti, razen kjer so razlogi za protipravnost obravnavani v skupnem evropskem prodajnem pravu;

 

(c) določitev jezika pogodbe;

 

(d) vprašanja nediskriminacije;

 

(e) zastopanje;

 

(f) večje število dolžnikov in upnikov ter spremembo strank, vključno z odstopom;

 

(g) pobot in združitev;

 

(h) stvarno pravo, vključno s prenosom lastninske pravice;

 

(i) pravo intelektualne lastnine; ter

 

(j) nepogodbeno odškodninsko pravo, vključno z vprašanjem, ali je mogoče hkrati uveljavljati odškodninske zahtevke v zvezi s pogodbeno in nepogodbeno odgovornostjo.

Or. en

Obrazložitev

Nov predlog člena 11a združuje pozitivni seznam zadev, ki so zajete v skupnem evropskem prodajnem pravu (odstavek 1), z nepopolnim negativnim seznamom zadev, ki niso zajete in so zgolj omenjene v uvodni izjavi 27 (odstavek 2) predloga COM. Namen tega predloga spremembe je kar se da razjasniti, katere zadeve so zajete v skupnem evropskem prodajnem pravu in katere v nacionalnih pravih.

 

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo) – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3. Ta člen ne posega v prisilne določbe držav nečlanic, ki se lahko uporabljajo v skladu z zadevnimi kolizijskimi določbami.

Or. en

 

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 14

črtano

Posredovanje sodb, ki izvršujejo to uredbo

 

1. Države članice zagotovijo, da se pravnomočne sodbe njihovih sodišč, ki uporabljajo določbe te uredbe, nemudoma sporočijo Komisiji.

 

2. Komisija vzpostavi sistem, ki omogoča seznanitev s podatki v zvezi s sodbami iz odstavka 1 ter zadevnimi sodbami Sodišča Evropske unije. Ta sistem je javno dostopen.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 186a; besedilo je bilo spremenjeno.)

 

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15

črtano

Pregled uporabe

 

1. Države članice … [štiri leta od začetka uporabe te uredbe] Komisiji predložijo podatke o uporabi te uredbe, zlasti glede stopnje sprejetosti skupnega evropskega prodajnega prava, obsega, v katerem so njegove določbe sporne, ter stanja glede razlik v ravni varstva potrošnikov med skupnim evropskim prodajnim pravom in nacionalnim pravom. Ti podatki vsebujejo obsežen pregled sodne prakse nacionalnih sodišč, ki razlagajo določbe skupnega evropskega prodajnega prava.

 

2. Komisija …[pet let od začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži podrobno poročilo o pregledu izvajanja te uredbe ob upoštevanju, med drugim, potrebe po širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, tržnim in tehnološkim razvojem glede digitalne vsebine in prihodnjim razvojem pravnega reda Unije.

 

Or. en

(Glej predloge spremembe k členu 186b)

 

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 16

črtano

Začetek veljavnosti in uporabe

 

1. Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

 

2. Uporabljati se začne [šest mesecev po začetku veljavnosti].

 

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 186f.)

 

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Kazalo

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Kazalo se črta.

Or. en

(Glej predlog spremembe, ki vstavlja kazalo na začetek izvedbenega dela.)

 

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Naslov II (novo) – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Naslov II

 

Določbe skupnega evropskega prodajnega prava

Or. en

Obrazložitev

Sklop predlogov sprememb, katerih namen je združiti glavni del uredbe s prilogo. Kot kaže, je delitev na uredbo in prilogo povzročila zmedo in se zato zdi nepotrebna.

 

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Priloga I – člen 2 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kršitev te dolžnosti lahko stranki kršiteljici onemogoči uveljavljanje pravice, zahtevka ali obrambe ali zaupanje vanje, do katerih bi bila sicer ta stranka upravičena, ali pa je lahko zato stranka odgovorna za kakršno koli izgubo, tako povzročeno drugi stranki.

2. Kršitev te dolžnosti lahko stranki kršiteljici onemogoči uveljavljanje pravice, zahtevka ali obrambe ali zaupanje vanje, do katerih bi bila sicer ta stranka upravičena, ali pa je lahko zato stranka odgovorna za kakršno koli izgubo, tako povzročeno drugi stranki, vendar pa zahtevki zaradi neizpolnitve obveznosti ne izhajajo neposredno iz nje.

Or. en

Obrazložitev

Predlog spremembe razjasnjuje, da je skupno evropsko prodajno pravo mogoče izbrati kot drugi režim znotraj pravnega reda vsake države članice. Je del sklopa predlogov sprememb, ki razjasnjujejo razmerje med skupnim evropskim prodajnim pravom in uredbo Rim I.

 

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Priloga I – člen 9 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Mešane pogodbe

Pogodbe, ki vključujejo izvajanje povezanih storitev

Or. en

Obrazložitev

Za lažje razlikovanje med primeri iz te določbe in tistimi, ki spadajo pod člen 6 predlagane uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu, se je naslov spremenil.

 

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Priloga I – člen 10 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta člen se uporablja v zvezi z obveščanjem v kakršen koli namen, in sicer v skladu z določbami skupnega evropskega prodajnega prava in pogodbe. „Obvestilo“ zajema sporočanje vsake izjave, ki naj bi imela pravni učinek ali prenesla podatke v pravni namen.

1. „Obvestilo“ zajema sporočanje vsake izjave, ki naj bi imela pravni učinek ali prenesla podatke v pravni namen.

Or. en

Obrazložitev

Poenostavitev besedila. Prvi stavek se ne zdi potreben, saj je mogoče o splošni uporabi določbe sklepati na podlagi dejstva, da se nahaja v poglavju o splošnih določbah.

 

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Priloga I – člen 11 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Določbe tega člena veljajo v zvezi s štetjem rokov za vse namene na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Poenostavitev. Prvi stavek se ne zdi potreben, saj je mogoče o splošni uporabi določbe sklepati na podlagi dejstva, da se nahaja v poglavju o splošnih določbah.

 

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Priloga I – člen 11 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Če se rok, izražen v dnevih, tednih, mesecih ali letih, šteje od določenega dogodka, dejanja ali časa dneva, se dan dogodka, dejanja ali določenega časa dneva ne šteje v omenjeno obdobje.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 3.)

Obrazložitev

Predlaga se, da se spremeni vrstni red odstavkov v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/91 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki vsebuje splošna pravila o računanju rokov v pravu EU.

 

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Priloga I – člen 11 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Če se rok, določen po dnevih, tednih, mesecih ali letih, šteje od določenega dogodka, dejanja ali časa dneva, se dan dogodka, dejanja ali določenega časa dneva ne všteje v zadevni rok.

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 1a.)

 

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Priloga I – člen 11 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Če oseba pošlje drugi osebi dokument, ki določa rok, v katerem mora naslovnik odgovoriti ali drugače ravnati, pa ne določi začetka roka, se rok šteje od trenutka, ko naslovnik prejme dokument, če ni navedeno drugače.

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 7a.)

 

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Priloga I – člen 11 – odstavek 7 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a. Če oseba pošlje drugi osebi dokument, ki določa rok, v katerem mora naslovnik odgovoriti ali drugače ravnati, pa ne določi začetka roka, se rok šteje od trenutka, ko naslovnik prejme dokument, če ni navedeno drugače.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 6; besedilo je bilo spremenjeno.)

 

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Priloga I – člen 12 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Členi 59 do 65 se z ustreznimi prilagoditvami uporabljajo za razlago enostranskih izjav volje.

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 58(3a).)

 

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Priloga I – člen 12 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Določbe o napakah volje v poglavju 5 se z ustreznimi prilagoditvami uporabljajo za enostranske izjave volje.

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu -48(2).)

 

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Priloga I – člen 24 – odstavek 3 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) pogodbenih pogojih.

(e) pogojih, na podlagi katerih je trgovec pripravljen skleniti pogodbo.

Or. en

 

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Priloga I – člen 24 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Trgovec mora zagotoviti, da so pogodbeni pogoji iz točke (e) odstavka (3) dani na voljo v črkah ali drugih razumljivih znakih in na trajnem nosilcu podatkov s sredstvi kakršne koli podpore, ki omogoča branje, snemanje podatkov iz besedila in njihovo obnavljanje v snovni obliki.

4. Brez poseganja v kakršne koli strožje zahteve glede podatkov, s katerimi mora trgovec seznaniti potrošnika, iz oddelka 1, mora trgovec zagotoviti, da so pogoji iz točke (e) odstavka (3) dani na voljo v črkah ali drugih razumljivih znakih in na trajnem nosilcu podatkov s sredstvi kakršne koli podpore, ki omogoča branje, snemanje podatkov iz besedila in njihovo obnavljanje v snovni obliki.

Or. en

 

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Priloga I – člen 24 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Trgovec mora elektronsko in nemudoma potrditi prejem ponudbe ali sprejem ponudbe, ki ga je poslala druga stranka.

5. Trgovec mora elektronsko in nemudoma potrditi prejem ponudbe ali sprejem ponudbe, ki ga je poslala druga stranka. V takšni potrditvi se navede vsebina ponudbe ali vsebina sprejema.

Or. en

 

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Priloga I – člen 29 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Stranka, ki ni izpolnila dolžnosti iz tega poglavja, je odgovorna za kakršno koli izgubo, povzročeno drugi stranki zaradi take neizpolnitve dolžnosti.

1. Stranka, ki ni izpolnila dolžnosti iz tega poglavja, je v skladu s poglavjem 16 odgovorna za kakršno koli izgubo, povzročeno drugi stranki zaradi take neizpolnitve dolžnosti.

Or. en

 

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Priloga I – člen 30 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dogovor je sklenjen s sprejemom ponudbe. Sprejem je lahko izrecen ali z drugačno izjavo volje ali ravnanjem.

2. Dogovor je sklenjen s sprejemom ponudbe.

Or. en

Obrazložitev

Poenostavitev besedila. Člen 34(1) že določa, da se ponudba lahko sprejme s kakršno koli izjavo ali ravnanjem.

 

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Priloga I – točka 31 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ima ustrezno vsebino in je dovolj nedvoumen, da bo pogodba sklenjena.

(b) ima ustrezno vsebino in je dovolj nedvoumen, da bo pogodba sklenjena. V razmerjih med trgovcem in potrošnikom se šteje, da ima ponudba ustrezno vsebino in je dovolj nedvoumna le, če vsebuje predmet, količino ali trajanje ter ceno.

Or. en

Obrazložitev

Za poslovanje med podjetji in potrošniki se zdi ustrezno razjasniti, kaj je minimalna vsebina ponudbe.

 

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Priloga I – člen -48 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen -48

 

Področje uporabe

 

1. To poglavje se uporablja za razveljavitev pogodbe zaradi napak volje in podobnih napak.

 

2. Določbe v tem poglavju se z ustreznimi prilagoditvami uporabljajo za razveljavitev ponudbe, sprejema ali druge enostranske izjave volje ali ustreznega ravnanja.

Or. en

(Za odstavek 2 glej predlog spremembe k členu 12(4).)

Obrazložitev

Razjasnitev besedila.

 

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Priloga I – člen 48 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila ali bi jo sklenila samo v skladu z bistveno drugačnimi pogodbenimi pogoji, in je druga stranka za to vedela ali bi to lahko vedela, in ter

(a) stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila ali bi jo sklenila samo v skladu z bistveno drugačnimi pogodbenimi pogoji;

Or. en

Obrazložitev

Pogodbenice ni primerno zavezati k njenim napakam, npr. tipkarskim napakam, tako da se od druge stranke zahteva soodgovornost.

 

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Priloga I – člen 48 – odstavek 1 – točka b – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) povzročila zmoto;

(i) povzročila zmoto; ali

Or. en

 

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Priloga I – člen 48 – odstavek 1 – točka b – točka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) povzročila, da je bila pogodba sklenjena v zmoti, ker ni izpolnila dolžnosti obveščanja pred sklenitvijo pogodbe v skladu z oddelki 1 do 4 poglavja 2;

(ii) povzročila, da je bila pogodba sklenjena v zmoti, ker ni izpolnila dolžnosti obveščanja pred sklenitvijo pogodbe v skladu z oddelki 1 do 4 poglavja 2; ali

Or. en

 

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Priloga I – člen 48 – odstavek 1 – točka b – točka iv

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv) bila v isti zmoti.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Zdi se, da razveljavitev zaradi običajne zmote ne sodi v to poglavje. V takšnih primerih se rešitev lahko poišče z razlago ali spremembo okoliščin.

