Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
18.1.2017
***I
OSNUTEK POROČILA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)
( COM(2016)0465 – C8‑0323/2016 – 2016/0222(COD) )
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Sophia in 't Veld
(Prenovitev – člen 104 Poslovnika)
PR_COD_1recastingam
Oznake postopkov |
* Postopek posvetovanja *** Postopek odobritve ***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava) ***II Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)
(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)
|
Spremembe osnutka akta |
Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v dveh stolpcih
Izbrisano besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom v levem stolpcu, zamenjano besedilo s krepkim poševnim tiskom v obeh stolpcih, novo besedilo pa s krepkim poševnim tiskom v desnem stolpcu.
Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta. Če predlog spremembe zadeva obstoječi akt, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, glava poleg tega vsebuje še tretjo in četrto vrstico, ki navajata obstoječi akt oziroma zadevno določbo tega akta.
Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v obliki konsolidiranega besedila
Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano. Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izjema so spremembe izključno tehnične narave, ki so jih vnesle službe z namenom priprave končnega besedila in niso označene.
|
VSEBINA
Stran
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5
OBRAZLOŽITEV 34
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)
( COM(2016)0465 – C8‑0323/2016 – 2016/0222(COD) )
(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2016)0465 ),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 78(2)(f) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8‑0323/2016),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženega mnenja italijanskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016,
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne ... 2017,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[1],
– ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne ... 2017, naslovljenega na Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 104(3) Poslovnika,
– ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ( A8‑0000/2017 ),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne vključuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(8) Če se prosilec nahaja v drugi državi članici, kot je tista, v kateri bi se moral nahajati v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], prosilec ne bi smel biti upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(12) Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Pojasniti je treba, da naj bi države članice prosilcem izdale potno listino le, kadar obstajajo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi za to. Veljavnost potnih listin bi morala biti poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z resnimi humanitarnimi razlogi, če bi moral prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi nujni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. | (12) Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Veljavnost potnih listin bi morala biti omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z razlogom, da mora prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi takšni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. |
Or. en
Predlog spremembe 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Prosilec mora vložiti prošnjo za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja. Za prosilca, ki ni izpolnil svojih obveznosti, velja za manj verjetno, da bi se mu po določitvi odgovorne države članice v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] dovolilo bivanje v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje, in posledično za bolj verjetno, da bo pobegnil. Zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. | (13) Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Prosilec mora vložiti prošnjo za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja. |
Or. en
Predlog spremembe 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(14) Prosilci morajo biti prisotni v državi članici, v kateri so podali prošnjo, ali v državi članici, kateri so bili predani v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. Če prosilec pobegne iz te države članice in brez dovoljenja odpotuje v drugo državo članico, je nujno za namen dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, da se prosilec hitro vrne v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Do takšne predaje obstaja nevarnost pobega, zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. | (14) Prosilci morajo ostati na voljo ustreznim organom v državi članici, v kateri so podali prošnjo, ali v državi članici, kateri so bili predani v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. Če prosilec pobegne in brez dovoljenja odpotuje v drugo državo članico, je nujno za namen dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, da se prosilec hitro vrne v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Do takšne predaje obstaja nevarnost pobega, zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. |
Or. en
