Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom zmanjšanja spodbud za gibanja znotraj Evropske unije in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo.

(1)  nekaj bistvenih sprememb je treba vnesti v Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite31 (prenovitev). Da se zagotovi harmonizacija in boljša konvergenca pri odločitvah o azilu ter vsebini mednarodne zaščite z namenom spodbujanja upravičencev do mednarodne zaščite, da ostanejo v državi članici, ki jim je priznala zaščito, in zagotovitve enake obravnave upravičencev do mednarodne zaščite, bi bilo treba razveljaviti navedeno direktivo in jo nadomestiti z uredbo.

__________________

__________________

31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9.

31 UL L 337, 20.12.2011, str. 9.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnimi posledicami.

(2)  Skupna politika glede azila, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije v zvezi s statusom beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), je sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Uniji. Taka politika bi morala temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a)  Države članice trenutno odločitve o azilu drugih držav članic priznavajo le, če gre za odločitve o zavrnitvi mednarodne zaščite. Da bi zagotovili pravilno izvajanje člena 78(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki poziva k enotnemu statusu azila, ki velja v celotni Uniji, bi morale države članice vzajemno priznavati odločitve o azilu drugih držav članic, ki zagotavljajo mednarodno zaščito osebam, ki jo potrebujejo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil. Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. V njem so predlagani tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016.

(4)  Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 201632 navedla možnosti, ki jih ima za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema, tj. za oblikovanje trajnostnega in pravičnega sistema za določitev držav članic, odgovornih za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje boljše konvergence v azilnem sistemu EU, preprečitev sekundarnih gibanj v okviru Evropske unije in za nov mandat Agencije Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Navedeno sporočilo je v skladu s pozivi Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 201633 za doseganje napredka pri preoblikovanju obstoječega okvira EU, da se zagotovi humana in učinkovita azilna politika. Vendar pa v njem niso predlagani nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016.

__________________

__________________

32 COM (2016)0197 .

32 COM (2016)0197 .

33 EUCO 19.02.2016, SN 1/16.

33 EUCO 19.02.2016, SN 1/16.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za dobro delovanje skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z dublinskim sistemom, bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba okrepiti pravila o pregledu statusa, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo in za čas, dokler je potrebna. Poleg tega bi se bilo treba izogniti različnim praksam glede trajanja dovoljenj za prebivanje, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane.

(5)  Skupna politika Unije o mednarodni zaščiti bi morala temeljiti na enotnem statusu. Za dosego dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema bi bil potreben pomemben napredek pri konvergenci nacionalnih azilnih sistemov, s posebnim poudarkom na različnih odstotkih priznanih statusov za azil in vrsti statusa zaščite v državah članicah. Obenem je pomembno, da se organi držav članic upravno ne obremenijo prekomerno. V skladu se tem bi bilo treba okrepiti pravila, da se zagotovi, da se zaščita prizna le tistim, ki jo potrebujejo. Poleg tega bi bilo treba uvesti harmonizirano trajanje dovoljenj za prebivanje, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati sedanjo prakso v državah članicah, priznane pravice upravičencem do mednarodne zaščite pa bi morale biti dodatno pojasnjene in harmonizirane.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah navedenim osebam na voljo skupni sklop pravic.

(7)  Glavni cilj te uredbe je po eni strani zagotoviti, da države članice uporabljajo skupna merila za ugotavljanje, katere osebe resnično potrebujejo mednarodno zaščito, po drugi strani pa zagotoviti, da je v vseh državah članicah vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na voljo skupni sklop pravic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami v primerih, ko so takšno gibanje lahko povzročile kakršne koli razlike med nacionalnimi pravnimi ukrepi, sprejetimi za prenos direktive o pogojih, ki jo nadomešča ta uredba.

(8)  Dodatno približevanje pravil o priznavanju in vsebini statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite bi moralo poleg tega pripomoči k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih priznajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite. Če so ti statusi priznani, jih je treba priznati na način, ki ne povzroči tveganja, da bi prišlo do zamenjave z mednarodno zaščito.

(9)  Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih priznajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite, vključno s pravili za odvračanje od sekundarnega gibanja.

(10)  Uspešnim kandidatom za preselitev bi morala biti priznana mednarodna zaščita. Zato bi se morale uporabljati določbe te uredbe glede vsebine mednarodne zaščite.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati.