 

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Priloga I – člen 49 – odstavek 3 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri ugotavljanju, ali bi morala stranka v skladu z načelom vestnosti in poštenja razkriti določene podatke, je treba upoštevati vse okoliščine, tudi:

3. Pri ugotavljanju, ali bi morala stranka v skladu z načelom vestnosti in poštenja razkriti določene podatke, se upoštevajo vse okoliščine, tudi:

Or. en

Obrazložitev

Besedilo se poenoti s členom 23(2) (o dolžnosti razkritja podatkov o blagu in povezanih storitvah), ki vsebuje primerljiv seznam.

 

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Priloga I – člen 49 – odstavek 3 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) očitni pomen podatkov za drugo stranko in in

(e) verjetni pomen podatkov za drugo stranko in

Or. en

Obrazložitev

Besedilo se poenoti s členom 23(2) (o dolžnosti razkritja podatkov o blagu in povezanih storitvah), ki vsebuje primerljiv seznam. Ni razloga, da bi bil prag pomena podatkov za drugo stranko v tem primeru višji.

 

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Priloga I – člen 50 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 50a

 

Tretje osebe

 

1. Če je oseba odgovorna za dejanja tretje osebe ali da soglasje tretji osebi za sodelovanje pri sestavljanju pogodbe, pri čemer tretja oseba:

 

(a) povzroči zmoto ali ve zanjo ali se lahko upravičeno pričakuje, da ve zanjo, ali

 

(b) je kriva prevare ali grožnje ali nepoštenega izkoriščanja,

 

so zahtevki iz tega poglavja na voljo, kot da bi ravnanje in vedenje bilo tisto od odgovorne osebe ali osebe, ki je dala soglasje.

 

2. Če je tretja oseba, za katere dejanja oseba ni odgovorna in ki nima soglasja te osebe za sodelovanje pri sestavitvi pogodbe, kriva prevare ali grožnje, zahtevki iz tega poglavja veljajo, če je ta oseba vedela ali bi utemeljeno lahko vedela za zadevna dejstva ali se v času izpodbijanja ni zanesla na pogodbo.

Or. en

Obrazložitev

Manjkala je določba o zmotah, prevarah, grožnjah ali nepoštenem izkoriščanju s strani tretjih oseb.

 

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Priloga I – člen 55

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Stranka, ki je upravičena izpodbijati pogodbo v skladu s tem poglavjem (ali ki je bila do tega upravičena pred zastaranjem ali potrditvijo veljavnosti pogodbe), je ne glede na morebitno razveljavitev pogodbe upravičena do odškodnine druge stranke za izgubo, ki jo je utrpela zaradi zmote, prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja, če je druga stranka vedela ali bi lahko vedela za zadevne okoliščine.

Stranka, ki je upravičena izpodbijati pogodbo v skladu s tem poglavjem (ali ki je bila do tega upravičena pred zastaranjem ali potrditvijo veljavnosti pogodbe), je ne glede na morebitno razveljavitev pogodbe v skladu s poglavjem 16 upravičena do odškodnine od druge stranke za izgubo, ki jo je utrpela zaradi zmote, prevare, grožnje ali nepoštenega izkoriščanja, če je druga stranka vedela ali bi lahko vedela za zadevne okoliščine.

Or. en

 

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Priloga I – člen 58 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če je bila volja ene stranke, da ima izraz v pogodbi poseben pomen, in se je ob sklenitvi pogodbe druga stranka tega zavedala ali bi se tega lahko zavedala, se izraz razlaga, kot je želela prva stranka.

2. Če je bila volja ene stranke, da ima izraz v pogodbi ali ustrezno ravnanje poseben pomen, in se je ob sklenitvi pogodbe druga stranka tega zavedala ali bi se tega lahko zavedala, se izraz ali ustrezno ravnanje razlaga, kot je želela prva stranka.

Or. en

 

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Priloga I – člen 58 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Izrazi, uporabljeni v pogodbi, se razlagajo v smislu pogodbe kot celote.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 60; besedilo je bilo spremenjeno.)

Obrazložitev

Sklop predlogov sprememb, katerih namen je prerazporediti določbe o razlagi, da bi bilo poglavje bolj berljivo in razumljivo.

 

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Priloga I – točka 58 – odstavek 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. Določbe v tem poglavju se z ustreznimi prilagoditvami uporabljajo za razlago ponudbe, sprejema ali druge enostranske izjave volje ali ustreznega ravnanja.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 12(3); besedilo je bilo spremenjeno.)

 

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Priloga I – člen 59 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) okoliščine, v katerih je bila sklenjena pogodba, vključno s predhodnimi pogajanji;

(a) okoliščine, v katerih je bila sklenjena pogodba;

Or. en

 

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Priloga I – člen 59 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ravnanje strank, tudi po sklenitvi pogodbe;

(b) ravnanje strank pred sklenitvijo pogodbe, med njo in po njej;

Or. en

Obrazložitev

Jasnejše besedilo.

 

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Priloga I – člen 59 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) razlaga, ki sta jo stranki že podali v zvezi z izrazi, ki so enaki ali podobni izrazom v pogodbi;

(c) razlaga, ki sta jo stranki predhodno podali v zvezi z izrazi, ki so enaki ali podobni izrazom v pogodbi;

Or. en

Obrazložitev

Jasnejše besedilo.

 

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Priloga I – člen 60

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 60

črtano

Sklicevanje na pogodbo kot celoto

 

Izrazi, uporabljeni v pogodbi, se razlagajo v smislu pogodbe kot celote.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 58(3a).)

 

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Priloga I – člen 61 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 61a

 

Prednost razlage, na podlagi katere pogodbeni pogoj učinkuje

 

Razlaga, na podlagi katere pogodbeni pogoji učinkujejo, prevlada nad razlago, na podlagi katere pogodbeni pogoji ne učinkujejo.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 63.)

 

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Priloga I – člen 61 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 61b

 

Razlaga v korist potrošnikov

 

1. V dvomu glede pomena pogodbenega pogoja v pogodbi med trgovcem in potrošnikom prevlada razlaga, ki je najugodnejša za potrošnika, razen če je pogoj postavil potrošnik.

 

2. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 64.)

 

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Priloga I – člen 62 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prednost soglasno posamično dogovorjenih pogodbenih pogojev

Pogodbeni pogoji, ki niso soglasno posamično dogovorjeni

Or. en

 

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Priloga I – člen 62 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Če v primeru, ki ga ni mogoče rešiti na podlagi člena 61b, obstaja dvom glede pomena pogodbenega pogoja, o katerem se stranki nista soglasno posamično dogovorili v smislu člena 7, prevlada razlaga pogoja v škodo stranke, ki ga je postavila.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 65.)

Obrazložitev

Člen 65 je bil vključen v člen 62, saj je videti bolj čitljivo in razumljivo, če so vse določbe o razlagi pogodbenih pogojev, ki niso bili soglasno posamično dogovorjeni, zbrane v enem členu. Vsebina je bila bolj jasno opredeljena.

 

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Priloga I – člen 63

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 63

črtano

Prednost razlage, na podlagi katere pogodbeni pogoj učinkuje

 

Razlaga, na podlagi katere pogodbeni pogoji učinkujejo, prevlada nad razlago, na podlagi katere pogodbeni pogoji ne učinkujejo.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 61a.)

 

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Priloga I – člen 64

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 64

črtano

Razlaga v korist potrošnikov

 

1. V dvomu glede pomena pogodbenega pogoja v pogodbi med trgovcem in potrošnikom prevlada razlaga, ki je najugodnejša za potrošnika, razen če je pogoj postavil potrošnik.

 

2. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 61b.)

 

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Priloga I – člen 65

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 65

črtano

Razlaga v škodo stranke, ki je postavila pogodbeni pogoj

 

Če v pogodbi, za katero ne velja člen 64, obstaja dvom glede pomena pogodbenega pogoja, o katerem se stranki nista soglasno posamično dogovorili v smislu člena 7, prevlada razlaga pogoja v škodo stranke, ki ga je postavila.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 62(1a).)

 

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Priloga I – naslov II – del III – poglavje 7 – oddelek 1 (novo) – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Oddelek 1: Splošne določbe

Or. en

 

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Priloga I – člen 67 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Poslovni običaji in prakse strank ne zavezujejo v delu, v katerem nasprotujejo pogodbenim pogojem, ki so bili soglasno posamično dogovorjeni, ali prisilnim določbam skupnega evropskega prodajnega prava.

3. Poslovni običaji in prakse strank ne zavezujejo v delu, v katerem nasprotujejo dogovoru strank ali prisilnim določbam skupnega evropskega prodajnega prava.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev besedila.

 

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Priloga I – člen 68 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsak molče dogovorjen pogodbeni pogoj iz odstavka 1 bi moral uresničevati to, o čemer bi se stranki verjetno dogovorili, če bi zadevno vprašanje uredili.

2. Vsak molče dogovorjen pogodbeni pogoj iz odstavka 1 bi moral uresničevati to, o čemer bi se stranki verjetno dogovorili.

Or. en

Obrazložitev

Poenostavitev besedila.

 

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Priloga I – člen 69 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če trgovec pred sklenitvijo pogodbe drugi stranki ali javno poda izjavo o značilnostih blaga, ki ga bo dobavil v skladu s pogodbo, izjava volje postane pogodbeni pogoj, razen če:

1. Če trgovec ali oseba, ki sodeluje pri oglaševanju ali trženju za trgovca, pred sklenitvijo pogodbe drugi stranki ali javno poda izjavo o značilnostih blaga, ki ga bo dobavil v skladu s pogodbo, izjava volje postane pogodbeni pogoj, razen če:

Or. en

(Glej predlog spremembe za odstavek 2.)

Obrazložitev

Odstavek 2 in odstavek 1 sta bila združena, da se poenostavi struktura člena.

 

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Priloga I – člen 69 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za namene odstavka 1 se za izjavo osebe, ki sodeluje pri oglaševanju ali trženju za trgovca, šteje, da jo je podal trgovec.

črtano

Or. en

(Glej predlog spremembe za odstavek 1.)

 

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Priloga I – člen 70

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 70

črtano

Dolžnost opozarjanja na pogodbene pogoje, ki niso soglasno posamično dogovorjeni

 

1. Pogodbeni pogoji, ki jih postavi ena stranka in se o njih stranki nista soglasno posamično dogovorili v smislu člena 7, se lahko uveljavljajo zoper drugo stranko le, če so bili drugi stranki znani ali če je stranka, ki je postavila pogoje, primerno ukrepala, da bi drugo stranko nanje opozorila, in sicer pred sklenitvijo pogodbe ali ob njeni sklenitvi.

 

2. Za namene tega člena v razmerju med trgovcem in potrošnikom potrošnik ni zadostno seznanjen s pogodbenimi pogoji, če so ti samo navedeni v pogodbeni listini, tudi če potrošnik listino podpiše.

 

3. Stranki ne smeta izključiti uporabe tega člena, odstopati od njega ali spreminjati njegovih učinkov.

 

Or. en

(Glej predloge spremembe k členu 76a, besedilo je bilo spremenjeno)

 

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Priloga I – člen 71

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 71

črtano

Dodatna plačila v pogodbah med trgovcem in potrošnikom

 

1. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom pogodbeni pogoj, ki bi zavezoval potrošnika h kakršnemu koli plačilu poleg plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca, zlasti če je postal del pogodbe zaradi uporabe privzetih možnosti, ki jih mora potrošnik zavrniti v izogib dodatnemu plačilu, potrošnika na zavezuje, razen če potrošnik pred sklenitvijo pogodbe izrecno soglaša z dodatnim plačilom. Če je potrošnik opravil dodatno plačilo, ga lahko izterja.

 

2. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 76b)

 

Predlog spremembe  123

Predlog uredbe

Priloga I – člen 74 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Stranki ne smeta izključiti uporabe tega člena, odstopati od njega ali spreminjati njegovih učinkov.

2. V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, odstopati od njega ali spreminjati njegovih učinkov.

Or. en

Obrazložitev

Da se ne bi prekomerno omejila svoboda sklepanja pogodb pri trgovanju med podjetji, bi moral biti člen 74 obvezen le pri poslovanju med podjetji in potrošniki.