Predlog spremembe 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(15) Dejstvo, da je prosilec v preteklosti pobegnil v drugo državo članico, je pomemben dejavnik pri presoji nevarnosti pobega prosilca. Za zagotovitev, da prosilec ne bi znova pobegnil in bo ostal na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba po vrnitvi prosilca v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten, pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(16) Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčevega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca, bi morale države članice po potrebi prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil naslednjih obveznosti: ni podal prošnje v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa; ni ostal v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten; ali v primerih, ko je bil po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu. | (16) Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca, če so ustrezni organi ugotovili, da obstaja tveganje za pobeg prosilca, bi morale imeti države članice možnost, da po potrebi prosilcu določijo prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil obveznosti, da ostane v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten, ali v primerih, ko je bil prosilec po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu. |
Or. en
Predlog spremembe 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(17) Če obstajajo upravičeni razlogi za sum pobega prosilca, bi morale države članice od prosilcev zahtevati, da se javljajo pristojnim organom tako pogosto, kot je potrebno za zagotovitev, da prosilec ne bo pobegnil. Da se prosilci odvrnejo od nadaljnjega pobega, bi morale imeti države članice v primeru, ko je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, možnost takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti zgolj v naravi. | (17) Če obstajajo upravičeni razlogi za sum pobega prosilca, bi morale države članice na podlagi odločitev sodnih organov od prosilcev tudi zahtevati, da se javljajo pristojnim organom tako pogosto, kot je potrebno za zagotovitev, da prosilec ne bo pobegnil. Da se prosilci odvrnejo od nadaljnjega pobega, bi morale imeti države članice v primeru, ko je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, možnost takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti zgolj v naravi. Prosilcem bi bilo treba zagotoviti tudi možnost pritožbe na odločitve, v skladu s katerimi se morajo javljati pristojnim organom. |
Or. en
Predlog spremembe 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(18) Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo temeljiti na ravnanju posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev. | (18) Vse omejitve prosilčeve svobode gibanja bi morale temeljiti na odločitvi sodnih organov, ki bi upoštevala ravnanje posameznika in posamezne okoliščine zadevne osebe, tudi vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce bi bilo treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev. Zagotoviti bi jim bilo treba tudi možnost, da se na takšne odločitve pritožijo. |
Or. en
Predlog spremembe 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(19) Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom, vključno z zapustitvijo ozemlja, na katerem bi moral biti prosilec prisoten. | (19) Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, ki zajema tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejansko okoliščino, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom. |
Or. en
Predlog spremembe 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(20) Pridržanje prosilcev bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito, zlasti v skladu z mednarodnimi pravnimi obveznostmi držav članic ter členom 31 Ženevske konvencije. Prosilce se sme pridržati le v zelo jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah, ki jih določa ta direktiva, ter ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti tako glede načina kot tudi namena takega pridržanja. Pridržanje prosilcev na podlagi te direktive bi lahko odredili le sodni ali upravni organi v pisni obliki, pri čemer bi bilo treba navesti utemeljitev pridržanja, tudi v primerih, ko je oseba že pridržana v trenutku, ko poda prošnjo za mednarodno zaščito. Kadar je prosilec pridržan, bi moral imeti dejanski dostop do potrebnih procesnih jamstev, kot je pravno sredstvo pred nacionalnim sodnim organom. | (20) Pridržanje prosilcev bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito, zlasti v skladu z mednarodnimi pravnimi obveznostmi držav članic ter členom 31 Ženevske konvencije. Prosilcev se sme pridržati le v zelo jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah, ki jih določa ta direktiva, ter ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti tako glede načina kot tudi namena takega pridržanja. Pridržanje prosilcev na podlagi te direktive bi lahko odredili le sodni organi v pisni obliki, pri čemer bi bilo treba navesti utemeljitev pridržanja, tudi v primerih, ko je oseba že pridržana v trenutku, ko poda prošnjo za mednarodno zaščito. Vsaka odločitev o pridržanju bi morala vsebovati navedbo razmisleka o drugih možnostih, ki so na voljo, in razlogih, zakaj jih ni mogoče učinkovito uporabiti. Kadar je prosilec pridržan, bi moral imeti dejanski dostop do potrebnih procesnih jamstev, kot je pravno sredstvo. |
Or. en
Obrazložitev
Ker osnutek poročila vsebuje predloge sprememb novo predlaganega besedila o obveznostih poročanja, ki sprejemanje ustreznih odločitev omejuje samo na sodne organe, je treba spremeniti tudi tisti del besedila, ki se nanaša na vrste odločitev, s katerimi je mogoče odrediti pridržanje in o katerih bodo tudi a fortiori odločali samo sodni organi, saj gre za najbolj restriktiven ukrep na področju posameznikove svobode gibanja in bi bila sicer ogrožena notranja logika besedila.
