Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec imeti pomoč tolmača in možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika ali dobesednega zapisa o razgovoru, preden organ za presojo odloči ali v primeru pospešenega postopka obravnave sočasno s sprejetjem odločitve.

(13)  Prosilec bi moral imeti dejansko možnost, da organu za presojo predloži vse relevantne elemente, ki jih ima na razpolago. Zato bi prosilec ob upoštevanju omejenih izjem moral imeti pravico, da se v okviru osebnega razgovora po potrebi izjasni o dopustnosti ali vsebini svoje prošnje. Da bi bila pravica do osebnega razgovora učinkovita, bi moral prosilec, kjer je to mogoče in potrebno, imeti pomoč tolmača in kulturnega posrednika ter možnost, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo. Prosilcu bi bilo treba dati dovolj časa, da se pripravi in posvetuje s svojim pravnim ali drugim svetovalcem, na samem razgovoru pa mu lahko pomaga pravni ali drug svetovalec. Osebni razgovor bi moral potekati v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost, izvajati pa bi ga moralo ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje, po potrebi tudi osebje organov drugih držav članic ali strokovnjaki, ki jih zagotovi Agencija Evropske unije za azil. Osebni razgovor se lahko opusti le, kadar namerava organ za presojo izdati ugoditveno odločbo o prošnji ali meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere prosilec ne more vplivati. Glede na to, da je osebni razgovor bistven del obravnavanja prošnje, bi bilo treba razgovor posneti, prosilcem in njihovim pravnim svetovalcem pa omogočiti dostop do posnetka ter tudi do zapisnika o razgovoru, preden organ za presojo odloči. Kadar prosilec šteje za prosilca, ki potrebuje posebna procesna jamstva, v skladu s členi 19–22, mora imeti možnost, da po osebnem razgovoru v razumnem roku predloži specifikacije o tem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačno pravno pomoč in zastopanje bi morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom.

(14)  V interesu držav članic in tudi prosilcev je, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodni zaščiti že v upravnem postopku, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih informacij in pravne podpore, kar vodi k učinkovitejšemu in bolj kakovostnemu odločanju. Zato bi moral biti dostop do pravne pomoči in zastopanja sestavni del skupnega postopka za mednarodno zaščito. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic prosilca, zlasti pravice do obrambe in načela pravičnosti, ter za zagotovitev ekonomičnosti postopka bi bilo treba prosilcem v upravnem in pritožbenem postopku na prošnjo ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopanje. Brezplačna pravna pomoč in zastopanje se zagotavljata od trenutka, ko prosilec izrazi željo, da bi vložil prošnjo za zaščito, ter bi ju morale zagotavljati osebe, pristojne za zagotavljanje v skladu z nacionalnim pravom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje posebna procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Če so potrebna posebna procesna jamstva take narave, da bi lahko preprečila uporabo pospešenega postopka ali postopka na meji, bi se morala prosilcu zagotoviti tudi dodatna jamstva, kadar pritožba prosilca samodejno ne zadrži izvršitve, zato da bi bilo pravno sredstvo v posebnih okoliščinah prosilca učinkovito.

(17)  Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo, vključno z zadostnim časom, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov učinkovit dostop do postopkov in možnost predstavitve elementov, potrebnih za utemeljitev njihove prošnje za mednarodno zaščito. Kadar prosilcu, ki potrebuje posebna procesna jamstva, ni mogoče zagotoviti ustrezne podpore v pospešenem postopku obravnave ali postopku na meji, bi moral biti tak prosilec izvzet iz teh postopkov. Mladoletniki so vedno izvzeti iz postopka na meji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  S skupnim postopkom so racionalizirani roki za posameznikov pristop k postopku, za obravnavo prošnje s strani organa za presojo, pa tudi za obravnavo pritožb na prvi stopnji s strani pravosodnih organov. Ker lahko zaradi nesorazmernega števila istočasnih prošenj pride do zamud pri dostopu do postopka in obravnavi prošenj, bo navedene roke morda občasno treba izjemoma podaljšati. Za zagotovitev učinkovitosti postopka bi moralo biti podaljšanje navedenih rokov zadnja možnost, saj bi morale države članice za ohranitev učinkovitega azilnega sistema redno pregledovati svoje potrebe, vključno po potrebi s pripravo kontingentnih načrtov in upoštevanjem, da bi Agencija Evropske unije za azil morala državam članicam zagotavljati potrebno operativno in tehnično pomoč. Če države članice predvidijo, da ne bodo mogle izpolniti določenih rokov, bi morale za pomoč zaprositi Agencijo Evropske unije za azil. Če za pomoč ne zaprosijo in postane azilni sistem v državi članici zaradi nesorazmernega pritiska neučinkovit do te mere, da je ogroženo delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, lahko Agencija na podlagi izvedbenega sklepa Komisije sprejme ukrepe v podporo tej državi članici.

(21)  S skupnim postopkom so racionalizirani roki za posameznikov pristop k postopku, za obravnavo prošnje s strani organa za presojo, pa tudi za obravnavo pritožb na prvi stopnji s strani pravosodnih organov. Ker lahko zaradi nesorazmernega števila istočasnih prošenj pride do zamud pri dostopu do postopka in obravnavi prošenj, bo navedene roke morda občasno treba izjemoma podaljšati. Za zagotovitev učinkovitosti postopka bi moralo biti podaljšanje navedenih rokov zadnja možnost, saj bi morale države članice za ohranitev učinkovitega azilnega sistema redno pregledovati svoje potrebe, vključno po potrebi s pripravo kontingentnih načrtov in upoštevanjem, da bi Agencija Evropske unije za azil morala državam članicam zagotavljati potrebno operativno in tehnično pomoč. Če države članice predvidijo, da ne bodo mogle izpolniti določenih rokov, bi morale za pomoč zaprositi Agencijo Evropske unije za azil.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Prosilec bi moral biti ustrezno in pravočasno obveščen o svojih pravicah in obveznostih, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Ob upoštevanju dejstva, da se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa, če prosilec na primer odklanja sodelovanje z nacionalnimi organi, tako da ne predloži elementov, potrebnih za obravnavo prošnje, in ne zagotovi svojih prstnih odtisov ali podobe obraza, ali ne vloži svoje prošnje v predvidenem roku, je treba prosilca seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti.

(25)  Prosilec bi moral biti ustrezno, pravočasno, strnjeno in v lahko dostopni obliki obveščen o svojih pravicah in obveznostih v jasnem in preprostem jeziku, ki ga razume. Prosilca je treba seznaniti s posledicami zaradi neizpolnjevanja navedenih obveznosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Da bi osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, lahko izpolnilo svoje obveznosti iz te uredbe, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti deležno potrebnega usposabljanja na področju mednarodne zaščite, vključno s podporo Agencije Evropske unije za azil. Prav tako bi moralo imeti na razpolago ustrezna sredstva in navodila za učinkovito opravljanje svojih nalog.

(26)  Da bi osebje organov, odgovornih za prejem in registracijo prošenj, lahko izpolnilo svoje obveznosti iz te uredbe, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti ustrezno usposobljeno na področju mednarodne zaščite, vključno s podporo Agencije Evropske unije za azil. Prav tako bi moralo imeti na razpolago ustrezna sredstva in navodila za učinkovito opravljanje svojih nalog.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Da bi povečali dostopnost postopka na mejnih prehodih in v centrih za tujce, bi bilo treba dati na voljo informacije o možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito. S tolmačenjem bi bilo treba zagotoviti osnovno komunikacijo, ki je potrebna, da bi pristojni organi lahko razumeli, kdaj osebe izrazijo željo po mednarodni zaščiti.

(27)  Da bi povečali dostopnost postopka na mejnih prehodih in v centrih za tujce, bi bilo treba dati na voljo informacije o možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito. S tolmačenjem bi bilo treba zagotoviti osnovno komunikacijo, ki je potrebna, da bi pristojni organi lahko razumeli, kdaj osebe izrazijo željo po mednarodni zaščiti. Osebje, ki zagotavlja storitve tolmačenja, bi moralo imeti ustrezno znanje in biti ustrezno usposobljeno na področju mednarodne zaščite.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik.

(29)  Za zagotovitev, da bo mladoletnikom brez spremstva omogočen učinkovit dostop do postopka, bi jim bilo treba vedno imenovati skrbnika. Skrbnik bi morala biti oseba ali zastopnik organizacije, imenovane za pomoč in usmerjanje mladoletnika skozi postopek, da se zaščiti največja korist otroka in tudi njegova splošna dobrobit. Skrbnik bi moral po potrebi za mladoletnika opravljati pravna dejanja. Za zagotovitev učinkovite podpore mladoletnikom brez spremstva skrbniki ne bi smeli biti sočasno zadolženi za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, v nobenem primeru pa ne za več kot dvajset. Države članice bi morale imenovati subjekte ali osebe, odgovorne za podporo, nadzor in spremljanje skrbnikov pri opravljanju njihovih nalog. Mladoletnik brez spremstva bi moral prošnjo vložiti v svojem imenu ali prek skrbnika. Za zaščito pravic in procesnih jamstev mladoletnika brez spremstva bi moral rok za vložitev prošnje začeti teči od datuma, ko je imenovan njegov skrbnik in se mladoletnik brez spremstva z njim sreča. Kadar skrbnik ne vloži prošnje v predpisanem roku, bi mladoletnik brez spremstva moral imeti možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu s pomočjo organa za presojo. Dejstvo, da se mladoletnik brez spremstva odloči vložiti prošnjo v svojem imenu, ne bi smelo pomeniti, da mu pri tem ne sme pomagati skrbnik.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Za zagotavljanje pravic prosilcev bi bilo treba odločitve v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito sprejeti na podlagi dejstev, na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej po temeljiti obravnavi, v kateri se upoštevajo vsi elementi, ki jih je prosilec predložil, in osebne okoliščine prosilca. Za zagotovitev dosledne obravnave prošnje bi organ za presojo moral upoštevati ustrezne, točne in posodobljene informacije o položaju v izvorni državi prosilca, ki jih prejme iz Agencije Evropske unije za azil in drugih virov, kot je Visoki komisar Združenih narodov za begunce. Organ za presojo bi moral upoštevati tudi vse ustrezne skupne analize informacij o izvorni državi, ki jih je pripravila Agencija Evropske unije za azil. Vsakršno podaljšanje zaključevanja postopka mora biti v celoti skladno z obveznostmi držav članic iz Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) in s pravico do dobrega upravljanja, brez poseganja v učinkovitost in pravičnost postopkov iz te uredbe.

(30)  Za zagotavljanje pravic prosilcev bi bilo treba odločitve v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito sprejeti na podlagi dejstev, na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej po temeljiti obravnavi, v kateri se upoštevajo vsi elementi, ki jih je prosilec predložil, in osebne okoliščine prosilca. Za zagotovitev dosledne obravnave prošnje bi organ za presojo moral upoštevati ustrezne, točne in posodobljene informacije o položaju v izvorni državi prosilca, ki jih prejme iz Agencije Evropske unije za azil in drugih virov, kot so Visoki komisar Združenih narodov za begunce in druge vladne in nevladne organizacije. Organ za presojo bi moral upoštevati tudi vse ustrezne skupne analize informacij o izvorni državi, ki jih je pripravila Agencija Evropske unije za azil. Vsakršno podaljšanje zaključevanja postopka mora biti v celoti skladno z obveznostmi držav članic iz Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) in s pravico do dobrega upravljanja, brez poseganja v učinkovitost in pravičnost postopkov iz te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Brez poseganja v izvajanje ustrezne in celovite obravnave prošnje za mednarodno zaščito je v interesu držav članic in tudi prosilcev, da se odločitev sprejme kar se da hitro. Za racionalizacijo postopka za mednarodno zaščito bi bilo treba določiti najdaljše roke za trajanje upravnega postopka in tudi za pritožbe na prvi stopnji. Na ta način bi morali prosilci prejeti odločitve o svoji prošnji v najkrajšem možnem času v vseh državah članicah, s čimer bi bil zagotovljen hiter in učinkovit postopek.