 

Predlog spremembe  124

Predlog uredbe

Priloga I – naslov II – del III – poglavje 7 – oddelek 2 (novo) – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Oddelek 2: Posebne določbe za pogodbe med trgovci in potrošniki

Or. en

 

Predlog spremembe  125

Predlog uredbe

Priloga I – člen 76 a (novo) – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 76a

 

Dolžnost opozarjanja na pogodbene pogoje, ki niso soglasno posamično dogovorjeni

Or. en

 

 

Predlog spremembe  126

Predlog uredbe

Priloga I – člen 76 a – odstavek 1 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1. Pogodbeni pogoji, ki jih postavi trgovec in se o njih stranki nista soglasno posamično dogovorili v smislu člena 7, se lahko uveljavljajo zoper potrošnika le, če so bili potrošniku znani ali če je trgovec primerno ukrepal, da bi potrošnika nanje opozoril, in sicer pred sklenitvijo pogodbe ali ob njeni sklenitvi.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 70(1).)

Obrazložitev

Zdi se zadostno, da se določi dolžnost opozarjanja na pogodbene pogoje, ki v pogodbah med podjetjem in potrošnikom niso soglasno posamično dogovorjeni. To upošteva skrbi v zvezi z uporabo te določbe za trgovanje med podjetji.

 

Predlog spremembe  127

Predlog uredbe

Priloga I – člen 76 a – odstavek 2 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2. Za namene tega člena potrošnik ni zadostno seznanjen s pogodbenimi pogoji, razen če so:

 

(a) predstavljeni na ustrezen način, da se potrošnika opozori na njihov obstoj; ter

 

(b) dani ali dani na voljo potrošniku na način, ki mu nudi priložnost, da jih razume, preden se pogodba sklene.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 70(2), besedilo je bilo spremenjeno.)

Obrazložitev

Na člen 70(2) so letele kritike, češ da le določa, kakšno vedenje ni zadostno, da se potrošnika zadostno opozori na pogodbene pogoje. Namen novo predlaganega besedila je opisati, kaj je treba storiti, da se izpolni ta dolžnost: trgovec, ki predloži pogodbene pogoje, ki niso soglasno posamično dogovorjeni, lahko te pogoje uporabi zoper potrošnika le, če jih je prestavil na ustrezen način, ki potrošnika opozori na njihov obstoj ali ki potrošniku ponudi priložnost, da jih razume pred sklenitvijo pogodbe.

 

Predlog spremembe  128

Predlog uredbe

Priloga I – člen 76 a– odstavek 3 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3. Potrošnik se ne šteje za zadostno seznanjenega s pogodbenimi pogoji, če se pogodbena listina nanje zgolj sklicuje, tudi če potrošnik podpiše listino.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 70(2).)

 

Predlog spremembe  129

Predlog uredbe

Priloga I – člen 76 a – odstavek 4 (novo)

 

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Or. en

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k členu 70(3).

 

Predlog spremembe  130

Predlog uredbe

Priloga I – člen 76 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 76b

 

Dodatna plačila v pogodbah med trgovcem in potrošnikom

 

1. V pogodbi med trgovcem in potrošnikom pogodbeni pogoj, ki bi zavezoval potrošnika h kakršnemu koli plačilu poleg plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca, zlasti če je postal del pogodbe zaradi uporabe privzetih možnosti, ki jih mora potrošnik zavrniti v izogib dodatnemu plačilu, potrošnika ne zavezuje, razen če potrošnik pred sklenitvijo pogodbe izrecno soglaša z dodatnim plačilom. Če potrošnik opravi dodatno plačilo, ga lahko izterja.

 

2. Stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega člena, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 71.)

 

Predlog spremembe  131

Predlog uredbe

Priloga I – člen 86 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) je takšne narave, da njegova uporaba skrajno odstopa od dobre gospodarske prakse v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

(b) je takšne narave, da njegova uporaba skrajno odstopa od običajne gospodarske prakse v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

Or. en

 

Predlog spremembe  132

Predlog uredbe

Priloga I – člen 88 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Stranka, nezmožna izpolnitve, je dolžna zagotoviti, da druga stranka obvestilo o oviri in njenih učinkih na zmožnost izpolnitve prejme nemudoma po tem, ko se prva stranka zave ali bi se lahko zavedela teh okoliščin. Druga stranka je upravičena do odškodnine za kakršno koli izgubo, ki je posledica kršitve te dolžnosti.

3. Stranka, nezmožna izpolnitve, je dolžna zagotoviti, da druga stranka obvestilo o oviri in njenih učinkih na zmožnost izpolnitve prejme nemudoma po tem, ko se prva stranka zave ali bi se lahko zavedela teh okoliščin. Druga stranka je upravičena do odškodnine na podlagi poglavja 16 za kakršno koli izgubo, ki je posledica kršitve te dolžnosti.

Or. en

 

Predlog spremembe  133

Predlog uredbe

Priloga I – člen 89 – odstavek 3 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) oškodovana stranka ni sprejela in ni mogoče razumno šteti, da je sprejela tveganje glede te spremembe okoliščin.

(c) oškodovana stranka, ki se zanaša na spremembo okoliščin, ni sprejela in ni mogoče razumno šteti, da je sprejela tveganje glede te spremembe okoliščin.

Or. en

 

Predlog spremembe  134

Predlog uredbe

Priloga I – člen 91 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) na drugo osebo prenesti lastninsko pravico na blagu, vključno s snovnim nosilcem, na katerem je dobavljena digitalna vsebina;

(b) na drugo osebo prenesti ali se zavezati, da bo nanjo prenesel lastninsko pravico na blagu, vključno s snovnim nosilcem, na katerem je dobavljena digitalna vsebina;

Or. en

Obrazložitev

Dodatek razjasnjuje, z ozirom na novo vstavljen člen 91a o pridržku lastninske pravice, da lastništva ni treba prenesti nemudoma (kar bi izključilo vsak pridržek lastniške pravice).

 

Predlog spremembe  135

Predlog uredbe

Priloga I – člen 91 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 91a

 

Pridržek lastninske pravice

 

Če je bila dogovorjena klavzula o pridržku lastninske pravice, prodajalec ni dolžan prenesti lastništva blaga, dokler kupec ne izpolni obveznosti plačila, kot je dogovorjeno v klavzuli.

Or. en

Obrazložitev

Klavzula o pridržku lastninske pravice je dodana zaradi praktične potrebe. Predlagano novo besedilo razjasnjuje, da je dogovor o klavzulah o pridržku lastninske pravice možen takrat, ko se stranki dogovorita, da bo za njuno pogodbo veljalo skupno evropsko prodajno pravo. Podobno kot člen 9 direktive o zamudah pri plačilih je predlagano besedilo omejeno na obligacijski del klavzule o pridržku lastniške pravice, medtem ko materialnega prava ne zajema.

 

Predlog spremembe  136

Predlog uredbe

Priloga I – člen 95 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če časa dobave ni mogoče drugače določiti, morata biti blago ali digitalna vsebina dobavljena brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi pogodbe.

1. Če časa dobave ni mogoče drugače določiti, morata biti blago ali digitalna vsebina dobavljena v razumnem času po sklenitvi pogodbe.

Or. en

Obrazložitev

Predlagana sprememba usklajuje določbo s členom 33(c) konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga. Določba za pogodbe med podjetji in potrošniki iz poglavja 2, ki določa, da je rok dobave 30 dni, ostane nespremenjena.

 

Predlog spremembe  137

Predlog uredbe

Priloga I – člen 98

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 98

črtano

Učinek na prehod nevarnosti

 

Učinek dobave na prehod nevarnosti je urejen v poglavju 14.

 

Or. en

Obrazložitev

Določba navaja nekaj očitnega in je zato nepotrebna.

 

Predlog spremembe  138

Predlog uredbe

Priloga I – člen 100 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) imeti take lastnosti in zmogljivosti, kot jih kupec lahko razumno pričakuje. Pri določitvi, kaj potrošnik lahko pričakuje od digitalne vsebine, je treba upoštevati, ali je bila digitalna vsebina dobavljena v zameno za plačilo.

(g) imeti take lastnosti in zmogljivosti, kot jih kupec lahko razumno pričakuje v skladu s členom 5(2). Pri določitvi, kaj potrošnik lahko pričakuje od digitalne vsebine, je treba upoštevati, ali je bila digitalna vsebina dobavljena v zameno za plačilo ali kakršno koli nasprotno dajatev.

Or. en

Obrazložitev

Sklicevanje na člen 5 razjasnjuje, da je to določba, na podlagi katere se določi, kaj lahko kupec pričakuje. Sklicevanje na „nasprotno dajatev“ je sprememba, ki je nastala zaradi predlaganih sprememb k členu 107.

 

Predlog spremembe  139

Predlog uredbe

Priloga I – člen 102 – odstavek 3 in 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V pogodbah med podjetji se odstavek 2 ne uporablja, če je kupec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi lahko vedel za pravice ali zahtevke na podlagi intelektualne lastnine.

3. Odstavek 2 se ne uporablja:

 

(a) v pogodbah med trgovci, če je kupec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi lahko vedel za pravice ali zahtevke na podlagi intelektualne lastnine;

4. V pogodbah med trgovcem in potrošnikom se odstavek 2 ne uporablja, če je potrošnik ob sklenitvi pogodbe vedel za pravice ali zahtevke na podlagi intelektualne lastnine.

(b) v pogodbah med trgovcem in potrošnikom, če je potrošnik ob sklenitvi pogodbe vedel za pravice ali zahtevke na podlagi intelektualne lastnine.

Or. en

Obrazložitev

Poenostavitev strukture člena.

 

Predlog spremembe  140

Predlog uredbe

Priloga I – člen 103

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 103

črtano

Omejitev glede ustreznosti digitalne vsebine

 

Zgolj zato, ker je posodobljena digitalna vsebina postala dostopna po sklenitvi pogodbe, še ni mogoče šteti, da digitalna vsebina ne ustreza določbam pogodbe.

 

Or. en

Obrazložitev

Ta določba pogosteje zavaja kot razjasnjuje. Člen 100 je splošna določba, ki se uporablja za določanje ustreznosti ali neustreznosti.

 

Predlog spremembe  141

Predlog uredbe

Priloga I – člen 106 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če prodajalec ne izpolni obveznosti, lahko kupec uveljavlja naslednje:

1. Če prodajalec ne izpolni obveznosti, lahko kupec, če so posebne zahteve za ustrezne zahtevke izpolnjene, uveljavlja naslednje:

Or. en

Obrazložitev

Razjasnilo, da je odstavek 1 zgolj splošna določba, ki navaja morebitne zahtevke v primeru neizpolnitve obveznosti. Uporabijo se posebne zahteve za ustrezne zahtevke.

 

Predlog spremembe  142

Predlog uredbe

Priloga I – člen 106 – odstavek 3 – točka a – uvodno besedilo in točka i (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) pravice kupca niso odvisne od odprave napak s strani prodajalca ter

(a) pravice kupca niso odvisne od odprave napak s strani prodajalca, razen če:

 

(i) se nanašajo na blago ali digitalno vsebino, ki sta izdelana, proizvedena ali spremenjena po potrošnikovih navodilih ali sta očitno izdelana za določeno osebo; ali

Or. en

Obrazložitev

Ker je predlagano skupno evropsko prodajno pravo, ima potrošnik pravico nemudoma razdreti pogodbo zaradi neustreznosti, razen če je ta neznatna (člen 114(2)), v vseh primerih prodaje blaga ali dobave digitalnih vsebin, vendar mora dovoliti odpravo nepravilnosti v primeru pogodbe o povezanih storitvah (člen 155(2)). To vodi k temu, da naključni rezultati ne pogojujejo pravice kupca do odprave nepravilnosti v primerih prodajnih pogodb, ki dejansko vsebujejo tudi element storitve, kot je prodaja blaga, ki je izdelano po navodilu ali očitno izdelano za določeno osebo (npr. po meri narejena obleka), ali digitalnih vsebin. Predlagana sprememba uvaja potrebno prilagoditev.

 

Predlog spremembe  143

Predlog uredbe

Priloga I – člen 106 – odstavek 3 – točka a – točka ii (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Nadomestna možnost 1 [nadomestni predlog spremembe k predlogom sprememb k členu 199 in členu 174, točke od (1) do (1b)]

 

(ii) potrošnik obvesti trgovca o neustreznosti več kot šest mesecev po tem, ko je nevarnost prešla na potrošnika.