Predlog spremembe 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(30) Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost ter fizično in čustveno oskrbo ter pogoje zagotoviti na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj. | (30) Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Države članice bi morale zagotoviti tudi polno spoštovanje Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim potrebam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost, zlasti z zagotavljanjem otrokom prijazne nastanitve, preprečevanjem spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, ter fizično in čustveno oskrbo in izobraževanje, ter vse pogoje zagotoviti na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj. |
Or. en
Predlog spremembe 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 31
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(31) Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. | (31) Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci poln dostop do potrebnega zdravstvenega varstva, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo, obporodno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj, kot so posttravmatske stresne motnje. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in pravic, da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi storitve spolnega in reproduktivnega zdravja ter preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev v skladu s smernicami, ki jih bosta skupaj določila Agencija Evropske unije za azil in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. |
Or. en
Predlog spremembe 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(32) Upravičenost prosilca do materialnih pogojev za sprejem na podlagi te direktive se lahko omeji v nekaterih okoliščinah, kot na primer, če je prosilec iz države članice, v kateri bi moral biti prisoten, pobegnil v drugo državo članico. Vendar bi morala država članica v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva. Če se mladoletnik nahaja v drugi državi članici, kot je država članica, v kateri bi moral biti prisoten, bi morala država članica mladoletniku do predaje v odgovorno državo članico zagotoviti dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. | (32) Države članice bi morale v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilcev, zlasti žensk, ki so utrpeli spolno nasilje ali nasilje zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. Takšne prosilce bi bilo treba obravnavati kot osebe s posebnimi potrebami glede sprejema. |
Or. en
Predlog spremembe 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 33
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(33) Obseg opredelitve družinskega člana bi moral odražati realnost trenutnih migracijskih trendov, in sicer da prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po dolgotrajnem obdobju v tranzitu. Opredelitev bi zato morala vključevati družine, oblikovane zunaj izvorne države, toda pred prihodom na ozemlje držav članic. | (33) Obseg opredelitve družinskega člana ne bi smel biti diskriminatoren in bi moral odražati realnost trenutnih migracijskih trendov, in sicer da prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po dolgotrajnem obdobju v tranzitu. Opredelitev bi zato morala vključevati družine, oblikovane zunaj izvorne države, toda pred prihodom na ozemlje držav članic. Države članice bi morale opredelitev družinskega člana uporabljati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice o obsegu opredelitve družine, pri čemer bi morale upoštevati različne okoliščine odvisnosti in posebno pozornost, ki jo je treba posvečati koristi otrok, s poudarkom na zaščiti prosilk, ki so žrtve otroških, zgodnjih ali prisilnih porok. Neporočeni pari ne bi smeli biti diskriminirani na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. |
Or. en
Predlog spremembe 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 34
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(34) Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu. | (34) Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. |
Or. en
Predlog spremembe 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(35) Najdaljši dovoljeni časovni okvir za dostop do trga dela bi bilo treba uskladiti s trajanjem postopka vsebinske obravnave. Da se povečajo možnosti vključevanja in samozadostnosti prosilcev, se spodbuja zgodnejši dostop do trga dela, če je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena, tudi ko se prošnja obravnava prednostno v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Države članice bi morale zato razmisliti o skrajšanju navedenega obdobja, kolikor je mogoče, da se prosilcem zagotovi dostop do trga dela najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve prošnje v primerih, ko je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena. Države članice pa ne bi smele odobriti dostopa do trga dela prosilcem, katerih prošnja za mednarodno zaščito bo verjetno neutemeljena in za katero se uporabi postopek pospešene obravnave. | (35) Da se povečajo možnosti vključevanja in samozadostnosti prosilcev, bi bilo treba zagotoviti takojšen dostop do trga dela. |
Or. en
Predlog spremembe 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 40 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| (40a) Znanje jezika je nepogrešljivo, da se prosilcem zagotovi ustrezen življenjski standard, da dobijo takojšen dostop do trga dela in se zaščitijo materialni pogoji za njihov sprejem, vključno z neprehrambenimi izdelki. Učenje uradnega jezika ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice bi povečalo samozadostnost prosilcev in možnost njihove vključitve v družbo gostiteljico ter jih odvračalo od sekundarnih gibanj. Zato bi bilo treba vsem prosilcem omogočiti dejanski dostop do jezikovnih tečajev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 18
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(10) „pobeg“: pomeni dejanje, s katerim prosilec, da bi se izognil azilnim postopkom, bodisi zapusti ozemlje, na katerem bi moral biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX32 [dublinska uredba], ali ne ostane na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču; | (10) „pobeg“: pomeni namerno dejanje izogibanja azilnim postopkom in dejansko okoliščino, da oseba ne ostane na razpolago ustreznim organom; |
__________________ | __________________ |
32 UL C […], […], str. […]. | 32 UL C […], […], str. […]. |
Or. en
Predlog spremembe 19
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 11
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(11) „nevarnost pobega“: pomeni obstoj razlogov, ki temeljijo na objektivnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil; | (11) „nevarnost pobega“: pomeni obstoj posebnih razlogov, ki temeljijo na objektivnih in specifičnih merilih v skladu s smernicami Agencije Evropske unije za azil in nacionalnim pravom, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil, in ne vključujejo splošnih meril, kot sta zgolj to, da je oseba prosilec v smislu Uredbe (EU) .../... [uredba o postopkih], ali prosilčeva nacionalnost; |
Or. en
Predlog spremembe 20