(33)  Brez poseganja v izvajanje ustrezne in celovite obravnave prošnje za mednarodno zaščito je v interesu držav članic in tudi prosilcev, da se odločitev sprejme kar se da hitro. Za racionalizacijo postopka za mednarodno zaščito bi bilo treba določiti najdaljše roke za trajanje upravnega postopka in tudi za pritožbe na prvi stopnji. Na ta način bi morali prosilci prejeti odločitve o svoji prošnji v najkrajšem možnem času v vseh državah članicah, s čimer bi bil zagotovljen hiter in učinkovit postopek. Racionalizacija postopka v nobenem primeru ne posega v poglobljeno individualno obravnavo vsebine prošnje za zaščito.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Preden se določi odgovorna država članica v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (dublinska uredba)29, bi morala prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja, presojati o dopustnosti navedene prošnje, ko se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali varno tretjo državo za prosilca. Poleg tega bi bilo treba prošnjo šteti za nedopustno, če gre za naknadno prošnjo brez novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali če se ločena prošnja zakonca, partnerja, vzdrževane odrasle osebe ali mladoletnika ne šteje za utemeljeno.

črtano

__________________

29 UL L [...], [...], str. [...].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Koncept prve države azila bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije oziroma bi prosilec dobil zadostno zaščito v tej državi. Predvsem pa države članice ne bi smele obravnavati vsebine prošnje, kadar je pred tem prva država azila prosilcu že priznala status begunca ali mu sicer zagotovila zadostno zaščito. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo ali je bil kako drugače deležen in bo še naprej deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic.

(36)  Koncept prve države azila lahko države članice uporabijo kot razlog za nedopustnost, če je mogoče razumno domnevati, da bi druga država priznala zaščito v skladu z Ženevsko konvencijo iz leta 1951. Predvsem pa se lahko države članice odločijo, da ne bodo obravnavale vsebine prošnje, kadar je pred tem prva država azila prosilcu že priznala status begunca. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da je bil prosilec deležen in bo še naprej deležen zaščite v navedeni državi v skladu z Ženevsko konvencijo, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Koncept varne tretje države bi bilo treba uporabiti kot razlog za nedopustnost, če se zaradi povezave s tretjo državo, vključno s tisto, skozi katero poteka tranzit, lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Države članice bi morale na tej podlagi ukrepati le, kadar so prepričane, če je potrebno ali primerno tudi na podlagi zagotovil, pridobljenih iz zadevne tretje države, da bo imel prosilec možnost zaščite v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije ali bo deležen zadostne zaščite, zlasti kar zadeva pravico do zakonitega prebivanja, ustreznega dostopa do trga dela, sprejemnih objektov, zdravstva in izobraževanja ter pravico do združitve družine v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic.

(37)  Koncept varne tretje države lahko države članice uporabijo kot razlog za nedopustnost, če se zaradi povezave s tretjo državo lahko razumno pričakuje, da bo prosilec iskal zaščito v navedeni državi, in obstajajo razlogi za prepričanje, da bo prosilec sprejet ali ponovno sprejet v to državo. Ta povezava pa ne more nastati zgolj na podlagi tranzita prosilca skozi ozemlje zadevne države. Države članice bi morale tako ukrepati šele, ko so preverile, da bo imel prosilec v tretji državi možnost zaščite v skladu z Ženevsko konvencijo iz leta 1951. Koncept varne tretje države se lahko uporabi samo za države, ki so ratificirale in uporabljajo Ženevsko konvencijo brez ozemeljskih omejitev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Vsebine prošnje ni treba obravnavati, kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s to uredbo. Kadar pa je iz presoje prima facie razvidno, da se prošnja lahko zavrne kot očitno neutemeljena, se prošnja lahko zavrne iz tega razloga brez presoje dopustnosti.

(38)  Treba bi bilo obravnavati vsebino prošnje za mednarodno zaščito, da se ugotovi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil). Vsebine prošnje ni treba obravnavati, kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s to uredbo. Kadar pa je iz presoje prima facie razvidno, da se prošnja lahko zavrne kot očitno neutemeljena in/ali da je prošnja očitno utemeljena, se prošnja lahko zavrne in/ali sprejme iz teh razlogov brez presoje dopustnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali prosilec podaja prošnjo samo zaradi tega, da bi upočasnil ali onemogočil izvršitev odločbe o odstranitvi, ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda, če prosilec ne zaprosi za mednarodno zaščito v prvi državi članici vstopa ali v državi članici zakonitega prebivanja ali če je prosilec, čigar prošnja se obravnava in ki je podal prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje, vrnjen v skladu z dublinsko uredbo. V slednjem primeru se prošnja ne bi smela obravnavati po pospešenem postopku, če prosilec lahko predloži utemeljeno obrazložitev za odhod v drugo državo članico brez dovoljenja, za podajanje prošnje v drugi državi članici ali za splošno nedosegljivost pristojnim organom, kot na primer, da ni bil ustrezno in pravočasno obveščen o svojih obveznostih. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi.

(39)  Obravnavo prošnje bi bilo treba pospešiti in zaključiti v največ dveh mesecih, če je prošnja očitno neutemeljena, ker gre za prošnjo z namenom zlorabe, tudi če prosilec prihaja iz varne izvorne države ali če obstajajo resni pomisleki glede nacionalne varnosti ali javnega reda. Poleg tega se lahko pospešeni postopek obravnave uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40)  Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se lahko uporablja za mladoletnike brez spremstva le v omejenih okoliščinah, določenih v tej uredbi.

(40)  Številne prošnje za mednarodno zaščito so podane na meji ali v tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Države članice bi morale biti zmožne zagotoviti, da izvajajo postopke presojanja dopustnosti ali vsebine, v katerih bi lahko v natančno določenih okoliščinah odločili o takih prošnjah na kraju samem. Postopek na meji ne bi smel trajati več kot štiri tedne, po izteku tega obdobja pa bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice. Postopek na meji se lahko uporablja na lokacijah v bližini meja ali tranzitnega območja, le če nesorazmerno število prosilcev vloži prošnjo na meji ali na tranzitnem območju. Postopek na meji se ne sme uporabljati za mladoletnike.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji ali ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba) ali Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem), in s tem implicitno umakne svojo prošnjo, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil ali od nje odstopil, vsako prošnjo istega prosilca po tej odločitvi v državah članicah pa bi bilo treba šteti za naknadno prošnjo. Vendar implicitni umik ne bi smel biti samodejen, temveč bi prosilec moral imeti možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bilo nespoštovanje navedenih obveznosti posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.

(43)  Če prosilec izrecno umakne svojo prošnjo po lastni presoji, prošnje ni treba nadalje obravnavati, temveč jo zavreči, saj se šteje, da je prosilec prošnjo umaknil ali od nje odstopil.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43a)  Implicitni umik ne bi smel biti samodejen in ne bi smel povzročiti samodejne zavrnitve prošnje, temveč bi moral pomeniti njeno začasno odložitev. Prosilec bi moral imeti konkretno možnost, da poroča organu za presojo in dokaže, da je bilo nespoštovanje navedenih obveznosti posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. V tem primeru se prošnja ponovno začne obravnavati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, s katerimi bi se verjetnost izpolnjevanja pogojev za upravičenca do mednarodne zaščite bistveno povečala, ali ki se nanaša na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe, da v skladu z načelom pravnomočnosti nima dejanskih možnosti za uspeh. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh. V primeru naknadnih prošenj se lahko sprejmejo izjeme od posameznikove pravice, da ostane na ozemlju države članice, potem ko je bila naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena, ali v primeru druge ali nadaljnjih naknadnih prošenj, takoj ko je prošnja podana v kateri koli državi članici po končni odločitvi, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna ali zavrnjena kot neutemeljena ali očitno neutemeljena.

(44)  Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali ugotovitve, ki se nanašajo na razloge, na podlagi katerih je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna, se za to naknadno prošnjo ne izvede nov celoten postopek obravnave. V teh primerih bi bilo treba prošnje po predhodni obravnavi v skladu z načelom pravnomočnosti zavreči kot nedopustne ali zavrniti kot očitno neutemeljene, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali ima namen zlorabe. Predhodno obravnavo je treba izvesti na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora, vendar se osebni razgovor lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev oziroma da očitno ni utemeljena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene, ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav.

(45)  Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za mednarodno zaščito je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Ob upoštevanju dejstva, da je cilj Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil) doseči visoko raven konvergence pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva kot upravičenci do mednarodne zaščite, ta uredba določa skupna merila za določitev tretjih držav kot varnih izvornih držav in ob upoštevanju potrebe po okrepljeni uporabi koncepta varne izvorne države kot bistvenega orodja za podporo hitri obdelavi prošenj za mednarodno zaščito ta uredba vzpostavlja skupni evropski seznam varnih izvornih držav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ta uredba določa pogoje za določitev tretjih držav kot varnih držav na ravni Unije. Tretje države bi morale biti določene kot varne tretje države na ravni Unije s spremembo te uredbe na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in po izvedbi temeljite presoje na podlagi dokazov, ki vključuje vsebinsko raziskavo ter obsežno posvetovanje z državami članicami in relevantnimi zainteresiranimi stranmi.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48)  Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in skupnega evropskega seznama za varne tretje države bi morala biti odpravljena nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih držav. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno določitev tretjih držav, ki niso določene kot varne tretje države na ravni Unije ali jih ni na skupnem evropskem seznamu, kot varnih izvornih držav, bi pa vzpostavitev take skupne določitve ali skupnega seznama morala zagotoviti, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu ali ki so povezani z varno tretjo državo. To bi moralo ustrezno povečati usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračati prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnih gibanj. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe.