Or. en

Obrazložitev

Ta predlog spremembe sodi v sklop predlogov sprememb z več nadomestnimi možnostmi, ki jih poročevalci želijo predložiti v razpravo glede prilagoditev v zvezi z ravnovesjem med pravico kupca do razdora pogodbe in pravico prodajalca do odprave napak. Poročevalci želijo poudariti, da so te možnosti alternative ena k drugi in niso predlagane kumulativno. Ta predlog spremembe uvaja šestmesečni rok po prehodu nevarnosti na potrošnika, po poteku katerega bi moral kupec sprejeti odpravo napak.

 

Predlog spremembe  144

Predlog uredbe

Priloga I – člen 106 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Če je neizpolnitev prodajalca upravičena, lahko kupec uveljavlja kateri koli zahtevek iz odstavka 1, razen zahtevka za izpolnitev in odškodnino.

4. Če je neizpolnitev prodajalca upravičena, lahko kupec uveljavlja kateri koli zahtevek iz odstavka 1, razen zahtevka za odškodnino.

Or. en

Obrazložitev

Raven zaščite potrošnikov v okviru skupnega evropskega prodajnega prava se ne bi smela spustiti pod minimalni standard direktive o potrošniški prodaji (člen 3(5)), kar bi se zgodilo, če bi prodajalec lahko zavrnil popravilo ali zamenjavo v primeru, da je dobava neustreznega blaga opravičljiva.

 

Predlog spremembe  145

Predlog uredbe

Priloga I – člen 107

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Omejitev zahtevkov v zvezi z digitalno vsebino, ki ni bila dobavljena v zameno za plačilo

Omejitev zahtevkov v zvezi z digitalno vsebino, ki ni bila dobavljena v zameno za plačilo cene ali kakršno koli drugo nasprotno dajatev

 

- 1. Če je digitalna vsebina dobavljena v zameno za nasprotno dajatev, ki ni plačilo cene, lahko kupec uveljavlja kateri koli zahtevek iz člena 106(1), razen znižanja cene pod točko (d).

Če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo, kupec ne more uveljavljati zahtevkov iz točk (a) do (d) člena 106(1). Kupec lahko zgolj zahteva odškodnino na podlagi točke (e) člena 106(1) za izgubo ali škodo, ki je na lastnini kupca, vključno z njegovo strojno opremo, programsko opremo in podatki, nastala zaradi neustreznosti dobavljene digitalne vsebine, razen za vsako korist, za katero je bil kupec prikrajšan zaradi te škode.

1. Če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za nasprotno dajatev, kupec ne more uveljavljati zahtevkov iz točk (a) do (d) člena 106(1). Kupec lahko zgolj zahteva odškodnino na podlagi točke (e) člena 106(1) za izgubo ali škodo, ki je na lastnini kupca, vključno z njegovo strojno opremo, programsko opremo in podatki, nastala zaradi neustreznosti dobavljene digitalne vsebine, razen za vsako korist, za katero je bil kupec prikrajšan zaradi te škode.

Or. en

Obrazložitev

Skupno evropsko prodajno pravo zajema tudi primere, ko digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo cene (člen 5(b)). Vendar pa predlagani člen 107 preveč omejuje zahtevke kupca in ne upošteva primerov, ko kupec ne plača denarja, a mora vseeno opraviti nasprotno dajatev, kot je posredovanje osebnih podatkov. Odstavek 1 v teh primerih predvideva uporabo vseh zahtevkov v okviru skupnega evropskega prodajnega prava, razen znižanja cene (ker ni prišlo do plačila denarja). Odstavek 2 ohranja omejitev zahtevkov na odškodnine, a le v primeru, ko so bile digitalne vsebine resnično dobavljene zastonj.

 

Predlog spremembe  146

Predlog uredbe

Priloga I – člen 109 – odstavek 4 – točka -a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a) če je kupec potrošnik, zahtevki kupca niso odvisni od odprave napak s strani prodajalca pod točko (a) člena 106(3);

Or. en

(Sprememba je nastala kot posledica predloga spremembe k členu 106(3)(a).)

 

Predlog spremembe  147

Predlog uredbe

Priloga I – člen 109 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Prodajalec ima razumno obdobje za odpravo nepravilnosti.

5. Prodajalec ima razumno obdobje za odpravo nepravilnosti. V pogodbah med trgovcem in potrošnikom razumen rok ni daljši od 30 dni.

 

 

Or. en

Obrazložitev

Zdi se ustrezno določiti rok za odpravo napak v pogodbah med podjetji in potrošniki. Obdobje 30 dni je enako obdobju, ki je predvideno za dobavo v pogodbah med podjetji in potrošniki (člen 95(2)).

 

Predlog spremembe  148

Predlog uredbe

Priloga I – člen 109 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Kljub odpravi nepravilnosti kupec obdrži pravico zahtevati odškodnino za zamudo kot tudi za kakršno koli škodo, ki jo je povzročila oziroma je ni preprečila odprava nepravilnosti.

7. Kljub odpravi nepravilnosti kupec obdrži pravico zahtevati odškodnino iz poglavja 16 za zamudo kot tudi za kakršno koli škodo, ki jo je povzročila oziroma je ni preprečila odprava nepravilnosti.

Or. en

 

Predlog spremembe  149

Predlog uredbe

Priloga I – člen 110 – odstavek 1 in2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kupec ima pravico zahtevati izpolnitev obveznosti prodajalca.

1. Kupec ima pravico zahtevati izpolnitev obveznosti prodajalca, ki obsega brezplačno odpravo nepravilnosti izpolnitve, ki ne ustreza določbam pogodbe.

2. Izpolnitev, ki se lahko zahteva, obsega brezplačno odpravo nepravilnosti izpolnitve, ki ne ustreza določbam pogodbe.

 

Or. en

Obrazložitev

Poenostavitev strukture določbe.

 

Predlog spremembe  150

Predlog uredbe

Priloga I – člen 119 – odstavek 1 in 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Nadomestna možnost 2 [nadomestni predlog spremembe k predlogom sprememb k členu 106(1)(3)(a)(ii) in členu 174, točke (1) do (1b)]

1. V skladu s tem oddelkom kupec izgubi pravico do razdora pogodbe, če obvestitev o razdoru pogodbe ni dana v razumnem času od nastanka pravice ali od takrat, ko se kupec zave ali bi se lahko zavedel, da obveznost ne bo izpolnjena, kar koli nastopi pozneje.

1. V skladu s tem oddelkom kupec izgubi pravico do razdora pogodbe, če obvestitev o razdoru pogodbe ni dana v razumnem času od nastanka pravice ali od takrat, ko se kupec zave ali, če je kupec trgovec, bi se lahko zavedel, da obveznost ne bo izpolnjena, kar koli nastopi pozneje.

2. Odstavek 1 se ne uporablja:

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če ni bila ponujena nobena izpolnitev.

(a) če je kupec potrošnik; or

 

(b)če ni bila ponujena nobena izpolnitev.

 

Or. en

Obrazložitev

This amendment belongs to a set of amendments concerning several alternatives the rapporteurs wish to put to discussion regarding adjustments as regards the balance between the buyer's right to termination and the seller's right to cure. The rapporteurs wish to underline that these options are proposed alternatively and by no means cumulatively. The present amendment extends the requirement that notice of termination must be given within reasonable time after the buyer became aware of non-performance to B2C contracts (whereas expected knowledge remains relevant for B2B contracts only).

 

Predlog spremembe  151

Predlog uredbe

Priloga I – člen 120 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Kupec, ki zniža ceno, ne more hkrati zahtevati vračila tako poravnane škode, ampak mu ostaja pravica do odškodnine za vso škodo, ki bi mu v bodoče nastala.

3. Kupec, ki zniža ceno, ne more hkrati zahtevati vračila tako poravnane škode na podlagi poglavja 16, ampak mu ostaja pravica do odškodnine za vso škodo, ki bi mu v bodoče nastala.

Or. en

 

Predlog spremembe  152

Predlog uredbe

Priloga I – člen 121 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V pogodbi med trgovcema se od kupca pričakuje, da pregleda blago ali ga da v pregled v tako kratkem obdobju, kot je razumno, in ne pozneje kot v 14 dneh od dneva dobave blaga, dobave digitalne vsebine ali izvedbe povezane storitve.

1. V pogodbi med trgovcema se od kupca pričakuje, da pregleda blago ali digitalno vsebino ali ju da v pregled v tako kratkem obdobju, kot je razumno, in ne pozneje kot v 14 dneh od dneva dobave blaga, dobave digitalne vsebine ali izvedbe povezane storitve.

Or. en

 

Predlog spremembe  153

Predlog uredbe

Priloga I – člen 122 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V pogodbi med trgovcema se kupec ne more sklicevati na neustreznost, če v razumnem roku ne obvesti prodajalca in opredeli narave neustreznosti.

1. V pogodbi med trgovcema se kupec ne more sklicevati na neustreznost, če v razumnem roku ne obvesti prodajalca in opredeli narave neustreznosti. Kupec lahko kljub temu zniža ceno ali zahteva odškodnino, razen za izgubljeni dobiček, če ima primerno opravičilo, zakaj ni poslal zahtevanega obvestila.

Or. en

Obrazložitev

Ta dodatek je enak členu 44 konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga.

 

Predlog spremembe  154

Predlog uredbe

Priloga I – člen 123 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Točka (a) odstavka 1 se ne uporablja za pogodbe o dobavi digitalne vsebine, če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo.

2. Za pogodbe o dobavi digitalne vsebine se:

 

(a) točka (a) odstavka 1 ne uporablja za pogodbe o dobavi digitalne vsebine, če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo.

 

(b) točka (b) odstavka 1 ne uporablja, če digitalna vsebina ni dobavljena na snovnem nosilcu.

Or. en

Obrazložitev

Zdi se ustrezno določiti izjemo k obveznosti kupca, da mora prevzeti dobavo, v primeru, ko digitalna vsebina ni dobavljena na snovnem nosilcu. Takšna digitalna vsebina lahko kupcu povzroči škodo, prodajalcu pa ne povzroča stroškov shranjevanja. Zato kupec ne bi smel biti obvezan, da prevzame dobavo.

 

Predlog spremembe  155

Predlog uredbe

Priloga I – člen 127 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Če prodajalec sprejme plačilo s strani tretje osebe v okoliščinah, ki niso zajete z odstavkoma 1 ali 2, kupec ni več zavezan prodajalcu, vendar je prodajalec zavezan kupcu za vsako izgubo, nastalo s tem sprejetjem.

4. Če prodajalec sprejme plačilo s strani tretje osebe v okoliščinah, ki niso zajete z odstavkoma 1 ali 2, kupec ni več zavezan prodajalcu, vendar je prodajalec zavezan kupcu v skladu s poglavjem 16 za vsako izgubo, nastalo s tem sprejetjem.

Or. en

 

Predlog spremembe  156

Predlog uredbe

Priloga I – člen 131 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če kupec ne izpolni obveznosti, lahko prodajalec uveljavlja naslednje:

1. Če kupec ne izpolni obveznosti, lahko prodajalec, če so posebne zahteve za ustrezne zahtevke izpolnjene, uveljavlja naslednje:

Or. en

 

Predlog spremembe  157

Predlog uredbe

Priloga I – člen 131 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če je neizpolnitev kupca upravičena, lahko prodajalec uveljavlja kateri koli zahtevek iz odstavka 1, razen zahtevka za izpolnitev obveznosti in odškodnino.

2. Če je neizpolnitev kupca upravičena, lahko prodajalec uveljavlja kateri koli zahtevek iz odstavka 1, razen zahtevka za odškodnino.

Or. en

Obrazložitev

Ta sprememba je enaka spremembi člena 106(4).

 

Predlog spremembe  158

Predlog uredbe

Priloga I – člen 143 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Trenutek prehoda nevarnosti

Prehod nevarnosti v pogodbah med trgovcema

Or. en

 

Predlog spremembe  159

Predlog uredbe

Priloga I – člen 143 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za odstavek 1 veljajo členi 144, 145 in 146.

2. Če sta blago ali digitalna vsebina dana na razpolago kupcu in se kupec tega zaveda, nevarnost preide na kupca v trenutku, ko bi moral prevzeti blago ali digitalno vsebino, razen če je imel kupec na podlagi člena 113 pravico zadržati prevzem dobave.