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 13
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(13) „prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“: pomeni prosilca, ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi, kot so prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov. | (13) „prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“: pomeni prosilca, ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi, kot so prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samske ženske, mladostnice, gospodinjstva, v katerih imajo glavno vlogo ženske, lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, žrtve otroških, zgodnjih ali prisilnih porok, neverne osebe, verski odpadniki in verske manjšine, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju, tudi s posttravmatsko stresno motnjo, in osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, nasilja zaradi predsodkov ali nasilja zaradi spola, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov. |
Or. en
Predlog spremembe 21
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem. V predloženih informacijah poudarijo, da prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 te direktive, kot je navedeno v členu 17a iste direktive, v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. | 1. Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem. V predloženih informacijah poudarijo, do katerih pogojev za sprejem so prosilci upravičeni, kakšne so posledice pobega, razlogi za pridržanje, razlogi za nadomestitev, omejitev ali ukinitev katerega koli pogoja za sprejem, pravica do pritožbe na pridržanje ali odločitev v zvezi z nadomestitvijo, omejitvijo ali ukinitvijo pogojev za sprejem. Države članice prosilce obvestijo tudi o ustreznih azilnih postopkih in pravicah, ki jih pridobijo s statusom begunca. |
Or. en
Predlog spremembe 22
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 v pisni obliki na podlagi standardne predloge, ki jo razvije Agencija Evropske unije za azil, in v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Kadar je potrebno, se te informacije zagotovijo tudi ustno in prilagojeno potrebam mladoletnikov. | 2. Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 v pisni, jedrnati, pregledni, razumljivi in zlahka dostopni obliki, v jasnem in preprostem jeziku ter na podlagi standardne predloge, ki jo razvije Agencija Evropske unije za azil, in v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Vključujejo ustrezne informacije v zvezi z osebnimi okoliščinami, iz katerih lahko izvirajo posebne potrebe glede sprejema ali posebna procesna jamstva, kot je določeno v tej direktivi in [uredbi o postopkih]. Kadar je potrebno, se te informacije zagotovijo tudi ustno in v vizualni obliki kot videi ali piktogrami ter so prilagojene potrebam mladoletnikov ali oseb s posebnimi potrebami glede sprejema. |
Or. en
Obrazložitev
Na podlagi ubeseditve iz predloga Komisije o prenovitvi uredbe EURODAC.
Predlog spremembe 23
Predlog direktive
Člen 6
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice prosilcem izdajo potno listino, le kadar nastopijo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi, ki zahtevajo njihovo prisotnost v drugi državi. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo. | Države članice prosilcem nemudoma izdajo potno listino, kadar se zahteva prisotnost prosilca v drugi državi, zlasti iz razlogov, ko mora prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi takšni razlogi vključujejo situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo. |
Or. en
Predlog spremembe 24
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
2. Države članice po potrebi določijo prebivališče prosilca na točno določenem mestu iz katerega koli od naslednjih razlogov: | 2. Države članice lahko po potrebi določijo prebivališče prosilca na točno določenem mestu, kot je nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drug prostor, prilagojen za nastanitev prosilcev, na podlagi objektivnih razlogov, opredeljenih v nacionalnem pravu, in odločitve sodnih organov, iz katerega koli od naslednjih razlogov: |
Or. en
Predlog spremembe 25
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje njegovega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]; | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Ta razlog bi večina držav članic lahko uporabila za vse nove prosilce, ki jih obravnavajo, vendar potreba po tem ni dokazana.
Predlog spremembe 26
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – uvodni del
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) za učinkovito preprečitev pobega prosilca, zlasti: | (d) za učinkovito preprečitev pobega prosilca, če so ustrezni organi ugotovili, da obstaja nevarnost pobega, zlasti: |
Or. en
Predlog spremembe 27
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – alinea 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
– za prosilce, ki niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ter so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve in prošnjo podali tam; ali | – za prosilce, ki namerno niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], da bi se izognili veljavnim azilnim postopkom, ter so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve in prošnjo podali tam; ali |
Or. en
Predlog spremembe 28
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da bo prosilec pobegnil, države članice po potrebi od prosilca zahtevajo, da se javlja pristojnim organom ali da se pri njih osebno zglasi, bodisi nemudoma bodisi ob točno določenem času, tako pogosto, kot je potrebno za učinkovito preprečitev pobega prosilca. | 3. Če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da bo prosilec pobegnil, lahko države članice po potrebi, sorazmerno in na podlagi odločitve sodnih organov od prosilca zahtevajo, da se javlja pristojnim organom ali da se pri njih osebno zglasi, bodisi nemudoma bodisi ob točno določenem času, tako pogosto, kot je potrebno za učinkovito preprečitev pobega prosilca. |
Or. en
Predlog spremembe 29
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 8
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
8. Države članice v vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s tem členom, navedejo dejanske razloge, po potrebi pa tudi pravne razloge. Prosilci se nemudoma pisno in v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se razumno domneva, da ga razumejo, obvestijo o sprejetju takšne odločitve, postopkih za izpodbijanje odločitve v skladu s členom 25 ter posledicah neizpolnjevanja obveznosti iz odločitve. | 8. Države članice v vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s tem členom, navedejo dejanske razloge, po potrebi pa tudi pravne razloge. Prosilci se nemudoma pisno in v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se razumno domneva, da ga razumejo, v jedrnati, pregledni, razumljivi in zlahka dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku obvestijo o sprejetju takšne odločitve, postopkih za izpodbijanje odločitve v skladu s členom 25 ter posledicah neizpolnjevanja obveznosti iz odločitve. |
Or. en
Obrazložitev
Na podlagi ubeseditve iz predloga Komisije o prenovitvi uredbe EURODAC.