(48)  Vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in dokončna ukinitev nacionalnih seznamov varnih izvornih držav zagotavljata, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih izvorne države so na skupnem seznamu, kar ob zagotovitvi usklajenih faz postopkov in rokov, zlasti v primeru pospešenih postopkov, nedvomno vodi k popolni konvergenci azilnih postopkov v EU. Zato bi morala biti možnost uporabe nacionalnih seznamov ali določitev ukinjena v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48a)  V prehodnem obdobju morajo države članice poskrbeti, da bodo nacionalni seznami varnih izvornih držav in skupni evropski seznami medsebojno usklajeni. Država, ki je začasno ali trajno odstranjena s skupnega evropskega seznama, se na nacionalni ravni ne sme šteti za varno izvorno državo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48b)  Komisija bi morala redno proučevati razmere v tretjih državah in ugotavljati, ali bi bilo varne izvorne države mogoče predlagati za skupni evropski seznam, na podlagi različnih virov informacij, ki so ji na voljo, zlasti poročil Evropske službe za zunanje delovanje ter informacij, ki so jih predložile države članice, Agencija Evropske unije za azil, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, Svet Evrope in druge odgovorne mednarodne organizacije ter nacionalne ali mednarodne nevladne organizacije. Kjer je primerno, bi morala Komisija nato oblikovati predlog za razširitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Evropski parlament in Svet bi prav tako morala imeti možnost, da pozoveta Komisijo, naj poda predloge za vključitev države na skupni evropski seznam varnih izvornih držav ali njeno začasno ali trajno odstranitev s tega seznama.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48c)  Pred harmonizacijo nacionalnih seznamov varnih izvornih držav lahko države članice v triletnem prehodnem obdobju od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predlagajo, naj določene države doda na skupni seznam varnih izvornih držav. Komisija predloge v šestih mesecih od predložitve prouči na podlagi različnih virov informacij, ki so ji na voljo, zlasti poročil Evropske službe za zunanje delovanje ter informacij, ki so jih predložile države članice, Agencija Evropske unije za azil, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, Svet Evrope in druge pomembne mednarodne organizacije ter nacionalne ali mednarodne nevladne organizacije. Če se tretja država lahko doda na seznam, Komisija poda predlog za razširitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50)  Komisija bi morala za namene te utemeljene presoje upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da podaljša tako začasno odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitve tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav za obdobje šestih mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in na ustrezen način posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(50)  Komisija bi morala za namene te utemeljene presoje upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje in informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da podaljša tako začasno odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitve tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav za obdobje šestih mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, med drugim tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in na ustrezen način posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Ko se izteče veljavnost delegiranega akta in njegovih podaljšanj, nov delegirani akt pa ni sprejet, določitev tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali vključitev na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav ne bi smela biti več začasno odstranjena. To ne posega v kakršne koli predlagane spremembe za odstranitev tretje države s seznamov.

(51)  Ko se izteče veljavnost delegiranega akta in njegovih podaljšanj, nov delegirani akt pa ni sprejet, določitev tretje države na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav ne bi smela biti več začasno odstranjena. Za ponovno vključitev zadevne tretje države na skupni evropski seznam varnih izvornih držav Komisija sprejme delegirani akt.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52)  Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo ali varno tretjo državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države.

(52)  Komisija bi morala s pomočjo Agencije Evropske unije za azil redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so bile črtane s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, tudi kadar država članica Komisijo opozori, da po njenem mnenju na podlagi utemeljene presoje zaradi spremembe razmer v tretji državi ta tretja država ponovno izpolnjuje pogoje iz te uredbe za določitev kot varna država. V takem primeru bi države članice navedeno tretjo državo lahko določile kot varno izvorno državo na nacionalni ravni, dokler Komisija tej določitvi ne bi nasprotovala. Kadar Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko predlaga spremembo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer z vključitvijo tretje države.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Glede varnih izvornih držav je po sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 20. julija 2015 o varnih izvornih državah, s katerimi so se države članice dogovorile, da morajo vse države članice dati prednost presoji varnosti Zahodnega Balkana, Agencija Evropske unije za azil 2. septembra 2015 organizirala srečanje z državami članicami na ravni strokovnjakov, na katerem je bilo doseženo splošno soglasje, da bi bilo treba Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo*30, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo šteti za varne izvorne države v smislu te uredbe.

črtano

__________________

30 * To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(62)  V Turčiji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 2 899 prijavah ugotovilo 94 kršitev. Ni bilo opaziti nobenih incidentov izgona, odstranitve ali izročitve lastnih državljanov tretjim državam, v katerih med drugim obstaja resna nevarnost, da bi bili podvrženi smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v katerih bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja ali v katerih obstaja resna nevarnost izgona, odstranitve ali izročitve drugi tretji državi. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 23,1 % (310) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Turčije. Ena država članica je Turčijo določila kot varno izvorno državo. Evropski svet je Turčijo določil za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je presodil, da Turčija zadovoljivo izpolnjuje politična merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Turčija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63)  Glede odvzema statusa begunca ali subsidiarne zaščite in zlasti izvajanja rednega pregleda statusa, ki ga je treba izvajati na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil), bi morale države članice zagotoviti, da so osebe, ki uživajo mednarodno zaščito, ustrezno obveščene o možnosti ponovne proučitve njihovega statusa in da imajo možnost izraziti svoje stališče v razumnem roku s pisno izjavo in v okviru osebnega razgovora, preden pristojni organi z obrazloženo odločbo odločijo o odvzemu njihovega statusa.

(63)  Glede odvzema statusa begunca ali subsidiarne zaščite bi morale države članice zagotoviti, da so osebe, ki uživajo mednarodno zaščito, ustrezno obveščene o možnosti ponovne proučitve njihovega statusa in da imajo možnost izraziti svoje stališče v razumnem roku s pisno izjavo in v okviru osebnega razgovora, preden pristojni organi z obrazloženo odločbo odločijo o odvzemu njihovega statusa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(65)  Da bi prosilec lahko uveljavljal svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, bi mu bilo treba dovoliti ostati na ozemlju države članice do izteka roka za vložitev pritožbe na prvi stopnji, če prosilec tako pravico v tem roku uveljavi, pa do zaključka postopka s pravnim sredstvom. Le v omejenem številu primerov, določenih v tej uredbi, pritožba nima samodejnega odložilnega učinka in bi moral prosilec zaprositi sodišče, da zaustavi izvršitev odločbe o vrnitvi, ali pa bi sodišče v ta namen ravnalo po uradni dolžnosti. Kadar velja izjema od pravice do pravnega sredstva s samodejnim odložilnim učinkom, bi bilo treba prosilcu ustrezno zagotoviti pravico do obrambe, in sicer s potrebnim tolmačenjem in pravno pomočjo ter zadostnim časom za pripravo prošnje in njeno predložitev sodišču. Poleg tega bi moralo imeti sodišče v tem okviru možnost, da prouči dejanske in pravne razloge za odločitev o zavrnitvi priznanja mednarodne zaščite. Prosilec bi moral imeti možnost, da ostane na ozemlju do zaključka postopka, v katerem se odloča, ali lahko ostane. Vendar bi morala biti ta odločitev sprejeta v roku enega meseca.

(65)  Da bi prosilec lahko uveljavljal svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, bi mu bilo treba dovoliti ostati na ozemlju države članice do izteka roka za vložitev pritožbe na prvi stopnji, če prosilec tako pravico v tem roku uveljavi, pa do zaključka postopka s pravnim sredstvom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ta uredba se ne uporablja za prošnje za mednarodno zaščito in prošnje za diplomatski ali teritorialni azil, ki so vložene na predstavništvih držav članic.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice se lahko poleg tega odločijo, da bodo to uredbo uporabljale za prošnje za mednarodno zaščito in prošnje za diplomatski ali teritorialni azil, ki so vložene na predstavništvih držav članic v tretjih državah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca)  „oseba brez državljanstva“ pomeni osebo, ki je kot državljana v okviru svoje zakonodaje ne priznava nobena država;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  „organ za presojo“ pomeni kateri koli organ, ki deluje kot sodišče, ali upravni organ v državi članici, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in je pristojen za odločanje na prvi stopnji;

(e)  „organ za presojo“ pomeni katero koli sodišče ali upravni organ v državi članici, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in je pristojen za odločanje na prvi stopnji;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  „naknadna prošnja“ pomeni nadaljnjo prošnjo za mednarodno zaščito, podano po sprejetju končne odločitve v zvezi s predhodno prošnjo, vključno s primeri, ko je bila prošnja zavržena kot izrecno umaknjena ali zaradi odstopa po implicitnem umiku;

(i)  „naknadna prošnja“ pomeni nadaljnjo prošnjo za mednarodno zaščito, podano v kateri koli državi članici po sprejetju končne odločitve ter temelječo na postavkah, ki so že bile obravnavane v predhodni prošnji in v primeru izrecnega umika;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prejem, registracija in obravnava prošenj za mednarodno zaščito;

(a)  obravnava prošenj za mednarodno zaščito;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vsaka država članica da organu za presojo na voljo ustrezna sredstva, vključno z dovolj usposobljenega osebja, za izvedbo njegovih nalog v skladu s to uredbo. Zato vsaka država članica redno ocenjuje potrebe organa za presojo, da zagotovi, da je organ vedno sposoben učinkovito obravnavati prošnje za mednarodno zaščito, zlasti kadar prejema nesorazmerno število istočasnih prošenj.

2.  Vsaka država članica da odgovornim organom na voljo ustrezna sredstva, vključno z dovolj usposobljenega osebja, za izvedbo njegovih nalog v skladu s to uredbo. Zato vsaka država članica redno ocenjuje potrebe organa za presojo, da zagotovi, da je organ vedno sposoben učinkovito obravnavati prošnje za mednarodno zaščito, zlasti kadar prejema nesorazmerno število istočasnih prošenj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prejem in registracija prošenj za mednarodno zaščito ter obveščanje prosilcev, kje in kako lahko vložijo prošnjo za mednarodno zaščito, je naloga naslednjih organov:

Prejem in registracija prošenj za mednarodno zaščito ter obveščanje prosilcev, kje in kako lahko vložijo prošnjo za mednarodno zaščito, je naloga naslednjih organov. Ti organi v nobenem primeru niso pristojni za odločanje o vsebini prošnje za mednarodno zaščito:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  organi za priseljevanje;

(c)  vladni organi za priseljevanje;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Organu za presojo odgovorne države članice lahko pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito pomagajo:

4.  Odgovornim organom odgovorne države članice lahko pri prejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito pomagajo:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba)  strokovnjaki iz neodvisnih nacionalnih in mednarodnih združenj, vpisanih v ustrezen register, ki ga vodi odgovorna država članica.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice zagotovijo, da ima osebje organa za presojo ali katerega koli drugega organa, odgovornega za prejem in registracijo prošenj za mednarodno zaščito v skladu z odstavkom 3, ustrezno znanje in da se mu zagotovijo potrebno usposabljanje in navodila za izpolnjevanje njegovih obveznosti pri uporabi te uredbe.

5.  Države članice zagotovijo, da ima osebje organov, ki so odgovorni v skladu z odstavkoma 1 in 2, ustrezno znanje in je ustrezno usposobljeno v smislu člena 7(4) Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil) ter da se mu zagotovijo potrebno usposabljanje in navodila za izpolnjevanje njegovih obveznosti pri uporabi te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Organi, ki uporabljajo to uredbo, varujejo zaupnost vseh informacij, ki jih pridobijo med opravljanjem svojega dela.

1.  Odgovorni organi iz člena 5 varujejo zaupnost vseh informacij, ki jih pridobijo med opravljanjem svojega dela.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  od domnevnih subjektov preganjanja ali resne škode ne pridobivajo informacij tako, da bi bili ti subjekti neposredno obveščeni, da je zadevni prosilec podal prošnjo, kar bi ogrozilo telesno celovitost prosilca ali oseb, ki jih vzdržuje, ali svobodo in varnost njegovih družinskih članov, ki še vedno živijo v izvorni državi.

(b)  od domnevnih subjektov preganjanja ali resne škode ne pridobivajo informacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotovi podatke iz točk (a) in (b) drugega odstavka člena 27(1);

(a)  zagotovi podatke iz točk (a) in (b) prvega odstavka člena 27(1);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če prosilec odklanja sodelovanje in ne zagotovi potrebnih podrobnosti za obravnavo prošnje ter svojih prstnih odtisov in podobe obraza, odgovorni organi pa so navedeno osebo ustrezno obvestili o njenih obveznostih ter zagotovili, da je imela dejansko možnost navedene obveznosti izpolniti, se prošnja zavrže zaradi odstopa v skladu s postopkom iz člena 39.