 

Če sta blago ali digitalna vsebina dana na razpolago kupcu drugje kot v poslovni enoti prodajalca, nevarnost preide na kupca, ko mu je treba dobavljeno izročiti in ko se kupec zave dejstva, da sta mu blago ali digitalna vsebina dana na razpolago na navedenem kraju.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 144.)

Obrazložitev

Zaradi poenostavitve so bile določbe oddelka 3 združene v en člen.

 

Predlog spremembe  160

Predlog uredbe

Priloga I – člen 143 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. V prodajni pogodbi, ki obsega dostavo blaga, ne glede na to, ali lahko prodajalec zadrži listine o nadzoru razpolaganja z blagom:

 

(a) če prodajalec ni zavezan predati blago na posebnem kraju, nevarnost preide na kupca, ko je blago predano prvemu dostavitelju, da se v skladu s pogodbo blago dostavi kupcu;

 

(b) če je prodajalec zavezan predati blago dostavitelju na posebnem kraju, nevarnost ne preide na kupca, dokler blago ni predano dostavitelju na tistem posebnem kraju.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 145; besedilo je bilo spremenjeno.)

 

Predlog spremembe  161

Predlog uredbe

Priloga I – člen 143 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Če je blago prodano med prevozom, nevarnost preide na kupca v trenutku, ko je blago predano prvemu dostavitelju ali ko se pogodba sklene, glede na okoliščine. Tveganje ne preide na kupca, če je prodajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi lahko vedel, da je bilo blago izgubljeno ali poškodovano, in tega ni razkril kupcu.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 146; besedilo je bilo spremenjeno.)

 

Predlog spremembe  162

Predlog uredbe

Priloga I – člen 144

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 144

črtano

Blago, dano na razpolago kupcu

 

1. Če sta blago ali digitalna vsebina dana na razpolago kupcu in se kupec tega zaveda, nevarnost preide na kupca v trenutku, ko bi moral prevzeti blago ali digitalno vsebino, razen če je imel kupec na podlagi člena 113 pravico zadržati prevzem dobave.

 

2. Če sta blago ali digitalna vsebina dana na razpolago kupcu drugje kot v poslovni enoti prodajalca, nevarnost preide na kupca, ko mu je treba dobavljeno izročiti in ko se kupec zave dejstva, da sta mu blago ali digitalna vsebina dana na razpolago na navedenem kraju.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 143(2).)

 

Predlog spremembe  163

Predlog uredbe

Priloga I – člen 145

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 145

črtano

Dostava blaga

 

1. Ta člen se uporablja za prodajno pogodbo, ki obsega dostavo blaga.

 

2. Če prodajalec ni zavezan predati blaga na posebnem kraju, nevarnost preide na kupca, ko je blago predano prvemu dostavitelju, da se v skladu s pogodbo blago dostavi kupcu.

 

3. Če je prodajalec zavezan predati blago dostavitelju na posebnem kraju, nevarnost ne preide na kupca, dokler blago ni predano dostavitelju na tistem posebnem kraju.

 

4. Dejstvo, da prodajalec lahko zadrži listine o nadzoru razpolaganja z blagom, ne vpliva na prehod nevarnosti.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 143(3).)

 

Predlog spremembe  164

Predlog uredbe

Priloga I – člen 146

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 146

črtano

Blago, prodano med prevozom

 

1. Ta člen se uporablja za prodajno pogodbo, ki obsega blago, prodano med prevozom.

 

2. Nevarnost preide na kupca v trenutku, ko je blago predano prvemu dostavitelju. Če pa tako kažejo okoliščine, nevarnost preide na kupca, ko je pogodba sklenjena.

 

3. Če je prodajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi lahko vedel, da je bilo blago izgubljeno ali poškodovano, in tega ni razkril kupcu, izguba ali poškodovanje bremenita prodajalca.

 

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 143(4).)

 

Predlog spremembe  165

Predlog uredbe

Priloga I – člen 155 – odstavek 1 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) zahteva odškodnino.

(e) zahteva odškodnino na podlagi poglavja 16.

Or. en

 

Predlog spremembe  166

Predlog uredbe

Priloga I – člen 155 – odstavek 5 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) v zvezi s pravico izvajalca storitev, da odpravi nepravilnosti, v pogodbah med trgovcem in potrošnikom razumen rok iz člena 109(5) ne sme biti daljši od 30 dni;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Obdobje za odpravo nepravilnosti v pogodbah med podjetji in potrošniki se lahko črta, če se doda v splošne določbe o odpravi nepravilnosti v prodajnih pogodbah, člen 109(5).

 

Predlog spremembe  167

Predlog uredbe

Priloga I – člen 157 – odstavek 1 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) zahteva obresti od cene ali odškodnino.

(d) zahteva obresti od cene ali odškodnino na podlagi poglavja 16.

Or. en

 

Predlog spremembe  168

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vračilo za razveljavitev ali razdor pogodbe

Vračilo v primeru razveljavitve, razdora ali neveljavnosti pogodbe

Or. en

Obrazložitev

Sklop predlogov sprememb, katerih namen je spremeniti poglavje o vračilu, saj je bila ugotovljena vrsta pomanjkljivosti. Namen predlogov je doseči bolj dosledne in uravnotežene rezultate ter dopolniti in razjasniti določbe, kakor tudi zagotoviti praktične rešitve za dobavo digitalnih vsebin, zlasti v primerih, ko so te dobavljene v zameno za nasprotne dajatve, ki niso plačilo cene.

 

Predlog spremembe  169

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če katera koli od strank izpodbija ali razdre pogodbo, mora vsaka stranka vrniti, kar je ta stranka (prejemnik) prejela od druge stranke.

1. Če katera koli od strank izpodbija ali razdre pogodbo ali del pogodbe ali če je pogodba neveljavna ali nezavezujoča iz razlogov, ki niso izpodbijanje ali razdor, mora vsaka stranka vrniti, kar je ta stranka („prejemnik“) na podlagi omenjene pogodbe ali dela te pogodbe prejela od druge stranke.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev za izpodbijanje ali razdor dela pogodbe (prim. člen 117) in za primere, ko je pogodba neveljavna ali nezavezujoča, ker prodajalec ni upošteval določenih obvez ali ker ni bila izpolnjena posebna zahteva (npr. členi 19(4), 25(2), 71(1), 72(3), 79(2), 167(3) in 170(1)).

 

Predlog spremembe  170

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Vračilo se opravi nemudoma in v vsakem primeru najpozneje v štirinajstih dneh od dne obvestila o izpodbijanju ali razdoru. Če je prejemnik potrošnik, je vračilo pravočasno, če potrošnik sprejme potrebne ukrepe, preden poteče štirinajstdnevno obdobje.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev v zvezi z vprašanjem časa vračila. Predlagana rešitev je v skladu z določbami o uveljavitvi pravice do odstopa (člena 44(1) in 45(1), v skladu z direktivo o pravicah potrošnikov).

 

Predlog spremembe  171

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Prejemnik nosi stroške vračila prejetega.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev v zvezi z vprašanjem stroškov vračila. Predlagana rešitev ustreza določbam o uveljavitvi pravice do odstopa (člen 44(2), v skladu z direktivo o pravicah potrošnikov).

 

Predlog spremembe  172

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 – odstavek 2 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2c. Stranki ni treba izpolniti obveznosti vračila, če ima za to upravičen interes, na primer, če je to potrebno za ugotovitev neustreznosti.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev besedila.

 

Predlog spremembe  173

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 – odstavek 2 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2d. Če ena izmed strank ne izpolni obveznosti vračila ali plačila iz tega poglavja, lahko druga stranka zahteva odškodnino po členih od 159 do 163.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev besedila.

 

Predlog spremembe  174

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 a (novo) – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 172a

 

Vračilo digitalne vsebine in vračilo nasprotne dajatve v primeru dobave digitalne vsebine

Or. en

 

Predlog spremembe  175

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 a – (novo) – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1. Digitalna vsebina se šteje kot vračljiva, le če:

 

(a) je bila dobavljena na snovnem nosilcu in je ta nosilec še zmeraj zapečaten oziroma ga prodajalec pred dobavo ni zapečatil;

 

(b) je iz drugih okoliščin razvidno, da prejemnik, ki je snovni nosilec vrnil, ni mogel zadržati uporabne kopije digitalne vsebine ; ali

 

(c) lahko prodajalec brez posebnega truda ali stroškov prejemniku prepreči vsakršno nadaljnjo uporabo digitalne vsebine, na primer z izbrisom njegovega uporabniškega računa.

Or. en

Obrazložitev

Digitalna vsebina se šteje kot vračljiva, če je kupec ne more več uporabljati, med drugim če je snovni nosilec še zmeraj zapečaten, če kupec ni mogel zadržati uporabne kopije (na primer če je vsebina še vedno blokirana z zaščitnim tehničnim ukrepom ali če je bila dobavljena z napako, zaradi česar je ni mogoče uporabljati) ali če lahko prodajalec brez posebnega truda ali stroškov prejemniku vsakršno nadaljnjo uporabo digitalne vsebine prepreči (na primer z ukinitvijo njegovega uporabniškega računa). V vseh teh primerih naj kupcu ne bi bilo treba plačati denarne vrednosti.

 

Predlog spremembe  176

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 a – (novo) – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2. Za prejemnika digitalne vsebine, dobavljene na snovnem nosilcu, ki je vračljiv v skladu z odstavkom 1 (a) in (b), se šteje, da je izpolnil obveznost vračila, če je snovni nosilec poslal nazaj.

Or. en

Obrazložitev

Pojasnitev tega, kaj mora prejemnik digitalne vsebine, dobavljene na snovnem nosilcu, storiti, da izpolni obveznosti vračila (na primer kompaktni disk pošlje nazaj).

 

Predlog spremembe  177

Predlog uredbe

Priloga I – člen 172 a – (novo) – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3. Če je digitalna vsebina dobavljena v zameno za nasprotno dajatev, ki ni plačilo, kot je na primer posredovanje osebnih podatkov, in te nasprotne dajatve ni mogoče vrniti, se prejemnik nasprotne dajatve vzdrži nadaljnje uporabe prejetega, na primer tako, da prejete osebne podatke izbriše.

Or. en

Obrazložitev

Za primere, ko je digitalna vsebina dobavljena v zameno za nasprotno dajatev, ki ni plačilo, je pomembno razjasniti, kaj mora prodajalec storiti v primeru vračila. Ponavadi namreč prejme osebne podatke, druge informacije, povezane s kupcem, ali ima koristi od kupčeve uporabe digitalnega izdelka, torej, kar je prejel, ni mogoče vrniti. Zato bi se moral ob razveljavitvi ali razdoru pogodbe nadaljnji uporabi prejetega odreči (na primer uporabi osebnih podatkov).

 

Predlog spremembe  178

Predlog uredbe

Priloga I – člen 173 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če prejetega, vključno s sadovi, če je relevantno, ni mogoče vrniti, ali v primeru digitalne vsebine – ne glede na to, ali je bila dobavljena na snovnem nosilcu – mora prejemnik plačati denarno vrednost prejetega. Če je vračilo možno, vendar bi povzročilo nerazumen trud ali strošek, lahko prejemnik izbere plačilo denarne vrednosti prejetega, pod pogojem, da to ne bi škodilo lastniškim interesom druge stranke.

1. Če prejetega, vključno s sadovi, če je relevantno, ni mogoče vrniti, mora prejemnik plačati denarno vrednost prejetega. Če je vračilo možno, vendar bi povzročilo nerazumen trud ali strošek, lahko prejemnik izbere plačilo denarne vrednosti prejetega, pod pogojem, da to ne bi škodilo lastniškim interesom druge stranke.

Or. en

Obrazložitev

Črtano besedilo določbe ni potrebno, če bo vnesen novi člen 172a.