Predlog spremembe 30
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker je prosilec. | 1. Države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker je prosilec, ali na podlagi prosilčevega državljanstva. Pridržanje temelji na odločitvi sodnih organov, je nujno potrebno, da se zagotovi izpolnitev specifične in konkretne obveznosti, ki jo ima prosilec, in se konča takoj, ko je specifična in konkretna obveznost izpolnjena, ter ni kaznovalne narave. |
|
|
Or. en
Predlog spremembe 31
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 točka d
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(d) da se v okviru mejnega postopka v skladu s členom [41] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih] odloči o pravici prosilca do vstopa na ozemlje; | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Prosilci za azil, ki imajo pravico ostati na ozemlju držav članic, ne smejo biti pridržani iz razlogov priseljevanja. Člen 5(1)(b) Evropske konvencije o človekovih pravicah: „pridržanje zaradi izpolnitve zakonske obveznosti“ se ne uporablja.
Predlog spremembe 32
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Pridržanje prosilcev pisno odredijo sodni ali upravni organi. V ukrepu za pridržanje se navedejo dejanski in pravni razlogi, ki so podlaga za pridržanje. | Pridržanje prosilcev pisno odredijo sodni organi. V ukrepu za pridržanje se navedejo dejanski in pravni razlogi, ki so podlaga za pridržanje, ter navedba razmisleka o drugih možnostih, ki so na voljo, in razlogih, zakaj jih ni mogoče učinkovito uporabiti. |
Or. en
Obrazložitev
Ker osnutek poročila vsebuje predloge sprememb novo predlaganega besedila o obveznostih poročanja, ki sprejemanje ustreznih odločitev omejuje samo na sodne organe, je treba spremeniti tudi tisti del besedila, ki se nanaša na vrste odločitev, s katerimi je mogoče odrediti pridržanje in o katerih bodo tudi a fortiori odločali samo sodni organi, saj gre za najbolj restriktiven ukrep na področju posameznikove svobode gibanja in bi bila sicer ogrožena notranja logika besedila. Ta obrazložitev iz istega razloga velja tudi za predloge sprememb 33, 34 in 35.
Predlog spremembe 33
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Kadar pridržanje odredijo upravni organi, države članice zagotovijo hitro sodno preučitev zakonitosti pridržanja, ki se opravi po uradni dolžnosti in/ali na zahtevo prosilca. Pri preučitvi po uradni dolžnosti se o taki preučitvi odloči čim hitreje po začetku pridržanja. Pri preučitvi na zahtevo prosilca se odloči čim hitreje po začetku ustreznih postopkov. V ta namen države članice v nacionalnem pravu določijo obdobje, v katerem se opravi sodna preučitev po uradni dolžnosti in/ali sodna preučitev na zahtevo prosilca. | črtano |
Kadar se v okviru sodne preučitve izkaže, da je pridržanje nezakonito, se zadevnega prosilca nemudoma izpusti. |
|
Or. en
Predlog spremembe 34
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 5
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Pridržanje v razumnih časovnih presledkih preuči sodni organ po uradni dolžnosti in/ali na zahtevo zadevnega prosilca, zlasti kadar traja pridržanje dalj časa, se pojavijo relevantne okoliščine ali so dostopne nove informacije, ki lahko vplivajo na zakonitost pridržanja. | Pridržanje v razumnih časovnih presledkih preuči sodni organ po uradni dolžnosti in/ali na zahtevo zadevnega prosilca, zlasti kadar traja pridržanje dalj časa, se pojavijo relevantne okoliščine ali so dostopne nove informacije, ki lahko vplivajo na zakonitost pridržanja. Kadar se v okviru sodne preučitve izkaže, da je pridržanje nezakonito, se zadevni prosilec nemudoma izpusti. |
Or. en
Predlog spremembe 35
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 6 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice v primeru sodne preučitve ukrepa za pridržanje iz odstavka 3 zagotovijo, da imajo prosilci dostop do brezplačne pravne pomoči in zastopanja. To vključuje vsaj pripravo zahtevanih procesnih dokumentov in sodelovanje na obravnavi pred sodnimi organi v imenu prosilca. | Države članice v primeru sodne preučitve ukrepa za pridržanje iz odstavka 5 zagotovijo, da imajo prosilci dostop do brezplačne pravne pomoči in zastopanja. To vključuje vsaj pripravo zahtevanih procesnih dokumentov in sodelovanje na obravnavi pred sodnimi organi v imenu prosilca. |
Or. en
Predlog spremembe 36
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje šest mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če pristojni organ še ni sprejel upravne odločbe in za zamudo ni kriv prosilec. | 1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 37