3.  Če prosilec odklanja sodelovanje in ne zagotovi informacij iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 27(1) ter svojih prstnih odtisov in podobe obraza, odgovorni organi pa so navedeno osebo ustrezno obvestili o njenih obveznostih in posledicah, ki izhajajo iz njih, ter zagotovili, da je imela dejansko možnost navedene obveznosti izpolniti, se prošnja lahko zavrže zaradi odstopa v skladu s postopkom iz člena 39. Prepovedana in kaznovana je vsakršna uporaba sile pri odvzemu prstnih odtisov ali podob obraza.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Prosilec obvesti organ za presojo države članice, v kateri se mora nahajati, o svojem prebivališču ali kraju bivanja ali telefonski številki, kjer lahko organ za presojo ali drugi odgovorni organi navežejo stik z njim. Prosilec obvesti navedeni organ za presojo o kakršnih koli spremembah. Prosilec prejme vsa sporočila na najnovejšem prebivališču ali kraju bivanja, ki ga je sporočil, zlasti kadar vloži prošnjo v skladu s členom 28.

4.  Prosilec obvesti odgovorni organ države članice, v kateri se mora nahajati, o svojem prebivališču ali kraju bivanja ali telefonski številki in e-poštnem naslovu, kjer lahko odgovorni organ naveže stik z njim. Prosilec obvesti navedeni organ za presojo o kakršnih koli spremembah. Prosilec prejme vsa sporočila na najnovejšem prebivališču ali kraju bivanja, ki ga je sporočil, zlasti kadar vloži prošnjo v skladu s členom 28.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Kadar je za namene obravnave prošnje potrebno, lahko odgovorni organi zahtevajo preiskavo prosilca ali njegovih predmetov. Brez poseganja v kakršne koli preiskave, ki se opravijo iz varnostnih razlogov, preiskavo prosilca na podlagi te uredbe opravi oseba istega spola, pri čemer se dosledno spoštujejo načela človekovega dostojanstva ter telesne in duševne celovitosti.

7.  Kadar je za namene obravnave prošnje potrebno, lahko organi za presojo zahtevajo preiskavo prosilca ali njegovih predmetov. Brez poseganja v kakršne koli preiskave, ki se opravijo iz varnostnih razlogov, preiskavo prosilca na podlagi te uredbe opravi oseba istega spola, pri čemer se dosledno spoštujejo načela človekovega dostojanstva ter telesne in duševne celovitosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organ za presojo prosilce v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se razumno domneva, da ga razumejo, obvesti o naslednjem:

Pristojni organ prosilce v strnjeni in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku, ki ga razumejo, obvesti o naslednjem:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  njihovih pravicah in obveznostih med postopkom, vključno z obveznostjo, da se zadržujejo na ozemlju države članice, v kateri se morajo nahajati v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (dublinska uredba);

(c)  njihovih pravicah in obveznostih med postopkom, vključno z možnostjo ponovne združitve z družinskimi člani, ki se nahajajo na ozemlju drugih držav članic, v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (dublinska uredba);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea)  pravici do brezplačne pravne pomoči v vseh fazah in na vseh stopnjah postopka;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  rezultatih odločanja organa za presojo, razlogih za navedeno odločitev ter posledicah odločitve o zavrnitvi priznanja mednarodne zaščite ter pravnih sredstvih zoper to odločitev.

(h)  rezultatih odločanja organa za presojo, razlogih za navedeno odločitev in vseh elementih, ki so bili upoštevani pri sprejemanju odločitve, ter posledicah odločitve o zavrnitvi priznanja mednarodne zaščite ter pravnih sredstvih zoper to odločitev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Informacije iz prvega odstavka se prosilcem sporočijo pravočasno, da se jim omogoči izvrševanje pravic, ki jih zagotavlja ta uredba, in da lahko ustrezno izpolnijo obveznosti iz člena 7.

Informacije iz točk (a) do (g) prvega odstavka se prosilcem sporočijo ob registraciji prošnje za mednarodno zaščito, v vsakem primeru pa pred osebnim razgovorom iz členov 10 in 11, in sicer pravočasno, da se jim omogoči izvrševanje pravic, ki jih zagotavlja ta uredba, in da lahko ustrezno izpolnijo obveznosti iz člena 7.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Kjer je to mogoče in potrebno, organ za presojo prosilcem zagotovi kulturnega posrednika za pomoč med postopkom in zlasti med osebnim razgovorom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Organ za presojo prosilcem omogoči komuniciranje z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce ali s katero koli drugo organizacijo, ki prosilcem zagotavlja pravno ali drugačno svetovanje v skladu z nacionalnim pravom.

4.  Organ za presojo prosilcem omogoči komuniciranje z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce ali s katero koli drugo organizacijo, ki prosilcem zagotavlja pravno ali drugačno svetovanje v skladu z nacionalnim pravom. Tako je tudi, kadar se prosilci nahajajo v centrih za tujce ali na mejnih prehodih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Organ za presojo prosilcem in po potrebi njihovim skrbnikom in pravnim ali drugim svetovalcem zagotovi dostop do informacij iz člena 33(2)(e), potrebnih za obravnavo prošenj, in informacij, ki jih dajo strokovnjaki iz člena 33(3), kadar je organ za presojo navedene informacije upošteval pri odločanju o njihovi prošnji.

5.  Organ za presojo prosilcem in po potrebi njihovim skrbnikom in pravnim ali drugim svetovalcem zagotovi dostop do informacij iz točk (b), (c) in (e) člena 33(2), potrebnih za obravnavo prošenj, in informacij, ki jih dajo strokovnjaki iz člena 33(3), kadar je organ za presojo navedene informacije upošteval pri odločanju o njihovi prošnji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Organ za presojo prosilce v razumnem času obvesti o odločitvi glede njihove prošnje. Če prosilca pravno zastopa skrbnik ali pravni ali drug svetovalec, lahko organ za presojo o odločitvi namesto prosilca obvesti tega skrbnika ali pravnega ali drugega svetovalca.

6.  Organ za presojo prosilce v petih delovnih dneh obvesti o odločitvi glede njihove prošnje. Če prosilca pravno zastopa skrbnik ali pravni ali drug svetovalec, organ za presojo o odločitvi obvesti tudi tega skrbnika ali pravnega ali drugega svetovalca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pravica ostati ne pomeni upravičenosti do dovoljenja za prebivanje in prosilcu ne daje pravice do potovanja na ozemlje druge države članice brez dovoljenja, kot je določeno v členu 6 Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem).

2.  Pravica ostati pomeni upravičenost do začasnega dovoljenja za prebivanje za prosilca za azil. Med obravnavo prošnje prosilec nima pravice do potovanja na ozemlje druge države članice brez dovoljenja, kot je določeno v členu 6 Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Odgovorni organi države članice lahko prosilcu med upravnim postopkom odvzamejo pravico ostati na ozemlju navedene države članice, kadar:

3.  Odgovorni organi odgovorne države članice lahko prosilcu med upravnim postopkom odvzamejo pravico ostati na ozemlju navedene države članice, kadar:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Država članica lahko izroči prosilca tretji državi v skladu z odstavkom 3(b) le, če je organ za presojo prepričan, da odločba o izročitvi ne bo povzročila neposrednega ali posrednega vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti in obveznosti Unije navedene države članice.

4.  Država članica lahko prosilca izroči tretji državi ali ga vanjo izžene v skladu z odstavkom 3(b) le, če je organ za presojo prepričan, da odločba o izročitvi ali sklep o izgonu ne bo povzročil neposrednega ali posrednega vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti in obveznosti Unije navedene države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V razgovoru o dopustnosti ima prosilec možnost navesti zadostne razloge, zakaj razlogi za dopustnost iz člena 36(1) ne veljajo za njegove posebne okoliščine.

2.  V razgovoru o dopustnosti ima prosilec možnost navesti razloge, zakaj razlogi za dopustnost iz člena 36(1) ne veljajo za njegove posebne okoliščine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Preden organ za presojo odloči o vsebini prošnje za mednarodno zaščito, ima prosilec možnost za vsebinski razgovor o svoji prošnji.

1.  Preden organ za presojo odloči o vsebini prošnje za mednarodno zaščito, ima prosilec možnost za vsebinski razgovor o svoji prošnji. Ta razgovor se lahko izvede hkrati z razgovorom o dopustnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Med vsebinskim razgovorom ima prosilec ustrezne možnosti, da predstavi elemente, ki so potrebni za utemeljitev njegove prošnje, v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil), in čim bolj popolno navede vse elemente, s katerimi razpolaga. Prosilec ima možnost podati pojasnilo glede elementov, ki morda manjkajo, ali morebitnih neskladnosti ali nasprotij v svojih izjavah.

2.  Med vsebinskim razgovorom ima prosilec možnost, da predstavi elemente, ki so potrebni za utemeljitev njegove prošnje, v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil), in čim bolj popolno navede vse elemente, s katerimi razpolaga. Prosilec ima možnost podati pojasnilo glede elementov, ki morda manjkajo, ali morebitnih neskladnosti ali nasprotij v svojih izjavah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Oseba, ki vodi vsebinski razgovor glede prošnje, ne nosi vojaške ali policijske uniforme.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Oseba, ki vodi osebni razgovor o dopustnosti in/ali osebni vsebinski razgovor glede prošnje, ne nosi vojaške ali policijske uniforme.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar ima organ za presojo zaradi istočasnih prošenj za mednarodno zaščito nesorazmernega števila državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva praktične težave s pravočasnim izvajanjem osebnih razgovorov z vsakim prosilcem, lahko organu za presojo pri izvajanju teh razgovorov pomaga osebje organov drugih držav članic iz člena 5(4)(a) in strokovnjaki, ki jih je napotila Agencija Evropske unije za azil, iz člena 5(4)(b).

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Oseba, ki vodi razgovor, je usposobljena, da upošteva osebne in splošne okoliščine prošnje, vključno s kulturnim poreklom, starostjo, spolom, spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in ranljivostjo prosilca. Osebje, ki vodi razgovor s prosilci, se tudi na splošno seznani s težavami, ki bi lahko negativno vplivale na sposobnost prosilca za razgovor, kot so znaki, da je bil prosilec v preteklosti morda mučen.

6.  Oseba, ki vodi razgovor, je usposobljena, da upošteva osebne in splošne okoliščine prošnje, vključno s splošnimi razmerami v izvorni državi, kulturnim poreklom, starostjo, spolom, spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in ranljivostjo prosilca. Osebje, ki vodi razgovor s prosilci, se tudi na splošno seznani s težavami, ki bi lahko negativno vplivale na sposobnost prosilca za razgovor, kot so znaki, da je bil prosilec v preteklosti morda mučen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za osebni razgovor se zagotovi tolmač, ki je sposoben zagotoviti ustrezno komunikacijo med prosilcem in osebo, ki vodi razgovor. Komunikacija poteka v jeziku, ki ga izbere prosilec, razen če obstaja drug jezik, ki ga prosilec razume in se v njem lahko jasno sporazumeva.