 

Predlog spremembe  179

Predlog uredbe

Priloga I – člen 173 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Če je prejemnik dobil nadomestilo v denarju ali naravi v zameno za blago ali digitalno vsebino in je vedel ali bi lahko vedel za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe, lahko druga stranka zahteva nadomestek ali denarno vrednost nadomestka. Prejemnik, ki je dobil nadomestilo v denarju ali naravi v zameno za blago ali digitalno vsebino in ni vedel ali ne bi mogel vedeti za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe, lahko izbere, ali bo vrnil denarno vrednost nadomestka ali nadomestek.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Odstavek 5 se črta, saj lahko pripelje do različnih posledic, če bi moral kupec, ki blaga ne more vrniti (na primer, če je bilo ukradeno, podarjeno kot darilo ali popolnoma uničeno), plačati njegovo celotno denarno vrednost (odstavek 1), medtem ko bi moral kupec, ki je blago prodal pod tržno vrednostjo, vrniti le stroške prodaje (odstavek 5). V obeh primerih bi moral kupec plačati denarno vrednost.

 

Predlog spremembe  180

Predlog uredbe

Priloga I – člen 173 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo, ni treba ničesar vrniti.

6. Če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo, temveč za nasprotno dajatev, ki ni plačilo, oziroma brez nasprotne dajatve, in se je ne more šteti za vračljivo po členu 172a(1), prejemniku digitalne vsebine ni treba plačati njene denarne vrednosti.

Or. en

Obrazložitev

Potrebno je pojasnilo. Če je kupec digitalno vsebino prejel, ne da bi zanjo plačal, tudi v primeru vračila ni dolžan plačati njene denarne vrednosti.

 

Predlog spremembe  181

Predlog uredbe

Priloga I – člen 173 – odstavek 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a. Če je digitalna vsebina dobavljena v zameno za nasprotno dajatev, ki ni plačilo in je ni mogoče vrniti, prejemniku te nasprotne dajatve ni treba plačati njene denarne vrednosti. To ne posega v člen 172a(3).

Or. en

Obrazložitev

Potrebno je pojasnilo. Zelo pogosto ni mogoče vrniti tega, kar je bilo prejeto v zameno za digitalno vsebino, hkrati pa je težko, včasih tudi nemogoče, določiti denarno vrednost nasprotne dajatve. V takšnem primeru je najprimernejša rešitev za ravnovesje med pravicami strank, da nobeni izmed njih ni treba plačati denarne vrednosti prejetega. To seveda ne bi smelo posegati v obveznost prejemnika nasprotne dajatve iz člena 172a(3), da se vzdrži nadaljnje uporabe prejetega (na primer osebnih podatkov).

 

Predlog spremembe  182

Predlog uredbe

Priloga I – člen 174 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plačilo za uporabo in obresti na prejeti denar

Plačilo za uporabo in obresti na prejeti denar in zmanjšano vrednost

Or. en

 

Predlog spremembe  183

Predlog uredbe

Priloga I – člen 174 – odstavek 1 do 1b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Nadomestna možnost 3 [alternativni predlog spremembe k predlogom sprememb k členu 106(1)(3)(a)(ii) in členu 119]

1. Prejemnik, ki je uporabil prejeto blago, mora drugi stranki plačati denarno vrednost te uporabe za vsako obdobje, v katerem:

1. V primeru razveljavitve pogodbe mora prejemnik, ki je uporabil blago, digitalno vsebino ali iz njiju izhajajoče sadove, drugi stranki plačati denarno vrednost te uporabe za vsako obdobje, v katerem:

(a) je razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe na strani prejemnika;

(a) je razlog za razveljavitev pogodbe na strani prejemnika; ali

(b) se je prejemnik, pred začetkom tega obdobja, zavedal razloga za razveljavitev ali razdor;

(b) se je prejemnik, pred začetkom tega obdobja, zavedal razloga za razveljavitev.

(c) bi bilo glede na naravo blaga, naravo in obseg uporabe ter razpoložljivost zahtevkov, razen razdora pogodbe, nepravično dopustiti prejemniku prosto uporabo blaga za to obdobje.

 

 

1a. V primeru razdora pogodbe mora prejemnik, ki je uporabil blago, digitalno vsebino ali iz njiju izhajajoče sadove, drugi stranki plačati denarno vrednost te uporabe. Prejemnik lahko od plačila za uporabo odšteje stroške vračila blaga, digitalne vsebine ali iz njiju izhajajočih sadov.

 

1b. Denarna vrednost uporabe je znesek, ki ga je prejemnik z uporabo blaga, digitalne vsebine ali iz njiju izhajajočih sadov prihranil.

Or. en

Obrazložitev

This amendment belongs to a set of amendments concerning several alternatives the rapporteurs wish to put to discussion regarding adjustments as regards the balance between the buyer's right to termination and the seller's right to cure. The rapporteurs wish to underline that these options are proposed alternatively and by no means cumulatively. The present amendment allows the seller to claim payment for the use of the goods if the buyer decides to terminate the contract instead of invoking his less extensive rights, i.e. replacement or repair. Paragraphs 1a and 1b add necessary clarifications.

 

Predlog spremembe  184

Predlog uredbe

Priloga I – člen 174 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za namene tega poglavja prejemnik ni zavezan plačati uporabe prejetega blaga ali obresti od prejetega denarja v vseh okoliščinah, razen v tistih, določenih v odstavkih 1 in 2.

3. Za namene tega poglavja prejemnik ni zavezan plačati uporabe prejetega blaga, digitalne vsebine ali iz njiju izhajajočih sadov ali obresti od prejetega denarja v vseh okoliščinah, razen v tistih, določenih v odstavkih 1, 1a in 2.

Or. en

 

Predlog spremembe  185

Predlog uredbe

Priloga I – člen 174 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Prejemnik je po členih od 159 do 163 odgovoren za vsako zmanjšanje vrednosti blaga, digitalne vsebine ali iz njiju izhajajočih sadov v obsegu, v katerem je padec vrednosti višji od zmanjšanja vrednosti zaradi običajne uporabe.

Or. en

Obrazložitev

Določba je bila predlagana, saj bi se pojavile različne posledice, če bi moral kupec, ki blaga ne more vrniti (na primer, če je bilo ukradeno, podarjeno kot darilo ali popolnoma uničeno), plačati njegovo celotno denarno vrednost (člen 173(1)), medtem ko bi moral kupec v primeru, ko je blago zelo poškodovano in je torej izgubilo precej vrednosti, vendar je še vedno vračljivo, poškodovano blago le vrniti (člen 172(1)in (2)). Kupec bi moral plačati škodo tudi v drugem primeru.

 

Predlog spremembe  186

Predlog uredbe

Priloga I – člen 174 – odstavek 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. Plačilo za uporabo ali zmanjšano vrednost ne presega dogovorjene cene blaga ali digitalne vsebine.

Or. en

Obrazložitev

Ker nobena stranka od vračila ne sme imeti koristi, je plačilo za uporabo ali zmanjšano vrednost omejeno na dogovorjeno ceno blaga ali digitalne vsebine.

 

Predlog spremembe  187

Predlog uredbe

Priloga I – člen 174 – odstavek 3 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3c. Če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo temveč za nasprotno dajatev, ki ni plačilo, oziroma brez nasprotne dajatve, prejemniku digitalne vsebine ni treba plačati njene uporabe ali zmanjšane vrednosti.

Or. en

Obrazložitev

Potrebno je pojasnilo. Če digitalna vsebina ni dobavljena v zameno za plačilo, se od prejemnika ne more pričakovati, da plača za njeno uporabo ali zmanjšano vrednost.

 

Predlog spremembe  188

Predlog uredbe

Priloga I – člen 174 – odstavek 3 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3d. Če je digitalna vsebina dobavljena v zameno za nasprotno dajatev, ki ni plačilo, prejemniku nasprotne dajatve ni treba plačati uporabe prejetega ali njegove zmanjšane vrednosti. To ne posega v člen 172a(3).

Or. en

Obrazložitev

Potrebno pojasnilo. Predlagana določba vzpostavlja ravnovesje med interesi prodajalca in kupca. Kadar kupcu ni treba plačati uporabe ali zmanjšane vrednosti, tega naj ne bi bil dolžan niti prodajalec. To seveda ne bi smelo posegati v obveznost prejemnika nasprotne dajatve iz člena 172a(3), da se vzdrži nadaljnje uporabe prejetega (na primer osebnih podatkov).

 

Predlog spremembe  189

Predlog uredbe

Priloga I – člen 175 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če ima prejemnik stroške z blagom ali digitalno vsebino, ima pravico do nadomestila, če so bili ti stroški v prid drugi stranki, pod pogojem, da so stroški nastali, ko prejemnik ni vedel in ne bi mogel vedeti za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe.

1. Če ima prejemnik stroške z blagom ali digitalno vsebino ali iz njiju izhajajočimi sadovi, ima pravico do nadomestila, če so bili ti stroški v prid drugi stranki, pod pogojem, da so stroški nastali, ko prejemnik ni vedel in ne bi mogel vedeti za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev besedila.

 

Predlog spremembe  190

Predlog uredbe

Priloga I – člen 175 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Prejemnik, ki je vedel ali bi lahko vedel za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe, ima pravico do nadomestila le za stroške, ki so bili potrebni za zaščito blaga ali digitalne vsebine pred izgubo ali zmanjšanjem vrednosti, pod pogojem, da prejemnik ni mogel vprašati druge stranke za nasvet.

2. Prejemnik, ki je vedel ali bi lahko vedel za razlog za razveljavitev ali razdor pogodbe, ima pravico do nadomestila le za stroške, ki so bili potrebni za zaščito blaga ali digitalne vsebine ali iz njiju izhajajočih sadov pred izgubo ali zmanjšanjem vrednosti, pod pogojem, da prejemnik ni mogel vprašati druge stranke za nasvet.

Or. en

Obrazložitev

Razjasnitev besedila.

 

Predlog spremembe  191

Predlog uredbe

Priloga I – člen 177

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega poglavja, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov.

V razmerju med trgovcem in potrošnikom stranki v škodo potrošnika ne smeta izključiti uporabe tega poglavja, od njega odstopati ali spreminjati njegovih učinkov, preden je posredovano obvestilo o razveljavitvi ali razdoru pogodbe.

Or. en

Obrazložitev

Strakam bi moralo biti po posredovanju obvestila o razveljavitvi ali razdoru pogodbe dovoljeno odstopanje od pravil o vračilu. To je lahko za njih pomembno, če želijo doseči mirno rešitev spora.

 

Predlog spremembe  192

Predlog uredbe

Priloga I – člen 178

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zahtevek za izpolnitev obveznosti in vsi stranski zahtevki zastarajo z iztekom roka, določenega v tem poglavju.

Zahtevek za izpolnitev obveznosti in vsi stranski zahtevki, vključno z vsemi zahtevki zaradi neizpolnitve, z izjemo zadržanja izpolnitve, zastarajo z iztekom roka, določenega v tem poglavju.

Or. en

Obrazložitev

Pojasnitev tega, da zahtevki zaradi neizpolnitve zastarajo. Besedilo je v skladu s členom 185, ki pa ureja le učinke zastaranja. Predpisi o zastaranju ne zadevajo tržna jamstva, kot so opredeljena v členu 2(s).

 

Predlog spremembe  193

Predlog uredbe

Priloga I – člen 179 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Dolgi zastaralni rok znaša deset let, v primeru pravice do odškodnine za telesne poškodbe pa trideset let.

2. Dolgi zastaralni rok znaša šest let, v primeru pravice do odškodnine za telesne poškodbe pa trideset let.

Or. en

Obrazložitev

Desetletni zastaralni rok je pri nekaterih naletel na kritične odzive, medtem ko drugi, vključno s Komisijo, pojasnjujejo, da je njegov praktični pomen omejen. Ker želita poročevalca razbliniti pomisleke in se strinjata, da je praktični učinek daljšega obdobja omejen, predlagata šestletno obdobje. Menita, da je to ustrezna rešitev glede na dolge zastaralne roke, ki veljajo v državah članicah.

 

Predlog spremembe  194

Predlog uredbe

Priloga I – člen 179 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Zastaralni rok poteče, ko je poteklo eno od obeh obdobij, odvisno od tega, katero poteče prej.

Or. en

Obrazložitev

Pojasnitev razmerja med obema zastaralnima rokoma.

 

Predlog spremembe  195

Predlog uredbe

Priloga I – člen 183 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 183a

 

Odlog izteka v primeru višje sile

 

1. Tek kratkega zastaralnega roka se odloži za obdobje, v katerem upnik ne more s postopkom uveljavljati svojih pravic zaradi ovire, nad katero nima nadzora, in se od njega ne more razumno pričakovati, da oviro odpravi ali premaga.