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Zaradi politik v zvezi s trgom dela lahko države članice preverijo, ali bi lahko prosto delovno mesto zapolnili državljani zadevne države članice ali drugi državljani Unije ali državljani tretjih držav , ki zakonito prebivajo v tej državi članici. | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 38
Predlog direktive
Člen 15 a (novo)
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
| Člen 15a |
| Jezikovni tečaji |
| Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dejanski dostop do brezplačnih jezikovnih tečajev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Države članice lahko kljub temu zahtevajo, da prosilci krijejo stroške takšnih tečajev ali prispevajo k njihovemu kritju v skladu s pogoji iz člena 16(4) in (5). |
Or. en
Obrazložitev
Poročevalka meni, da se bodo samozadostnost prosilcev in njihove možnosti za vključitev v družbo gostiteljico resnično povečale, če bodo imeli od vložitve prošnje za mednarodno zaščito dostop do jezikovnih tečajev. Znanje jezika je nepogrešljivo kot orodje za uresničitev takojšnega dostopa do trga dela in izboljšanje materialnih pogojev za sprejem ter odvračanje prosilcev od sekundarnih gibanj, kar je izražen cilj predloga Komisije. Države članice bi zato morale imeti obveznost, da vsem prosilcem zagotovijo dostop do jezikovnih tečajev od datuma vložitve njihove prošnje.
Predlog spremembe 39
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 1 – uvodno besedilo
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Kadar se nastanitev zagotovi v naravi, se zagotovi primeren življenjski standard in je v eni od naslednjih oblik ali kot njihova kombinacija: | 1. Kadar se nastanitev zagotovi v naravi, se zagotovi primeren življenjski standard, da je ustrezen za prosilce, pri čemer se upoštevajo njihove posebne razmere in potrebe v celotnem postopku obravnavanja prošnje v izogib nepotrebnemu preseljevanju iz ene nastanitve v drugo, in je v eni od naslednjih oblik ali kot njihova kombinacija: |
Or. en
Predlog spremembe 40
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 3
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
3. Države članice pri zagotavljanju materialnih pogojev za sprejem upoštevajo posebna vprašanja, povezana s spolom in starostjo, ter položaj prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema. | 3. Države članice pri zagotavljanju materialnih pogojev za sprejem upoštevajo posebna vprašanja, povezana s spolom in starostjo, ter položaj prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema. Poleg spola in starosti države članice upoštevajo tudi raznolikost (pristop upoštevanja starosti, spola in raznolikosti). |
Or. en
Obrazložitev
Zaradi skladnosti s svetovnim pristopom UNHCR, ki upošteva starost, spol in raznolikost, je poročevalka dodala razsežnost raznolikosti. Za več informacij glej: https://emergency.unhcr.org/entry/51771/age-gender-and-diversity-agd
Predlog spremembe 41
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 4
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
4. Države članice pri zagotavljanju nastanitve sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje napadov in nasilja na podlagi spola, vključno s spolnimi napadi in nadlegovanjem. | 4. Države članice pri zagotavljanju nastanitve sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje napadov in nasilja na podlagi spola, vključno s spolnimi napadi in nadlegovanjem, ter vse oblike nasilja zaradi predsodkov in diskriminacije, povezane z osebnimi lastnostmi žrtev, kot navaja člen 22(3) Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a. |
| 1a Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57). |
Or. en
Predlog spremembe 42
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 9 – pododstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in dostojen življenjski standard za vse prosilce. | Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo poln dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in dostojen življenjski standard za vse prosilce, v okviru katerega se jim zagotavlja varnost in se ugotovijo, zabeležijo in zadovoljijo njihove posebne potrebe glede sprejema. |
Or. en
Predlog spremembe 43
Predlog direktive
Člen 17a
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Člen 17a | črtano |
Pogoji za sprejem v državi članici, ki ni država članica, v kateri mora biti prosilec prisoten |
|
1. Prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. |
|
2. Države članice zagotovijo dostojen življenjski standard za vse prosilce. |
|
3. Do predaje mladoletnika odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], države članice mladoletniku zagotovijo dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. |
|
Or. en
Obrazložitev
Nepomembno, ker razlikovanje med pogoji za sprejem in dostojno obravnavo ni potrebno.