Za osebni razgovor se, kjer je to potrebno in mogoče, zagotovita tolmač in kulturni posrednik, ki sta sposobna zagotoviti ustrezno komunikacijo med prosilcem in osebo, ki vodi razgovor. Tolmači in posredniki so bili predhodno posebej usposobljeni v skladu s členom 7(5) uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil), njihova usposobljenost pa vključuje elemente, naštete v odstavku 6 tega člena. Komunikacija poteka v jeziku, ki ga izbere prosilec, razen če obstaja drug jezik, ki ga prosilec razume in se v njem lahko jasno sporazumeva. Na zahtevo prosilca organ za presojo zagotovi, da so izpraševalci, tolmači in posredniki istega spola kot prosilec, če je to mogoče in razen če organ za presojo meni, da taka zahteva temelji na razlogih, ki niso povezani s težavami prosilca, da celovito predstavi razloge za svojo prošnjo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Organ za presojo ali kateri koli drug organ ali strokovnjaki, ki mu pomagajo ali ki izvajajo osebni razgovor, pripravijo podroben zapisnik o dejanskem stanju, ki vključuje vse bistvene elemente ali dobesedni zapis vsakega osebnega razgovora.

1.  Organ za presojo ali kateri koli drug organ ali strokovnjaki, ki mu pomagajo ali ki izvajajo osebni razgovor, pripravijo zapisnik, ki vključuje vse bistvene elemente vsakega osebnega razgovora.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Osebni razgovor se posname s sredstvi za zvočno ali avdiovizualno snemanje. Prosilec je o takem snemanju vnaprej obveščen.

2.  Osebni razgovor se posname s sredstvi za zvočno ali avdiovizualno snemanje. Prosilec je vnaprej obveščen o takem snemanju in o nadaljnji uporabi posnetka. Posebna pozornost se posveti potrebam prosilcem, ki potrebujejo posebna procesna jamstva.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Prosilec ima ob koncu osebnega razgovora ali v določenem roku, preden organ za presojo odloči, možnost, da ustno ali pisno izrazi pripombe ali zagotovi pojasnila glede morebitnih napačnih prevodov ali nesporazumov v zapisniku ali dobesednem zapisu. Zato je prosilec v celoti seznanjen z vsebino zapisnika ali bistvenimi elementi dobesednega zapisa, po potrebi s pomočjo tolmača. Od prosilca se potem zahteva, da potrdi, da vsebina zapisnika ali dobesedni zapis razgovora pravilno odraža osebni razgovor.

3.  Prosilec ima ob koncu osebnega razgovora ali v določenem roku, preden organ za presojo odloči, možnost, da ustno ali pisno izrazi pripombe ali zagotovi pojasnila glede morebitnih napačnih prevodov ali nesporazumov v zapisniku. Zato je prosilec v celoti seznanjen z vsebino zapisnika, po potrebi s pomočjo tolmača. Od prosilca se potem zahteva, da potrdi, da vsebina zapisnika pravilno odraža osebni razgovor, pri čemer ima možnost dopolniti, popraviti in preveriti vključitve dopolnitev in/ali popravkov v zapisnik razgovora.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar prosilec odkloni potrditev, da vsebina zapisnika ali dobesedni zapis razgovora pravilno odraža osebni razgovor, se razlogi za odklonitev zabeležijo v njegovem spisu. Taka odklonitev organu za presojo ne prepreči odločiti o prošnji.

4.  Kadar prosilec odkloni potrditev, da vsebina zapisnika pravilno odraža osebni razgovor, se razlogi za odklonitev zabeležijo v njegovem spisu. Taka odklonitev organu za presojo ne prepreči odločiti o prošnji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Prosilci in njihovi pravni ali drugi svetovalci imajo dostop do zapisnika ali dobesednega zapisa razgovora in posnetka, preden organ za presojo odloči.

5.  Prosilci in njihovi pravni ali drugi svetovalci imajo dostop do zapisnika in posnetka, preden organ za presojo odloči, tudi če je bila prošnja obravnavana v pospešenem postopku.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Kadar se prošnja obravnava v skladu s pospešenim postopkom obravnave, lahko organ za presojo hkrati s sprejetjem odločitve dovoli dostop do zapisnika ali dobesednega zapisa posnetka.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Odgovorni organi hranijo posnetek ali dobesedni zapis deset let od datuma končne odločitve. Posnetek se briše po izteku navedenega obdobja ali kadar se nanaša na osebo, ki je pred iztekom navedenega obdobja pridobila državljanstvo katere koli države članice, takoj, ko država članica ugotovi, da je zadevna oseba pridobila tako državljanstvo.

7.  Odgovorni organi hranijo posnetek deset let od datuma končne odločitve. Posnetek se briše po izteku navedenega obdobja ali kadar se nanaša na osebo, ki je pred iztekom navedenega obdobja pridobila državljanstvo katere koli države članice, takoj, ko država članica ugotovi, da je zadevna oseba pridobila tako državljanstvo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prosilci imajo v vseh fazah postopka pravico do dejanskega posvetovanja s pravnim ali drugim svetovalcem, ki ga kot takšnega dopušča ali dovoljuje nacionalno pravo, o zadevah v zvezi z njihovimi prošnjami.

1.  Prosilci imajo v vseh fazah postopka, in takoj ko izrazijo željo po mednarodni zaščiti, pravico do dejanskega posvetovanja s pravnim ali drugim svetovalcem, ki ga kot takšnega dopušča ali dovoljuje nacionalno pravo, o zadevah v zvezi z njihovimi prošnjami.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice prosilcem na prošnjo zagotovijo brezplačno pravno pomoč in zastopanje v upravnem postopku iz poglavja III ter v pritožbenem postopku iz poglavja V.

1.  Države članice prosilcem na prošnjo zagotovijo brezplačno pravno pomoč in zastopanje v upravnem postopku iz poglavja III ter v pritožbenem postopku iz poglavja V čim prej po tem, ko so izrazili željo po mednarodni zaščiti, vsekakor pa ne pozneje kot v dveh dneh po tem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pomoč pri pripravi prošnje in na osebni razgovor, vključno s sodelovanjem pri osebnem razgovoru, če je to potrebno;

(b)  pomoč pri pripravi prošnje in na osebni razgovor ter sodelovanje pri osebnem razgovoru;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  se za prošnjo šteje, da nima dejanskih možnosti za uspeh;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  se za pritožbo šteje, da nima dejanskih možnosti za uspeh;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar odločitev, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje ne dodelita, sprejme organ, ki ni sodišče, in ta odločitev temelji na tem, da se za pritožbo šteje, da nima dejanskih možnosti za uspeh, ima prosilec pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper navedeno odločitev pred sodiščem, za navedeni namen pa je upravičen zaprositi za brezplačno pravno pomoč in zastopanje.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo vsi stroški, če in kadar se finančni položaj prosilca znatno izboljša ali če je bila odločitev o odobritvi takšnih stroškov sprejeta na podlagi neresničnih informacij, ki jih je predložil prosilec.

4.  Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo vsi stroški, če je bila odločitev o odobritvi takšnih stroškov sprejeta na podlagi neresničnih informacij, ki jih je predložil prosilec.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da so prosilci, ki potrebujejo posebna procesna jamstva, se zagotovi ustrezna podpora, da bi lahko izkoristili pravice in izpolnjevali obveznosti iz te uredbe med celotnim trajanjem postopka za mednarodno zaščito.

2.  Prosilcem, za katere je bilo ugotovljeno, da so prosilci, ki potrebujejo posebna procesna jamstva, se zagotovi ustrezna podpora, da bi lahko izkoristili pravice in izpolnjevali obveznosti iz te uredbe med celotnim trajanjem postopka za mednarodno zaščito, ter tudi pomoč kulturnega posrednika, kjer je to potrebno in mogoče.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odgovorni organi skrbniku istočasno ne naložijo nesorazmernega števila mladoletnikov brez spremstva, zaradi česar ne bi mogel učinkovito opravljati svojih nalog.

Odgovorni organi skrbniku istočasno ne naložijo nesorazmernega števila mladoletnikov brez spremstva, v nobenem primeru pa ne več kot dvajset, zaradi česar ne bi mogel učinkovito opravljati svojih nalog.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1.  Če po izjavah prosilca in na podlagi dostopne dokumentacije ali drugih relevantnih znakov obstajajo dvomi glede tega, ali je mladoletnik brez spremstva dejansko mladoleten, lahko organi za presojo pri usposobljenih izvajalcih naročijo psihosocialno oceno, s katero se v okviru obravnavanja prošnje določi starost prosilca.

Ocena starosti ne sme temeljiti izključno na videzu ali vedênju prosilca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Zdravniški pregledi se lahko uporabijo za določitev starosti mladoletnikov brez spremstva v okviru obravnavanja prošnje, če obstajajo po izjavah prosilca ali na podlagi drugih relevantnih znakov, vključno s psihosocialno oceno, dvomi glede tega, ali je prosilec mladoleten ali polnoleten. Kadar rezultati zdravniškega pregleda niso prepričljivi ali vključujejo razpon starosti pod 18 leti, države članice domnevajo, da je prosilec mladoleten.

1.  Če po postopku iz odstavka 1 še vedno obstajajo dvomi glede starosti mladoletnika brez spremstva, se lahko za določitev njegove starosti v okviru obravnavanja prošnje uporabijo zdravniški pregledi. Zdravniški pregledi se uporabijo samo v skrajnem primeru. Kadar rezultati zdravniškega pregleda niso prepričljivi ali vključujejo razpon starosti pod 18 leti, države članice domnevajo, da je prosilec mladoleten.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar se zdravniški pregledi uporabijo za določanje starosti mladoletnikov brez spremstva, organ za presojo zagotovi, da so mladoletniki brez spremstva pred obravnavo prošnje za mednarodno zaščito obveščeni o možnosti določanja starosti z zdravniškim pregledom, in sicer v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se lahko razumno domneva, da ga razumejo. Obvestilo vključuje informacije o metodah pregleda in morebitnih posledicah rezultata zdravniškega pregleda za obravnavo prošnje ter o možnosti, da mladoletnik brez spremstva ali njegov skrbnik ta zdravniški pregled odkloni, in posledicah odklonitve.

4.  Kadar se zdravniški pregledi uporabijo za določanje starosti mladoletnikov brez spremstva, organ za presojo zagotovi, da so mladoletniki brez spremstva pred obravnavo prošnje za mednarodno zaščito obveščeni o možnosti določanja starosti z zdravniškim pregledom, in sicer v jeziku, ki ga razumejo. Obvestilo vključuje informacije o metodah pregleda in morebitnih posledicah rezultata zdravniškega pregleda za obravnavo prošnje ter o možnosti, da mladoletnik brez spremstva ali njegov skrbnik ta zdravniški pregled odkloni, in posledicah odklonitve. Vsi dokumenti, povezani z zdravniškim pregledom, se vključijo v prosilčevo dokumentacijo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Odklonitev zdravniškega pregleda s strani mladoletnika brez spremstva ali njegovega skrbnika se lahko šteje le kot izpodbojna pravna domneva, da prosilec ni mladoleten, in organu za presojo ne prepreči odločiti o prošnji za mednarodno zaščito.

5.  Odklonitev zdravniškega pregleda s strani mladoletnika brez spremstva ali njegovega skrbnika se lahko šteje le kot izpodbojna pravna domneva, da prosilec ni mladoleten, in ne sme biti edini razlog za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prošnja za mednarodno zaščito je podana, kadar državljan tretje države ali oseba brez državljanstva pri uradnikih organa za presojo ali drugih organov iz člena 5(3) in (4) izrazi željo za mednarodno zaščito.