 

2. Odstavek 1 se uporablja le, če se ovira pojavi ali ostaja v zadnjih šestih mesecih zastaralnega roka.

 

3. Če sta trajanje ali značaj ovire takšna, da od upnika ni mogoče razumno pričakovati, da bo postopek za uveljavitev svojih pravic začel v času zastaralnega roka, ki more po koncu odloga še preteči, zastaralni rok ne poteče, preden ni poteklo šest mesecev od odprave ovire.

Or. en

Obrazložitev

Dodano je pravilo o splošni višji sili v skladu s členom III.-7.303 osnutka skupnega referenčnega okvira. Člen 183 o poslovni nesposobnosti upnika in splošno načelo vestnosti in poštenja nista dovolj, da bi se izognili nerazumno resnim posledicam ovir, ki preprečujejo pravočasen začetek postopka iz člena 181. Ker določba velja le za kratki zastaralni rok, je njen vpliv na pravno varnost omejen.

 

Predlog spremembe  196

Predlog uredbe

Naslov III (novo) – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Naslov III

 

Spremljevalni ukrepi

Or. en

 

Predlog spremembe  197

Predlog uredbe

Priloga I – člen 186 a (novo) – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 186a

 

Sporočanje sodb, ki izvršujejo to uredbo

 

1. Države članice zagotovijo, da se pravnomočne sodbe njihovih sodišč, ki uporabljajo določbe te uredbe, nemudoma sporočijo Komisiji.

Or. en

 

Predlog spremembe  198

Predlog uredbe

Priloga I – člen 186 a (novo) – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2. Komisija vzpostavi sistem, ki omogoča seznanitev s podatki v zvezi s sodbami iz odstavka 1 ter z zadevnimi sodbami Sodišča Evropske unije. Sistem je javno dostopen. Je popolnoma sistematiziran in je po njem enostavno iskati.

Or. en

Obrazložitev

Podatkovna zbirka je pomembno orodje za krepitev splošnega razumevanja uporabe skupnega evropskega prodajnega prava. Iskanje po zbirki mora zato biti enostavno in uporabniku prijazno.

 

Predlog spremembe  199

Predlog uredbe

Priloga I – člen 186 a (novo) – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3. Sodbam, ki so posredovane po odstavku 1, je priložen njihov standardni povzetek, ki vsebuje sledeče:

 

(a) zadevo in ustrezen(ne) člen(e) skupnega evropskega prodajnega prava

 

(b) kratek povzetek dejstev

 

(c) kratek povzetek glavnih utemeljitev

 

(d) sklep in

 

(e) razloge za odločitev, z jasno navedbo načela, po katerem se je odločalo.

Or. en

Obrazložitev

Da bi se izognili različnim pristopom pri sodnem odločanju po Evropski uniji in zagotovili učinkovito in varčno delovanje podatkovne zbirke, je treba uvesti model standardnega povzetka sodb, ki bi ga bilo mogoče v podatkovno zbirko vnesti z minimalnimi popravki. Povzetek mora biti priložen sodbi. Biti mora jedrnat, da bo lahko dostopen in da bodo stroški prevoda čim nižji, njegova vsebina pa mora biti, kot je predlagano.

 

Predlog spremembe  200

Predlog uredbe

Priloga I – člen 186 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 186b

 

Alternativno reševanje sporov

 

1. Stranke v pogodbah med potrošnikom in trgovcem se spodbuja, da preučijo možnosti, po katerih bi spore, ki nastanejo iz pogodbe, ki je bila po dogovoru sklenjena po skupnem evropskem prodajnem pravu, predložili organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v členu 4(e) [Direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov].

 

2. Ta člen ne izključuje ali omejuje pravice strank, da spor, namesto da bi ga predložile organu za alternativno reševanje sporov, začnejo kadarkoli reševati pred sodiščem.

Or. en

Obrazložitev

Dodatna ovira v čezmejni trgovini je pomanjkanje učinkovitih in poceni pravnih sredstev. Nova direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov je hvalevredna, saj zagotavlja alternativno reševanje sporov po vsej Evropski uniji. Pri uporabi skupnega evropskega prodajnega prava bi si morali zlasti trgovci prizadevati za reševanje sporov iz pogodb pri obstoječem organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v členu 4(e) direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov. To pa ne posega v dostop strank do sodnega varstva.

 

Predlog spremembe  201

Predlog uredbe

Priloga I – člen 186 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 186c

 

Oblikovanje vzorca evropskih pogodbenih pogojev

 

1. Komisija čimprej in vsaj v treh mesecih po začetku veljavnosti te direktive imenuje skupino strokovnjakov, ki ji bodo pomagali pri razvoju vzorca evropskih pogodbenih pogojev, ki bodo temeljili na skupnem evropskem prodajnem pravu in ga bodo dopolnjevali. Strokovnjaki bodo sodelovali tudi pri spodbujanju uporabe tega prava v praksi.

 

2. Komisija si s pomočjo skupine strokovnjakov prizadeva, da prve vzorce evropskih pogodbenih pogojev predstavi v [xxx] od začetka veljavnosti te uredbe.

 

3. Skupina strokovnjakov iz odstavka 1 je sestavljena iz članov, ki zastopajo interese zlasti uporabnikov skupnega prodajnega prava za Evropsko unijo. Lahko se odloči za ustanovitev strokovnih podskupin za posamezna področja trgovine.

Or. en

Obrazložitev

Znova je treba poudariti, da je treba skupaj s skupnim evropskim prodajnim pravom oblikovati standardne vzorčne pogodbe za celotno Evropsko unijo. Standardne vzorčne pogodbe – zlasti zaradi člena 6(2) uredbe Rim I – v sedanjem pravnem okolju ne bi delovale. Poročevalca sta prepričana, da bodo take vzorčne pogodbe, ki bodo zlahka dostopne, bistvene za uspeh skupnega evropskega prodajnega prava. Zato pozivata Komisijo, naj jih začne čim prej pripravljati vzporedno s tekočim zakonodajnim postopkom. Menita, da je v normativnem delu besedila potrebno izrecno sklicevanje nanje.

 

Predlog spremembe  202

Predlog uredbe

Naslov IV (novo) – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Naslov IV

 

Končne določbe

Or. en

 

Predlog spremembe  203

Predlog uredbe

Priloga I – člen 186 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 186d

 

Pregled uporabe

 

1. Države članice do… [štiri leta po začetku uporabe te uredbe] Komisiji predložijo podatke o uporabi uredbe, zlasti glede stopnje sprejetosti skupnega evropskega prodajnega prava, obsega, v katerem je zaradi njegovih določb prišlo do sodnih postopkov, ter trenutnih razlik v ravni varstva potrošnikov med skupnim evropskim prodajnim pravom in nacionalnim pravom. Podatki vsebujejo obsežen pregled sodne prakse nacionalnih sodišč, ki razlagajo določbe skupnega evropskega prodajnega prava.

 

2. Komisija do…[pet let po začetku uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži podrobno poročilo o pregledu izvajanja uredbe ob upoštevanju, med drugim, potrebe po širitvi področja uporabe v zvezi s pogodbami med podjetji, tržnega in tehnološkega razvoja digitalne vsebine in prihodnjega razvoja pravnega reda Unije. Nadalje nameni posebno pozornost temu, ali so omejitve za pogodbe na daljavo in zlasti spletne pogodbe ustrezne oziroma je področje uporabe mogoče razširiti, med drugim na pogodbe, sklenjene v poslovnih prostorih.

Or. en

(Glej predloge spremembe k členu 15. Besedilo je bilo spremenjeno.)

 

Predlog spremembe  204

Predlog uredbe

Priloga I – člen 186 e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 186e

 

Sprememba Uredbe (ES) št. 2006/2004

 

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 2006/20041 se doda naslednja točka:

 

„18. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem evropskem prodajnem pravu (UL L ***, ***, str. **).”

 

__________________

 

1 UL L 364, 9.12.2004, str. 1.

Or. en

Obrazložitev

Uredba 2006/2004/ES vzpostavlja sistem sodelovanja med nacionalnimi organi potrošnikov, katerega namen je zagotoviti skladnost z usklajeno zakonodajo o zaščiti potrošnikov. Ker skupno evropsko prodajno pravo obsega celoten sklop popolnoma usklajenih prisilnih določb o varstvu potrošnikov, bi morala biti uredba zajeta tudi z Uredbo 2006/2004/ES.

 

Predlog spremembe  205

Predlog uredbe

Priloga I – člen 186 f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 186f

 

Začetek veljavnosti in uporabe

 

1. Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

 

2. Uporabljati se začne [šest mesecev po začetku veljavnosti].

 

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

Or. en

(Glej predlog spremembe k členu 16.)

 

OBRAZLOŽITEV

 

 

I. Uvod

 

Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem evropskem prodajnem pravu ( COM(2011)0635 ) je prelomna pobuda, ki je ključnega pomena za potrošnike in podjetja na notranjem trgu. Je rezultat pobude o evropskem pogodbenem pravu, katere cilj je odprava težav, ki jih na notranjem trgu povzročajo različni nacionalni pogodbeni predpisi. O njej že vrsto let teče razprava, ki jo usmerja in podpira Parlament[2], nazadnje v resoluciji iz leta 2011 o zeleni knjigi Komisije[3].

 

Po delovnem dokumentu iz oktobra 2012 soporočevalca sedaj predstavljata skupne predloge sprememb v osnutku poročila. Poudarila bi rada, da ta dokument ni končno besedilo, temveč so v njem povzete točke, ki jih želita predložiti v nadaljnjo razpravo in so podane v spremenjeni obliki.

 

Poročevalca se želita zahvaliti predvsem Evropskemu pravnemu inštitutu za izjavo v zvezi s projektom[4] ter strokovnjakom in zainteresiranim stranem, ki so predstavili prispevke na dogodkih, ki sta jih Odbor za pravne zadeve in Tematski sektor C organizirala leta 2012[5]. Vsi so bili poročevalcema pri delu dragoceni viri.

 

V obrazložitvi so predstavljene glavne spremembe, ki so predlagane v osnutku poročila. Za posamezne predloge sprememb so bile pripravljene natančne obrazložitve.

 

II. Vprašanja

 

Poročevalca na splošno poskušata besedilo izboljšati, tako da bi postalo uporabnikom bolj prijazno ter bolj jasno in skladno s pravnim redom EU.

 

1. Struktura

Delitev predloga na krovno uredbo in prilogo je povzročila zmedo, zato poročevalca predlagata njuno združitev, s čimer bi nastal prečiščen in povezan instrument.

 

Poročevalca se prav tako zavedata, da je treba v strukturi skupnega evropskega prodajnega prava spodbujati globlje spremembe. Natančneje je bilo rečeno, da bi lahko del IV o obveznostih in zahtevkih strank spremenili tako, da bi postal uporabnikom prijaznejši. Poročevalca si predstavljata strukturo, po kateri bi bili posebej razvrščeni vsaj obveznosti kupca in prodajalca in pa njuni zahtevki. Vendar pa sta se po premisleku in pa za lažjo pripravo osnutka poročila in predloženih predlogov sprememb odločila, da tako korenitih sprememb v besedilu ne bosta predlagala. Predlogi so bili tako podani na mestih, kjer se zdi, da je strukturo mogoče izboljšati znotraj manjših enot, bodisi v določbi, oddelku ali poglavju.

 

2. Področje uporabe

Zahtevno vprašanje ostaja, ali bi bilo treba skupno evropsko prodajno pravo omejiti na spletne posle ali na posle na daljavo. Poročevalca po natančnem premisleku predlagata, da bi ga na tej stopnji uporabljali le za pogodbe, sklenjene na daljavo. Izraz „pogodbe, sklenjene na daljavo” je bil predlagan, ker se v pravnem redu že uporablja (v direktivi o prodaji na daljavo, direktivi o trženju finančnih storitev na daljavo in direktivi o pravicah potrošnikov). Glavno ciljno področje je hitro rastoči sektor spletne prodaje, kjer je zamisel o izbirnem instrumentu naletela na ogromno podporo, tudi v krogih, ki so bolj zadržani do širše uporabe tovrstnega instrumenta. Očitno je, da je skupno evropsko prodajno pravo kot enoten sklop določb za celotno Evropsko unijo idealno orodje za spletno trgovino. Z osnutkom poročila se želi o tem sprožiti razpravo, namenoma pa se z njim ne predpisuje popolne prilagoditve skupnega evropskega prodajnega prava trgovini na daljavo. Za to je potrebno nadaljnje delo in raziskave, izide le teh pa se lahko vključi v tekoči zakonodajni proces. Vendar pa so bili na tej stopnji že dodani nekateri elementi, in sicer z namenom, da bi skupno evropsko prodajno pravo uporabili v pogodbah na daljavo, na primer na področjih digitalne vsebine in računalništva v oblaku.