Mladoletnik bi moral imeti vedno neoviran dostop do izobraževanja. Ni jasno, kaj v tem okviru pomeni beseda ustrezne.
Predlog spremembe 44
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 1 – uvodno besedilo
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. V zvezi s prosilci, ki morajo biti prisotni na njihovem ozemlju v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], lahko države članice v situacijah iz odstavka 2: | 1. V zvezi s prosilci lahko države članice v situacijah iz odstavka 2 in na podlagi odločitve sodnih organov: |
Or. en
Predlog spremembe 45
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(g) prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] in odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve ter prošnjo poda tam; ali | črtano |
Or. en
Predlog spremembe 46
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka h
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(h) je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil v drugo državo članico. | črtano |
Or. en
Obrazložitev
Določbe o omejevanju svobode gibanja po pobegu prosilca ali v primeru, da za mednarodno zaščito ni zaprosil v odgovorni državi članici, že obstajajo.
Predlog spremembe 47
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 2 – točka c
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
(c) napoti prosilce k zdravniku ali psihologu za nadaljnji pregled njihovega psihološkega in fizičnega stanja, če obstajajo znaki, da so bili prosilci lahko žrtve mučenja, posilstva ali drugih hujših oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, in da bi lahko to vplivalo na potrebe glede sprejema prosilca; ter | (c) napoti prosilce k zdravniku ali psihologu za nadaljnji pregled njihovega psihološkega in fizičnega stanja, če obstajajo znaki, da so bili prosilci lahko žrtve mučenja, posilstva ali drugih hujših oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, nasilja zaradi predsodkov ali zaradi spola, in da bi lahko to vplivalo na potrebe glede sprejema prosilca; ter |
Or. en
Predlog spremembe 48
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice zagotovijo, da osebe, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim nasilnim dejanjem, prejmejo potrebno zdravljenje poškodb, povzročenih s takimi dejanji, zlasti da imajo dostop do ustreznega zdravniškega in psihološkega zdravljenja ali nege. | 1. Države članice zagotovijo, da osebe, ki so utrpele spolno nasilje in nasilje zaradi spola ali druge oblike nasilja zaradi predsodkov, bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim nasilnim dejanjem, prejmejo potrebno zdravljenje poškodb, povzročenih s takimi dejanji, zlasti da imajo dostop do ustreznega zdravniškega in psihološkega zdravljenja ali nege. |
Or. en
Predlog spremembe 49
Predlog direktive
Člen 29 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so organi in druge organizacije, ki izvajajo to direktivo, deležni potrebnega usposabljanja v zvezi s potrebami prosilcev in prosilk. Države članice v ta namen vključijo evropski azilni učni načrt, ki ga je razvila Agencija Evropske unije za azil, v usposabljanje svojega osebja v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. | 1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so organi in druge organizacije, ki izvajajo to direktivo, deležni potrebnega usposabljanja v zvezi s potrebami prosilcev in prosilk. Države članice v ta namen vključijo evropski azilni učni načrt, ki ga je razvila Agencija Evropske unije za azil, v usposabljanje svojega osebja v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], s poudarkom na pomenu dejavnega ugotavljanja posebnih potreb glede sprejema (pristop upoštevanja starosti, spola in raznolikosti) ter na ustreznih dejavnostih preprečevanja in odzivanja na spolno nasilje ter nasilje zaradi spola in predsodkov od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito. |
Or. en
Predlog spremembe 50
Predlog direktive
Člen 30 – odstavek 1
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Komisija najkasneje [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] in nato najmanj vsakih pet let predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive in predlaga potrebne spremembe. | Komisija najkasneje [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] in nato najmanj vsakih pet let predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive in predlaga potrebne spremembe. |
Or. en
Predlog spremembe 51
Predlog direktive
Člen 30 – odstavek 2
| |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlog spremembe |
Države članice [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] in nato vsakih pet let na zahtevo Komisije pošljejo potrebne informacije za pripravo poročila. | Države članice [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive] in nato vsaka tri leta na zahtevo Komisije pošljejo potrebne informacije za pripravo poročila. |
Or. en
OBRAZLOŽITEV
Evropska komisija je leta 2016 predlagala reformo skupnega evropskega azilnega sistema, ki je vključevala spremembe nekaterih direktiv v popolnoma usklajene uredbe, glede pogojev za sprejem pa je Komisija predlagala prenovitev obstoječe direktive z dodatno uskladitvijo. Poročevalka sprejema pravni instrument, ki ga je izbrala Komisija, vendar meni, da je znotraj direktive potrebno nadaljnje usklajevanje.