Prošnja za mednarodno zaščito je podana, kadar državljan tretje države ali oseba brez državljanstva pri uradnikih odgovornih organov iz člena 5 izrazi željo za mednarodno zaščito.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Kadar istočasne prošnje za mednarodno zaščito nesorazmernega števila državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva v praksi otežujejo registracijo prošenj v treh delovnih dneh od podajanja prošnje, lahko organi države članice navedeni rok podaljšajo na deset delovnih dni.

3.  Kadar istočasne prošnje za mednarodno zaščito nesorazmernega števila državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva v praksi otežujejo registracijo prošenj v treh delovnih dneh od podajanja prošnje, lahko organi države članice navedeni rok podaljšajo na sedem delovnih dni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prosilec vloži prošnjo v desetih delovnih dneh od datuma, ko je prošnja registrirana, če je imel dejansko možnost to storiti v navedenem roku.

1.  Prosilec vloži prošnjo v petnajstih delovnih dneh od datuma, ko je prošnja registrirana, če je imel dejansko možnost to storiti v navedenem roku.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organ, odgovoren za prejem in registracijo prošenj za mednarodno zaščito, prosilca obvesti, da lahko po sprejetju odločitve o prošnji predloži samo nove elemente, ki so relevantni za obravnavo prošnje in za katere v zgodnejši fazi ni mogel vedeti ali ki se nanašajo na spremembe njegovega položaja.

Organ, odgovoren za prejem in registracijo prošenj za mednarodno zaščito, prosilca obvesti, da lahko po sprejetju odločitve o prošnji predloži samo nove elemente, ki so relevantni za obravnavo prošnje ali ki se nanašajo na spremembe njegovega položaja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar je mogoče sklepati, da državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so pridržani v centrih za tujce ali se nahajajo na mejnih prehodih, vključno s tranzitnimi območji, na zunanjih mejah, morda potrebujejo mednarodno zaščito, jih odgovorni organi obvestijo o možnosti, da zaprosijo za mednarodno zaščito, zlasti kadar:

1.  Odgovorni organi državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so pridržani v centrih za tujce ali se nahajajo na mejnih prehodih, vključno s tranzitnimi območji, obvestijo o možnosti, da zaprosijo za mednarodno zaščito, zlasti kadar:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-a)  je verjetno, da oseba potrebuje posebna procesna jamstva v skladu s členoma 19 in 20;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Odgovorni organi uredijo vse potrebno, da so na voljo storitve tolmačenja, da bi olajšali dostop do postopka za mednarodno zaščito.

2.  Odgovorni organi uredijo vse potrebno, da so na voljo storitve tolmačenja in, kjer je to potrebno in mogoče, kulturnega posredovanja, da bi olajšali dostop do postopka za mednarodno zaščito.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če prosilec ne vloži prošnje v imenu svojega zakonca ali partnerja iz odstavka 1 v desetih delovnih dneh iz člena 28(1), se da zakoncu ali partnerju možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu v nadaljnjih desetih delovnih dneh, začenši z iztekom prvih desetih delovnih dni. Če zakonec ali partner še vedno ne vloži svoje prošnje v teh nadaljnjih desetih delovnih dneh, se prošnja zavrže zaradi odstopa v skladu s postopkom iz člena 39.

3.  Če prosilec ne vloži prošnje v imenu svojega zakonca ali partnerja iz odstavka 1 v petnajstih delovnih dneh iz člena 28(1), se da zakoncu ali partnerju možnost, da vloži prošnjo v svojem imenu v nadaljnjih petnajstih delovnih dneh, začenši z iztekom prvih petnajstih delovnih dni. Če zakonec ali partner še vedno ne vloži svoje prošnje v teh nadaljnjih petnajstih delovnih dneh, se prošnja zavrže zaradi odstopa v skladu s postopkom iz člena 39.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če prosilec ne vloži prošnje v imenu vzdrževane odrasle osebe iz odstavka 1 v desetih delovnih dneh iz člena 28(1), prošnjo v imenu navedene vzdrževane odrasle osebe vloži organ za presojo, če na podlagi posamične presoje njenega osebnega položaja meni, da bi zadevna vzdrževana odrasla oseba lahko potrebovala mednarodno zaščito.

4.  Če prosilec ne vloži prošnje v imenu vzdrževane odrasle osebe iz odstavka 1 v petnajstih delovnih dneh iz člena 28(1), prošnjo v imenu navedene vzdrževane odrasle osebe vloži odgovorni organ iz člena 5, če na podlagi posamične presoje njenega osebnega položaja meni, da bi zadevna vzdrževana odrasla oseba lahko potrebovala mednarodno zaščito.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Kadar odrasla oseba, odgovorna za mladoletnika s spremstvom, ne vloži prošnje v imenu zadevnega mladoletnika v desetih delovnih dneh iz člena 28(1), se mladoletnika obvesti o možnosti, da prošnjo vloži v svojem imenu, in se mu da možnost, da to stori v nadaljnjih desetih delovnih dneh, začenši z iztekom prvih desetih delovnih dni, če je procesno sposoben po nacionalnem pravu zadevne države članice. Če mladoletnik v teh nadaljnjih desetih delovnih dneh ne vloži prošnje v svojem imenu, se prošnja zavrže zaradi odstopa v skladu s postopkom iz člena 39.

9.  Kadar odrasla oseba, odgovorna za mladoletnika s spremstvom, ne vloži prošnje v imenu zadevnega mladoletnika v petnajstih delovnih dneh iz člena 28(1), se mladoletnika obvesti o možnosti, da prošnjo vloži v svojem imenu, in se mu da možnost, da to stori v nadaljnjih petnajstih delovnih dneh, začenši z iztekom prvih petnajstih delovnih dni, če je procesno sposoben po nacionalnem pravu zadevne države članice. Če mladoletnik v teh nadaljnjih petnajstih delovnih dneh ne vloži prošnje v svojem imenu, prošnjo v imenu navedenega mladoletnika vloži odgovorni organ iz člena 5, če na podlagi posamične presoje njegovega osebnega položaja meni, da bi mladoletnik lahko potreboval mednarodno zaščito.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V primeru mladoletnika brez spremstva začne rok desetih delovnih dni za vložitev prošnje iz člena 28(1) teči od trenutka, ko je za mladoletnika brez spremstva imenovan skrbnik in se je z njim srečal. Če skrbnik v desetih delovnih dneh ne vloži prošnje v imenu mladoletnika brez spremstva, prošnjo v imenu navedenega mladoletnika brez spremstva vloži organ za presojo, če na podlagi posamične presoje njegovega osebnega položaja meni, da bi zadevni mladoletnik lahko potreboval mednarodno zaščito.

2.  V primeru mladoletnika brez spremstva začne rok petnajstih delovnih dni za vložitev prošnje iz člena 28(1) teči od trenutka, ko je za mladoletnika brez spremstva imenovan skrbnik in se je z njim srečal. Če skrbnik v petnajstih delovnih dneh ne vloži prošnje v imenu mladoletnika brez spremstva, prošnjo v imenu navedenega mladoletnika brez spremstva vloži odgovorni organ iz člena 5, če na podlagi posamične presoje njegovega osebnega položaja meni, da bi zadevni mladoletnik lahko potreboval mednarodno zaščito.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  ali so imele dejavnosti prosilca od odhoda iz izvorne države izključni ali poglavitni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za prošnjo za mednarodno zaščito, z namenom presoje, ali bi bil prosilec ob vrnitvi v navedeno državo zaradi teh dejavnosti izpostavljen preganjanju ali resni škodi;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  ali se od prosilca lahko razumno pričakuje, da bo izkoristil zaščito druge države, v kateri bi lahko uveljavljal državljanstvo.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Osebje, ki obravnava prošnje in odloča, ustrezno pozna relevantne standarde, ki se uporabljajo na področju azilnega in begunskega prava. Ima možnost, da se po potrebi o posameznih vprašanjih, kot so vprašanja, povezana z zdravjem, kulturo, vero, otroki ali spolom, posvetuje s strokovnjaki. Po potrebi lahko vprašanja naslovi na Agencijo Evropske unije za azil v skladu s členom 9(2)(b) Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil).

3.  Osebje, ki obravnava prošnje in odloča, ustrezno pozna relevantne standarde, ki se uporabljajo na področju azilnega in begunskega prava, in je zaključilo potrebno usposabljanje v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil). Ima možnost, da se po potrebi o posameznih vprašanjih, kot so vprašanja, povezana z zdravjem, kulturo, vero, otroki ali spolom, posvetuje s strokovnjaki. Po potrebi lahko vprašanja naslovi na Agencijo Evropske unije za azil v skladu s členom 9(2)(b) Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Prošnja za mednarodno zaščito se lahko obravnava prednostno v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz poglavja II, zlasti kadar:

5.  Prošnja za mednarodno zaščito se lahko obravnava prednostno v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz poglavja II, zlasti kadar ima prosilec posebne potrebe glede sprejema v smislu člena 20 Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem) ali potrebuje posebna procesna jamstva iz členov 19 do 22 te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  je verjetno, da je prošnja utemeljena;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ima prosilec posebne potrebe glede sprejema v smislu člena 20 Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem) ali potrebuje posebna procesna jamstva, zlasti kadar je mladoletnik brez spremstva.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Organ za presojo lahko odloži zaključek postopka obravnave, kadar se zaradi negotovih razmer v izvorni državi, za katere se predvideva, da so začasne, ne more razumno pričakovati, da bo odločeno v rokih iz odstavka 2 in člena 40(4) glede pospešenega postopka obravnave. V takšnih primerih organ za presojo:

črtano

(a)  vsaj vsaka dva meseca pregleda razmere v zadevni izvorni državi;

(b)  zadevne prosilce v razumnem roku obvesti o razlogih za odlog.

Država članica Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil v razumnem času obvesti o odlogu postopkov za navedeno izvorno državo. Organ za presojo postopek obravnave v vsakem primeru zaključi v 15 mesecih od vložitve prošnje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Odločitev o prošnji za mednarodno zaščito se izda pisno, prosilca pa se o njej obvesti brez nepotrebnega odlašanja, in sicer v jeziku, ki ga razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume.

1.  Odločitev o prošnji za mednarodno zaščito se izda pisno, prosilca pa se o njej obvesti brez nepotrebnega odlašanja, in sicer v jeziku, ki ga razume.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kadar se prošnja zavrže kot nedopustna, zavrne kot neutemeljena v zvezi s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite ali zavrže kot izrecno umaknjena ali zaradi odstopa, se v odločitvi navedejo dejanski in pravni razlogi. Informacije o postopku izpodbijanja odločitve o zavrnitvi priznanja mednarodne zaščite se priskrbijo v pisni obliki, razen če so bile prosilcu že zagotovljene na drug način.