 

V zvezi z vsebinsko veljavnostjo sta poročevalca predlagala bolj praktično in uporabnikom prijazno rešitev za mešane pogodbe in pogodbe z elementom posojila.

 

3. Povezava z uredbo Rim I

Ker je povezava z uredbo Rim I, zlasti njenim členom 6, ključnega pomena za delovanje skupnega evropskega prodajnega prava, sta poročevalca poskušala to vprašanje razjasniti s spremembami tako uvodnih izjav kot členov. Prvi cilj je, da bi skupno evropsko prodajno pravo jasno opredelili kot drugi režim znotraj pravnega reda posameznih držav članic (glej predloge sprememb k členoma 1 in 11(1)). Drugi cilj je, da bi postalo popolnoma jasno, da se sporazuma o uporabi skupnega evropskega prodajnega prava ne sme zamenjevati z izbiro med dvema pravnima redoma, temveč gre za izbiro med dvema različnima režimoma v okviru istega nacionalnega prava (glej spremembe k uvodni izjavi 10). Kot tretje se je poročevalcema zdelo potrebno posvetiti vprašanju, zakaj člen 6(2) uredbe Rim I nima praktičnega pomena, saj bi to privedlo do primerjave med prisilnimi določbami dveh enakih drugih režimov pogodbenega prava (glej predlog spremembe k uvodni izjavi 12).

 

4. Sklicevanje na nacionalno zakonodajo

Po mnenju poročevalcev je treba za jasnost in pravno varnost v operativnem delu skupnega evropskega prodajnega prava jasno določiti, katera področja zajema, ter predstaviti tudi seznam vprašanj, ki jih ne zajema (glej predlog spremembe za uvedbo novega člena 11a). Kar zadeva vprašanja, ki so zajeta, bodo v nadaljnjem zakonodajnem postopku morda potrebne prilagoditve, zlasti če bo to potrebno pri poenostavitvi skupnega evropskega prodajnega prava za pogodbe na daljavo, zlasti spletne pogodbe.

 

5. Vestnost in poštenje

Poročevalca menita, da je načelo vestnosti in poštenja pomembno orodje pri iskanju pravičnih rešitev za vsak primer posebej. Vendar pa sta pazljivo preučila pomisleke, ki so bili izrečeni, med drugim, čeprav ne samo, z vidika občega prava, kjer to načelo ni poznano. Zato sta predlagala spremembo in razjasnitev opredelitve (glej predlog spremembe k členu 2(b)) in izraza splošnega načela kot takega (glej predlog spremembe k členu 2 Priloge I). Za opredelitev, ki je bila prvotno predlagana, se ocenjuje, da strankam preprečuje ostro pogajanje, kar je zlasti povzročilo pomisleke v zvezi s pogodbami med podjetji (B2B). Da se razjasni, da to ni namen, predlagano besedilo določa, da nobena stranka ne bi smela zlorabljati svojih pravic, kar je v duhu načela vestnosti in poštenja. Sprememba zadeva tudi člen 86 o nadzoru nepoštenosti v pogodbah med podjetji in naj bi omilila z njim povezan pomislek, da pogodbene stranke pri pogajanjih morda ne bodo mogle slediti svojim interesom. Nadalje poročevalca menita, da bi moralo biti načelo vestnosti in poštenosti znotraj skupnega evropskega prodajnega prava omejeno le na takoimenovano funkcijo ščit, torej da se stranki kršiteljici onemogoči uveljavljanje pravice, zahtevka ali obrambe oziroma opiranje nanje, medtem ko bi morala biti takoimenovana funkcija meč, to je pravica do odškodnine, črtana.

 

6. Zahtevki kupca

Poročevalca sta natančno preučila sistem zahtevkov potrošnikov, ki je predlagan v skupnem evropskem prodajnem pravu. Eno izmed glavnih vprašanj je ustreznejše ravnovesje pri prosti izbiri zahtevkov, ob upoštevanju odsotnosti odprave napak s strani prodajalca, odsotnosti zahteve po obvestilu o razdoru pogodbe v določenem času in splošnega načela o odsotnosti plačila za uporabo. Poročevalca želita izpostaviti visoko raven zaščite potrošnikov, ki jo zagotavljata skupno evropsko prodajno pravo, ki seže dlje od pravnega reda, in zlasti direktiva o prodaji potrošniškega blaga. Ta raven je popolnoma enaka ravni nacionalne zakonodaje ali je celo višja. To je pomembno, saj se zdi izogibanje uporabi člena 6(2) uredbe Rim I (glej pod točko 3) zaželeno le, če se njegov cilj – potrošniku zagotoviti enako varstvo, kakršno bi imel po domači zakonodaji – zagotovi na drug način. Po drugi strani določba iz člena 174(1)(c) priloge – ki dopušča zahtevo za uporabo, če bi bila brezplačna uporaba nepravična, in za katero se zdi, da služi kot popravek v primerih zlorabe pri razdoru pogodbe brez plačila za uporabo – ni jasna in bi lahko potrošnike odvrnila od uveljavljanja pravic. Bolje bi bilo, in tudi v interesu potrošnikov, če bi imeli jasna pravila, in sicer ob hkratnem načelnem ohranjanju predpisane ravni zaščite potrošnikov.

 

Glede na povedano želita poročevalca v razpravo predložiti tri nadomestne možnosti, ki bi zagotavljale večje ravnovesje med pravico potrošnika do razdora pogodbe in pravico prodajalca do odprave napak, kar je mogoče utemeljiti tudi z namenom zmanjšanja opisanih negotovosti. Poročevalca želita poudariti, da so te možnosti predlagane v obravnavo kot alternative ena drugi in ne hkrati.

- Kot prva nadomestna možnost se lahko po prehodu nevarnosti na kupca uvede šestmesečni rok, po izteku katerega bi moral kupec sprejeti odpravo napak (glej možnost za predlog spremembe k členu 106(3)(a)(ii)). Poročevalca se zavedata, da je v členu 5(2) direktive o prodaji potrošniškega blaga dana državam članicam možnost, da uvedejo obvestilo o neustreznosti v dveh mesecih po njihovem odkritju, ter da vse države članice te možnosti niso uporabile. Po drugi strani je mogoče zelo zagovarjati tudi rok prvih šestih mesecev po dobavi, v katerem ima kupec v vsakem primeru koristi od obrnjenega dokaznega bremena, kar zadeva neustreznost v času dobave. Omejitev proste izbire zahtevkov po teh šestih mesecih bi lahko imela omejen učinek, saj je kupcu po šestih mesecih vsekakor težje dokazati neustreznost.

- Kot druga nadomestna možnost bi bilo mogoče uvesti zahtevo, da mora potrošnik poslati obvestilo o razdoru pogodbe v razumnem roku, potem ko je prvič opazil neizpolnitev obveznosti. Potem je pravica do razdora pogodbe izgubljena, potrošnik pa bi moral uveljavljati druge, manj obsežne pravice, kot sta na primer zamenjava ali popravilo. Res je, da to za pravice potrošnika do razdora pogodbe predstavlja omejitev. Po drugi strani pa je mogoče trditi, da je vsakem primeru v interesu potrošnika, da uveljavlja pravico do razdora pogodbe ob prvi priliki, potem ko je opazil neizpolnitev obveznosti, zlasti zato, ker se njegove zmožnosti za dokazovanje neizpolnitve obveznosti s časom zmanjšujejo.

- Kot tretjo končno možnost je mogoče uvesti obveznost potrošnika, da plača za uporabo v primerih, ko razdre pogodbo. To je v nasprotju s primeri izpodbijanja, za katere se zdi, da razlog za končanje pogodbe ni v tolikšni meri stvar ene stranke (glej predlog spremembe k členu 174(1) do (1b)). Po tej možnosti bi potrošnik še vedno imel prosto izbiro pri zahtevkih, vendar bi prodajalec lahko zahteval plačilo za uporabo blaga, če se kupec odloči za razdor pogodbe, namesto da bi uveljavljal manj obsežne pravice, kot na primer nadomestilo ali popravilo. V praksi to pomeni, da po preteku določenega obdobja po dobavi blaga postane za kupca z ekonomskega vidika bolj smiselno, da uveljavlja enega izmed drugih zahtevkov (na primer popravilo ali nadomestilo ali znižanje cene). Pri tem je treba priznati, da izračun uporabe ni vedno preprost.

 

Poročevalca menita, da je treba uvesti eno od teh prilagoditev. Poskusila sta odkrito povzeti prednosti in slabosti, ki jih vidita v vsaki od teh možnosti, in vabita k razpravi na to temo.

 

7. Vračilo

Poročevalca sta predložila predlog za preoblikovanje in prestrukturiranje pravil o vračilu. Namen tega je najti rešitev, ki bo predstavljala izvedljivo ravnovesje med obema stranema, tako da bo za potrošnike jasno in predvidljivo, kaj morajo plačati ali vrniti, s čimer bodo pri uresničevanju svojih pravic lahko samozavestni.

 

8. Digitalna vsebina

V zvezi z digitalno vsebino poročevalca predlagata zlasti rešitev za primere, ko se digitalne vsebine ne plačuje z denarjem temveč, na primer, z osebnimi podatki. Zaščita kupca je v teh primerih razširjena, saj bi moral imeti na voljo uporabo vseh pravnih sredstev (razen znižanja cene, saj ni plačal z denarjem). Nadalje se za te primere predlaga posebne določbe o vračilu.

 

9. Zastaranje

Poročevalca se zavedata, da je desetletni zastaralni rok pri nekaterih naletel na kritične odzive, medtem ko drugi, vključno s Komisijo, pojasnjujejo, da je njegov praktični pomen omejen. Ker želita razbliniti pomisleke in se strinjata, da je praktični učinek daljšega obdobja omejen, predlagata šestletno obdobje. Menita, da je to ustrezna rešitev glede na dolge zastaralne roke, ki veljajo v državah članicah. Predlagata nekatera dodatna pojasnila k poglavju o zastaralnih rokih.

 

10. Spremljevalni ukrepi

Poročevalca sta predlagala številne dodatne določbe, da bi spremljevalne ukrepe vključili v operativni del besedila. Ti se nanašajo na podatkovne zbirke sodb, povezavo z alternativnim reševanjem sporov in oblikovanje standardnih vzorčnih pogodb za vso Evropsko unijo.

 

C. Sklepna ugotovitev

 

Poročevalca menita, da ima skupno evropsko prodajno pravo ogromne možne prednosti za potrošnike in podjetja na notranjem trgu, zlasti v digitalni dobi, in da nudi priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi. Kolege pozivata k nadaljnji obravnavi predlaganih predlogov sprememb, saj bi ti po njunem mnenju lahko zagotovili uspeh tega instrumenta. Prav tako se o teh vprašanjih veselita nadaljnje razprave.

 

 

[1] UL C 181, 21.6.2012, str. 75.
[2] Resolucije Evropskega parlamenta z dne 26. maja 1989 (UL C 158, 26.6.1989, str. 400), 6. maja 1994 (UL C 205, 25.7.1994, str. 518), 15. novembra 2001 (UL 140 E, 13.6.2002, str. 538), 2. septembra 2003 (UL C 76 E, 25.3.2004, str. 95), 23. marca (UL C 292 E, 1.12.2006, str. 109), 7. septembra 2006 (UL C 305 E, 14.12.2006, str. 247), 12. decembra 2007 (UL C 323 E, 18.12.2008, str. 364) in 3. septembra 2008 (UL C 295 E, 4.12.2009, str. 31).
[3] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011 o možnostih politike za napredek na področju evropskega pogodbenega prava za potrošnike in podjetja ( P7_TA-PROV(2011)0262 .
[4] http://www.europeanlawinstitute.eu/fileadmin/user_upload/p_eli/Publications/S-2-2012_Statement_on_the_Proposal_for_a_Regulation_on__a_Common_European_Sales_Law.pdf.
[5]http://www.europarl.europa.eu/committees/en/juri/events.html#menuzone.