Namen glavnih elementov predloga za prenovitev, ki ga je pripravila Komisija, je zmanjšanje števila prosilcev za azil, ki zapustijo državo članico, odgovorno za njihovo prošnjo, (sekundarnih gibanj) s predlaganimi kazenskimi ukrepi ter izboljšanje vključevanja prosilcev za azil. Poročevalka se v osnutku poročila osredotoča tudi na zmanjšanje sekundarnega gibanja, vendar to temelji na spodbudah in ne na kazenskih ukrepih. V zvezi z vključevanjem predlaga dostop do jezikovnih tečajev in trga dela od dne vložitve prošnje, da bi povečali samozadostnost prosilcev in njihove možnosti za vključitev v družbo gostiteljico. Namen naslednjega ključnega elementa v osnutku poročila je, da se zagotovi zaščita temeljnih pravic vseh prosilcev za azil, zato poročevalka pojasni določbe o prosilcih s posebnimi potrebami.
Zmanjšanje sekundarnih gibanj
Poročevalka se ne strinja s kaznovalnim pristopom, ki ga je v svojem predlogu uporabila Komisija, sprejema pa ukrepe, ki so potrebni za odvračanje prosilcev za azil od zapuščanja države članice, odgovorne za njihovo vlogo. Poročevalka meni, da bo zagotavljanje kakovostnih pogojev za sprejem na enaki ravni v celotni EU najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju sekundarnih gibanj.
V osnutku poročila je ohranjena možnost, da se svoboda gibanja v nekaterih posebnih primerih omeji z namenom preprečitve sekundarnega gibanja, vendar so ti primeri omejeni, dodani pa so številni zaščitni ukrepi, kot je sodni nadzor. Poročevalka pojasni opredelitev pobega in črta možnost zagotavljanja nižjega standarda pogojev za sprejem (dostojen življenjski standard). Uporaba pridržanja je v osnutku poročila močno omejena in bo mogoča samo ob največji zaščiti in pod najstrožjimi pogoji.
Vključevanje
Poročevalka meni, da se bodo samozadostnost prosilcev in njihove možnosti za vključitev v družbo gostiteljico resnično povečale, če bodo imeli od prvega dne postopka dostop do trga dela in jezikovnih tečajev.
Komisija predlaga, da bi najdaljše obdobje devetih mesecev za dostop prosilcev do trga dela skrajšali na šest mesecev. Poročevalka predlaga, da se jim zagotovi takojšen dostop do trga dela, in črta možnost uporabe preskusa trga dela. Predlog poročevalke pomeni, da bodo prosilci, katerih vloge bodo verjetno uspešne, že na začetku bolj samozadostni in se bodo lahko učinkovito vključili, naučili lokalnega jezika in prispevali k družbi gostiteljici.
Poročevalka podpira predlog Komisije o enaki obravnavi prosilcev za azil, kot so je deležni državljani EU, v zvezi s pogoji dela, izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in priznavanjem diplom. Poleg tega poročevalka predlaga, naj države članice zagotovijo jezikovne tečaje že na začetku postopka obravnavanja prošnje, da bi se povečale možnosti za vključitev prosilca v državi članici, v kateri prebiva.
Da bi povečali vključevanje prosilcev in stabilnost, poročevalka uvaja obveznost držav članic, da zanje že na začetku poiščejo ustrezno namestitev in se tako izognejo preseljevanju prosilcev iz enega sprejemnega centra ali začasne namestitve v drugega.
Zaščita temeljnih pravic
Poročevalka meni, da bi morali biti vsi prosilci za azil v postopku obravnave prošenj varni, zato je bistveno, da se v okviru sprejemnega postopka zaščitijo temeljne pravice vseh prosilcev. Potrebni so dodatni ukrepi za zaščito temeljnih pravic prosilcev s posebnimi potrebami in poročevalka pozdravlja predloge Komisije o posebnih pravilih za prosilce s posebnimi potrebami, ki so natančneje pojasnjena v osnutku poročila.
Poročevalka poudarja, da je treba osebe s posebnimi potrebami glede sprejema hitro prepoznati in jih spremljati skozi celoten postopek obravnavanja prošnje, usposobiti osebje za prepoznavanje oseb s posebnimi potrebami glede sprejema, zagotoviti otrokom prijazne pogoje za sprejem in poln dostop do potrebnega zdravstvenega varstva, tudi do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter varstva duševnega zdravja.
Poleg tega so v predlogu poročevalke poudarjene obveznosti držav članic na podlagi mednarodnega prava in skupne vrednote EU, kot so določene v členu 2 PEU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah ter Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulski konvenciji), da se morajo pri zagotavljanju nastanitve boriti proti spolnemu nasilju, nasilju zaradi spola in drugim oblikam kaznivih dejanj iz sovraštva ter jih preprečevati.