2.  Kadar se prošnja zavrže kot nedopustna, zavrne kot neutemeljena v zvezi s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite ali zavrže kot izrecno umaknjena ali zaradi odstopa, se v odločitvi navedejo dejanski in pravni razlogi. Informacije o postopku in rokih izpodbijanja odločitve o zavrnitvi priznanja mednarodne zaščite se priskrbijo v pisni obliki.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  država, ki ni država članica, se šteje za prvo državo azila za prosilca v skladu s členom 44, razen če je jasno, da prosilec v navedeno državo ne bo sprejet ali ponovno sprejet;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  država, ki ni država članica, se šteje za varno tretjo državo za prosilca v skladu s členom 45, razen če je jasno, da prosilec v navedeno državo ne bo sprejet ali ponovno sprejet;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Odstavek 1(a) in (b) se ne uporablja za upravičence do subsidiarne zaščite, ki so bili preseljeni po hitrem postopku v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o preselitvi)37.

črtano

__________________

37 UL L [...], [...], str. [...].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Kadar organ za presojo prima facie meni, da se prošnja lahko zavrne kot očitno neutemeljena, mu ni treba odločati o dopustnosti prošnje.

5.  Kadar organ za presojo prima facie meni, da se prošnja lahko odobri kot očitno utemeljena v smislu točke (-a) člena 40(1) te uredbe in/ali zavrne kot očitno neutemeljena, mu ni treba odločati o dopustnosti prošnje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Organ za presojo neutemeljeno prošnjo šteje za očitno neutemeljeno v primerih iz člena 40(1)(a), (b), (c), (d) in (e).

3.  Organ za presojo lahko neutemeljeno prošnjo šteje za očitno neutemeljeno v primerih iz člena 40(1)(b).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Organ za presojo zavrže prošnjo zaradi odstopa, če:

1.  Organ za presojo lahko zavrže prošnjo zaradi odstopa, če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prosilec ni vložil svoje prošnje v skladu s členom 28, čeprav je imel dejansko možnost za to;

(a)  ni vložil svoje prošnje v skladu s členom 28, čeprav je imel dejansko možnost za to;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  prosilec odkloni sodelovanje s tem, da ne zagotovi potrebnih podrobnosti za obravnavo prošnje in da ne zagotovi svojih prstnih odtisov in podobe obraza v skladu s členom 7(3);

(c)  odkloni sodelovanje s tem, da ne zagotovi informacij iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 27(1) ter da ne zagotovi svojih prstnih odtisov in podobe obraza v skladu s členom 7(3);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  se prosilec ne prikaže na osebnem razgovoru, čeprav bi se v skladu s členi 10–12 moral;

(d)  se ne prikaže na osebnem razgovoru, čeprav bi se v skladu s členi 10–12 moral;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  prosilec zapusti svoje prebivališče, ne da bi o tem obvestil pristojne organe ali brez dovoljenja v skladu s členom 7(4);

(e)  zapusti svoje prebivališče, ne da bi o tem obvestil pristojne organe ali brez dovoljenja v skladu s členom 7(4);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  prosilec večkrat ni izpolnil obveznosti javljanja, ki so mu bile naložene na podlagi člena 7(5).

(f)  večkrat ni izpolnil obveznosti javljanja, ki so mu bile naložene na podlagi člena 7(6).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V primerih iz odstavka 1 organ za presojo prekine obravnavo prošnje in prosilcu na prebivališče ali kraj bivanja iz člena 7(4) pošlje pisno obvestilo, v katerem ga obvesti, da je bila obravnava njegove prošnje prekinjena in da bo prošnja dokončno zavržena zaradi odstopa, če se prosilec ne javi organu za presojo v obdobju enega meseca od datuma, ko je bilo pisno obvestilo poslano.

2.  V primerih iz odstavka 1 organ za presojo prekine obravnavo prošnje in prosilcu na prebivališče ali kraj bivanja iz člena 7(4) pošlje pisno obvestilo, v katerem ga obvesti, da je bila obravnava njegove prošnje prekinjena in da se lahko prošnja dokončno zavrže zaradi odstopa, če se prosilec ne javi organu za presojo v obdobju enega meseca od datuma, ko je bilo pisno obvestilo poslano.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Kadar se prosilec v navedenem enomesečnem obdobju javi organu za presojo in dokaže, da svojih obveznosti ni izpolnil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, organ za presojo nadaljuje z obravnavo prošnje.

3.  Kadar se prosilec v navedenem enomesečnem obdobju javi organu za presojo in prosi za ponoven začetek postopka, organ za presojo nadaljuje z obravnavo prošnje. Ob nadaljnjem neupoštevanju določb iz odstavka 1 se prošnja dokončno zavrže.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar se prosilec v navedenem enomesečnem obdobju ne javi organu za presojo in ne dokaže, da svojih obveznosti ni izpolnil zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, organ za presojo šteje, da je bila prošnja implicitno umaknjena.

4.  Kadar se prosilec v navedenem enomesečnem obdobju ne javi organu za presojo, organ za presojo šteje, da je bila prošnja implicitno umaknjena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Kadar je prošnja implicitno umaknjena, organ za presojo sprejme odločitev, s katero prošnjo zavrže zaradi odstopa ali kot neutemeljeno, če je organ za presojo že pred fazo postopka, v kateri je prošnja implicitno umaknjena, ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil).

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-a)  je verjetno, da je prošnja utemeljena;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  so prosilčeve navedbe očitno nedosledne in protislovne, očitno lažne ali očitno malo verjetne ter v nasprotju z dovolj preverjenimi informacijami o izvorni državi, zaradi česar je njegova prošnja očitno neprepričljiva glede vprašanja, ali prosilec izpolnjuje pogoje za upravičenca do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil);

(b)  so prosilčeve navedbe očitno nedosledne in protislovne ali očitno lažne ter v nasprotju z dovolj preverjenimi informacijami o izvorni državi, zaradi česar je njegova prošnja očitno neprepričljiva glede vprašanja, ali prosilec izpolnjuje pogoje za upravičenca do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  je prosilec zavajal organe z navedbo neresničnih informacij ali dokumentov ali s tem, da je zamolčal relevantne informacije ali dokumente o svoji identiteti ali državljanstvu, ki bi lahko negativno vplivali na odločitev;

(c)  je prosilec zavajal organe z navedbo neresničnih informacij ali dokumentov ali s tem, da je zamolčal dokumente o svoji identiteti ali državljanstvu, ki bi lahko negativno vplivali na odločitev;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  prosilec poda prošnjo samo zato, da bi zadržal ali onemogočil izvršitev predhodne ali skorajšnje odločbe o odstranitvi z ozemlja države članice;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena 4(1) in člena 20(3) Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba), razen če dokaže, da je do neizpolnjevanja prišlo zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  je prošnja naknadna prošnja, in sicer tako očitno neutemeljena ali z namenom zlorabe, da nima dejanskih možnosti za uspeh.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Organ za presojo lahko v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz poglavja II pospeši vsebinsko obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v primerih, ko:

(a)  se tretja država šteje za prvo državo azila za prosilca v skladu s členom 44, razen če je jasno, da prosilec v navedeno državo ne bo sprejet ali ponovno sprejet;

(b)  se tretja država šteje za varno tretjo državo za prosilca v skladu s členom 45, razen če je jasno, da prosilec v navedeno državo ne bo sprejet ali ponovno sprejet.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b.  Odstavek 1(b) se ne uporablja za upravičence do subsidiarne zaščite, ki so bili preseljeni po hitrem postopku v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o preselitvi).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Organ za presojo pospešeni postopek obravnave zaključi v dveh mesecih od vložitve prošnje. Izjemoma organ za presojo v primerih iz odstavka 1(d) pospešeni postopek obravnave zaključi v osmih delovnih dneh.

2.  Organ za presojo pospešeni postopek obravnave zaključi v dveh mesecih od vložitve prošnje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Če organ za presojo pospešenega postopka obravnave ne zaključi v roku, določenem v odstavku 2, se prošnja obravnava v skladu z drugimi določbami te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prosilec prihaja iz tretje države, ki se v skladu s pogoji iz člena 47 šteje za varno izvorno državo;

(a)  je verjetno, da je prošnja utemeljena;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V primeru prihodov, pri katerih gre za nesorazmerno število državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki vložijo prošnje za mednarodno zaščito na meji ali tranzitnem območju, zaradi česar se določbe iz odstavka 1 v praksi težko izvajajo, se lahko postopek na meji uporablja tudi v bližini meje ali tranzitnega območja.

4.  V primeru prihodov, pri katerih gre za nesorazmerno število državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki vložijo prošnje za mednarodno zaščito na meji ali tranzitnem območju, zaradi česar se določbe iz odstavka 1 v praksi težko izvajajo, se lahko postopek na meji uporablja tudi v bližini meje ali tranzitnega območja. Tudi v teh razmerah se uporabljajo pogoji iz odstavka 2.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Postopek na meji se lahko v skladu s členi 8–11 Direktive XXX/XXX/EU (direktiva o pogojih za sprejem) uporabi za mladoletnike brez spremstva le, kadar:

Postopek na meji se ne sme uporabljati za mladoletnike.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prosilec prihaja iz tretje države, ki se v skladu s pogoji iz člena 47 šteje za varno izvorno državo;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  se lahko prosilec zaradi resnih razlogov šteje za grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu države članice ali je bil prosilec prisilno izgnan zaradi resnih razlogov nacionalne varnosti ali javnega reda na podlagi nacionalnega prava;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  obstajajo utemeljeni razlogi, da se tretja država šteje za varno tretjo državo za prosilca v skladu s pogoji iz člena 45;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  je prosilec zavajal organe z navedbo neresničnih informacij ali dokumentov ali s tem, da je zamolčal relevantne informacije ali dokumente o svoji identiteti ali državljanstvu, ki bi lahko negativno vplivali na odločitev.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Točka (d) se uporabi le, kadar obstajajo resni razlogi, da se šteje, da poskuša prosilec prikriti relevantne elemente, zaradi katerih bi bila verjetno sprejeta odločitev o zavrnitvi priznanja mednarodne zaščite, ter pod pogojem, da je imel prosilec dejansko možnost, da utemeljeno pojasni svoja dejanja.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Naknadna prošnja je predmet predhodne obravnave, v kateri organ za presojo ugotovi, ali so se pojavili ali bili s strani prosilca predstavljeni novi relevantni elementi ali ugotovitve, ki znatno povečujejo verjetnost, da bo prosilec izpolnjeval pogoje za upravičenca do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX (uredba o pogojih za azil), ali ki so v zvezi z razlogi, da je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna.

2.  Naknadna prošnja je predmet predhodne obravnave, v kateri organ za presojo ugotovi, ali so se pojavili ali bili s strani prosilca predstavljeni novi relevantni elementi ali ugotovitve, ki so v zvezi z razlogi, da je bila predhodna prošnja zavržena kot nedopustna.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Predhodna obravnava se izvede na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz poglavja II. Osebni razgovor se lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev ali da očitno ni utemeljena in nima dejanskih možnosti za uspeh.

3.  Predhodna obravnava se izvede na podlagi pisnih navedb in osebnega razgovora v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz poglavja II. Osebni razgovor se lahko opusti v primerih, kadar je iz pisnih navedb jasno, da prošnja ne vsebuje novih relevantnih elementov ali ugotovitev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uporaba drugega stavka odstavka 3 ne posega v ustrezno in popolno obravnavo prošnje ter ni mogoča, če je bila prošnja zavržena po izrecnem ali implicitnem umiku prošnje v skladu s členoma 38 in 39.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  prosilec brez lastne krivde navedenih elementov ali ugotovitev ni mogel predstaviti med postopkom v okviru predhodne prošnje, razen če se šteje, da navedenih elementov ali ugotovitev ne bi bilo razumno prezreti.

(b)  prosilec brez lastne krivde navedenih elementov ali ugotovitev ni mogel predstaviti med postopkom v okviru predhodne prošnje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Kadar pogoji za začetek novega postopka iz odstavka 4 niso izpolnjeni, organ za presojo zavrže prošnjo kot nedopustno ali očitno neutemeljeno, če je prošnja tako jasno neutemeljena ali z namenom zlorabe, da nima dejanskih možnosti za uspeh.

5.  Kadar pogoji za začetek novega postopka iz odstavka 4 niso izpolnjeni, organ za presojo zavrže prošnjo kot nedopustno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 43

črtano

Izjema glede pravice ostati v državi članici v primeru naknadnih prošenj

Brez poseganja v načelo nevračanja lahko države članice določijo izjemo glede pravice ostati na njihovem ozemlju ter odstopajo od člena 54(1), kadar:

(a)  je organ za presojo zavrnil naknadno prošnjo kot nedopustno ali očitno neutemeljeno;

(b)  je v kateri koli državi članici podana druga ali nadaljnja naknadna prošnja po tem, ko je bila že sprejeta končna odločitev, s katero je bila predhodna naknadna prošnja zavržena kot nedopustna, neutemeljena ali očitno neutemeljena.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Tretja država se za posameznega prosilca šteje za prvo državo azila, če:

1.  Tretja država se za posameznega prosilca lahko šteje za prvo državo azila, če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V zvezi z mladoletniki brez spremstva se lahko koncept prve države azila uporabi le, če so organi držav članic od organov zadevne tretje države najprej pridobili zagotovilo, da bodo navedeni organi mladoletnika brez spremstva sprejeli v nadzor ter da bo mladoletnik brez spremstva nemudoma deležen ene izmed vrst zaščite iz odstavka 1.

4.  V zvezi z mladoletniki brez spremstva se koncept prve države azila ne more uporabiti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Tretja država se določi kot varna tretja država, če:

Tretja država se lahko določi kot varna tretja država, če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  obstaja možnost zaščite v skladu z vsebinskimi standardi Ženevske konvencije ali zadostne zaščite iz člena 44(2), kar je primerno.

(e)  obstaja možnost vložitve prošnje za mednarodno zaščito in, ob priznanju statusa begunca, dejanske zaščite v skladu z Ženevsko konvencijo brez geografskih omejitev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Koncept varne tretje države se uporablja:

2.  Država članica lahko koncept varne tretje države uporabi, kadar je tretja država določena kot varna tretja država v skladu s členom 50.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  kadar je tretja država določena kot varna tretja država v skladu s členom 50;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  kadar je tretja država določena kot varna tretja država na ravni Unije ali

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  v posameznih primerih za posameznega prosilca.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  obstaja povezava med prosilcem in zadevno tretjo državo, na podlagi katere bi bilo razumno, da gre navedena oseba v navedeno državo, tudi ker je bil prosilec v tranzitu čez navedeno tretjo državo, ki je zemljepisno blizu izvorni državi prosilca;

(a)  obstaja povezava med prosilcem in zadevno tretjo državo, na podlagi katere bi bilo razumno, da gre navedena oseba v navedeno državo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  V zvezi z mladoletniki brez spremstva se lahko koncept varne tretje države uporabi le, če so organi držav članic od organov zadevne tretje države najprej pridobili zagotovilo, da bodo mladoletnika brez spremstva sprejeli v nadzor ter da bo mladoletnik brez spremstva nemudoma deležen ene izmed vrst zaščite iz odstavka 1(e).

5.  V zvezi z mladoletniki brez spremstva se koncept varne tretje države ne more uporabiti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prosilca obvesti o tem ter

(a)  prosilca pisno obvesti o tem ter

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 46

črtano

Določitev varnih tretjih držav na ravni Unije

1.  Tretje države se na ravni Unije določijo kot varne tretje države v skladu s pogoji iz člena 45(1).

2.  Komisija s pomočjo Agencije Evropske unije za azil in na osnovi drugih virov informacij iz drugega odstavka člena 45(1) redno pregleduje razmere v tretjih državah, ki so na ravni Unije določene kot varne tretje države.

3.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za začasno odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije pod pogoji iz člena 49.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Presoja, ali se tretja država lahko določi kot varna izvorna država v skladu s to uredbo, temelji na vrsti virov informacij, vključno zlasti z informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Evropske službe za zunanje delovanje, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih organizacij, ter upošteva skupno analizo informacij o izvorni državi iz člena 10 Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil).

2.  Presoja, ali se tretja država lahko določi kot varna izvorna država v skladu s to uredbo, temelji na vrsti virov informacij, vključno zlasti z informacijami držav članic, Agencije Evropske unije za azil, Evropske službe za zunanje delovanje, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Sveta Evrope in drugih relevantnih vladnih in nevladnih organizacij, ter upošteva skupno analizo informacij o izvorni državi iz člena 10 Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o Agenciji EU za azil).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a.  Evropski parlament in/ali Svet lahko pozoveta Komisijo, naj poda predlog o vključitvi države na skupni evropski seznam varnih izvornih držav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija s pomočjo Agencije Evropske unije za azil in na osnovi drugih virov informacij iz člena 45(2) redno pregleduje razmere v tretjih državah, ki so navedene na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav.

2.  Komisija s pomočjo Agencije Evropske unije za azil in na osnovi drugih virov informacij iz člena 47(2) redno pregleduje razmere v tretjih državah, ki so navedene na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav ali ki so bile v skladu s členom 49 začasno odstranjene s tega seznama. O tem pravočasno ustrezno obvešča Evropski parlament.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Začasna in trajna odstranitev določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav

Začasna in trajna odstranitev s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V primeru nenadne spremembe razmer v tretji državi, ki je na ravni Unije določena kot varna tretja država ali se nahaja na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, Komisija izvede utemeljeno presojo, ali navedena država izpolnjuje pogoje iz člena 45 oziroma člena 47, in če Komisija meni, da ti pogoji niso več izpolnjeni, sprejme delegirani akt o začasni odstranitvi določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za šest mesecev.

1.  V primeru nenadne spremembe razmer v tretji državi, ki se nahaja na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, Komisija izvede utemeljeno presojo, ali navedena država izpolnjuje pogoje iz člena 47, in če Komisija meni, da ti pogoji niso več izpolnjeni, sprejme delegirani akt o začasni odstranitvi tretje države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za šest mesecev. Komisija o tem čim prej, vsekakor pa pred sprejetjem delegiranega akta, obvesti države članice in jim priporoči, naj v zvezi s to tretjo državo na nacionalni ravni ne uporabljajo koncepta varne izvorne države.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija redno pregleduje razmere v navedeni tretji državi in pri tem med drugim upošteva informacije držav članic o naknadnih spremembah razmer v navedeni državi.

2.  Komisija redno pregleduje razmere v navedeni tretji državi in pri tem upošteva vire informacij iz člena 47(2).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Kadar Komisija v skladu z odstavkom 1 sprejme delegirani akt o začasni odstranitvi določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, v treh mesecih po datumu sprejetja navedenega delegiranega akta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom predloži predlog za spremembo te uredbe, da bi se navedena tretja država odstranila iz določitve varnih tretjih držav na ravni Unije ali s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

3.  Kadar Komisija v skladu z odstavkom 1 sprejme delegirani akt o začasni odstranitvi tretje države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, v treh mesecih po datumu sprejetja navedenega delegiranega akta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom predloži predlog za spremembo te uredbe, da bi se navedena tretja država odstranila s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar Komisija v treh mesecih od sprejetja delegiranega akta iz odstavka 2 ne predloži takega predloga, delegirani akt o začasni odstranitvi določitve tretje države kot varne tretje države na ravni Unije ali s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav preneha učinkovati. Kadar Komisija v treh mesecih tak predlog predloži, je pooblaščena, da na podlagi utemeljene presoje podaljša veljavnost navedenega delegiranega akta za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja.

4.  Kadar Komisija v treh mesecih tak predlog predloži, je pooblaščena, da na podlagi utemeljene presoje podaljša veljavnost navedenega delegiranega akta za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja tega podaljšanja. Kadar Komisija v treh mesecih takega predloga ne predloži, sprejme delegirani akt za ponovno vključitev zadevne tretje države na skupni evropski seznam varnih izvornih držav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a.  Evropski parlament in/ali Svet lahko pozoveta Komisijo, naj poda predlog o začasni in/ali trajni odstranitvi države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Določitev tretjih držav kot varnih tretjih držav ali varnih izvornih držav na nacionalni ravni

Določitev varnih izvornih držav na nacionalni ravni

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V obdobju petih let od začetka veljavnosti te uredbe lahko države članice ohranijo ali sprejmejo zakonodajo, ki omogoča nacionalno določitev varnih tretjih držav in varnih izvornih držav poleg tistih, ki so tako določene na ravni Unije ali so na skupnem evropskem seznamu iz Priloge 1, za namene obravnave prošenj za mednarodno zaščito.

1.  V obdobju treh let od začetka veljavnosti te uredbe lahko države članice ohranijo ali sprejmejo zakonodajo, ki omogoča nacionalno določitev varnih izvornih držav poleg tistih, ki so tako določene na ravni Unije ali so na skupnem evropskem seznamu iz Priloge 1, za namene obravnave prošenj za mednarodno zaščito.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kadar je tretja država začasno odstranjena iz določitve kot varna tretja država na ravni Unije ali s skupnega evropskega seznama iz Priloge 1 k tej uredbi v skladu s členom 49(1), države članice navedene države ne določijo kot varne tretje države ali varne izvorne države na nacionalni ravni in zanjo ad hoc ne uporabijo koncepta varne tretje države glede posameznega prosilca.

2.  Kadar je tretja država začasno odstranjena s skupnega evropskega seznama iz Priloge 1 k tej uredbi v skladu s členom 49(1), države članice navedene države ne določijo kot varne izvorne države na nacionalni ravni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar tretja država ni več določena kot varna tretja država na ravni Unije ali kadar je tretja država odstranjena s skupnega evropskega seznama iz Priloge 1 k Uredbi v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, lahko država članica Komisijo obvesti, da meni, da navedena država po spremembah v razmerah v njej spet izpolnjuje pogoje iz člena 45(1) in člena 47.

Kadar je tretja država odstranjena s skupnega evropskega seznama iz Priloge 1 k Uredbi v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, lahko država članica Komisijo obvesti, da meni, da navedena država po spremembah v razmerah v njej spet izpolnjuje pogoje iz člena 47.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obvestilo vsebuje utemeljeno presojo izpolnjevanja pogojev iz člena 45(1) in člena 47 s strani navedene države, vključno z razlago posameznih spremenjenih razmer v zadevni tretji državi, zaradi katerih le-ta spet izpolnjuje navedene pogoje.

Obvestilo vsebuje utemeljeno presojo izpolnjevanja pogojev iz člena 47 s strani navedene države, vključno z razlago posameznih spremenjenih razmer v zadevni tretji državi, zaradi katerih le-ta spet izpolnjuje navedene pogoje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica, ki obvešča, lahko navedeno tretjo državo določi kot varno tretjo državo ali varno izvorno državo na nacionalni ravni, če Komisija tej določitvi ne nasprotuje.

Država članica, ki obvešča, lahko navedeno tretjo državo določi kot varno izvorno državo na nacionalni ravni, če Komisija tej določitvi ne nasprotuje.