(11)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta uredba zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje človekovega dostojanstva ter pravice prosilcev za azil in njihovih družinskih članov, ki jih spremljajo, ter spodbujati uporabo členov Listine v zvezi s človekovim dostojanstvom, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, zaščito v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do izobraževanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, pravico do azila, nediskriminacijo, otrokovimi pravicami, pravicami socialne varnosti, socialno varnostjo in socialno pomočjo ter zdravstvenim varstvom in bi jo bilo zato treba temu ustrezno izvajati.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer.

(13)  Vire sklada za azil, migracije in vključevanje bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje ustrezne podpore prizadevanjem držav članic pri izvajanju standardov iz uredbe, zlasti držav članic, ki se soočajo s posebnim in nesorazmernih pritiskom na svoje azilne sisteme, zlasti zaradi svojih geografskih ali demografskih razmer. Poleg tega bi morale države članice na vseh ravneh upravljanja popolnoma izkoristiti možnosti skladov, ki niso neposredno povezani z azilno in migracijsko politiko, temveč se lahko uporabijo za financiranje ukrepov na tem področju, na primer ukrepov za vključevanje, kot so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada, Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, programa Obzorje 2020, Evropskega sklada za regionalni razvoj in programa za pravice, enakost in državljanstvo. Lokalnim in regionalnim organom bi bilo treba omogočiti neposreden dostop do teh skladov za ukrepe, ki neposredno sodijo v njihovo področje uporabe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic zlasti upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34.

(14)  Agencija bi morala zagotoviti primerno podporo pri uporabi te uredbe, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, ki organom države članice pomagajo pri sprejemu, registraciji in obravnavi prošenj za mednarodno zaščito, ter z zagotavljanjem najnovejših informacij glede tretjih držav, vključno z informacijami o izvorni državi, in drugih zadevnih smernic ter orodij. Organi držav članic bi morali pri uporabi te uredbe upoštevati operativne standarde, okvirne smernice in najboljše prakse, ki jih je razvila Agencija. Pri presoji prošenj za mednarodno zaščito bi morali organi držav članic upoštevati informacije, poročila, skupno analizo in smernice glede razmer v izvornih državah, ki so jih na ravni Unije pripravile Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe34. Poleg tega bi morale države članice pri presoji prošenj za mednarodno zaščito upoštevati vse relevantne informacije Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in organizacij civilne družbe, ki so dejavne na terenu.

__________________

__________________

34 COM(2016)0271 .

34 COM(2016)0271 .

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Pojem družinskih članov bi moral upoštevati različne posebne okoliščine odvisnosti in nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, a pred prihodom na ozemlje države članice.

(16)  Pojem družinskih članov bi moral upoštevati raznolikost družin in različne posebne okoliščine odvisnosti ter nameniti posebno pozornost največjim koristim otroka. Odražati bi moral tudi stvarnost trenutnih migracijskih trendov, po katerih prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po daljšem časovnem obdobju v tranzitu. Pojem bi moral zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države, in družine, izoblikovane po njihovem prihodu na ozemlje države članice, vsekakor pa bi moral izključevati prisilne poroke. Pojem zakonskega in nezakonskega partnerja ne bi smel razlikovati med zakonskimi ali nezakonskimi partnerji na podlagi njihovega spola.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Uvesti je treba zlasti skupne pojme potreb po zaščiti, ki se pojavijo na kraju samem (sur place), virov škode in zaščite, notranje zaščite in preganjanja, vključno z razlogi za preganjanje.

(22)  Uvesti je treba zlasti skupne pojme potreb po zaščiti, ki se pojavijo na kraju samem (sur place), virov škode in zaščite ter preganjanja, vključno z razlogi za preganjanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna.

(23)  Zaščito lahko, če so to pripravljene in sposobne storiti, nudijo država ali stranke ali organizacije, ki imajo pooblastilo države, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in ki nadzorujejo regijo ali večje območje na ozemlju države. Takšna zaščita bi morala biti dejanska in trajna.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi morala biti dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi morala biti inherentni del presoje prošnje za mednarodno zaščito in bi jo bilo treba opraviti, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti na organu za presojo.

(24)  Notranja zaščita pred preganjanjem ali resno škodo bi lahko bila dejansko na voljo prosilcu v delu izvorne države, v katerega lahko varno in zakonito potuje, v katerega je sprejet ter v katerem se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo nastanil. Presoja, ali taka notranja zaščita obstaja, bi lahko bila del presoje prošnje za mednarodno zaščito, če država ali njeni predstavniki niso subjekti preganjanja ali resne škode. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite bi moralo biti izključno na organu za presojo, kljub temu pa ne bi smelo preprečevati, da prosilec predloži dokaze, ki izpodbijajo ugotovitve organa za presojo, da je notranja zaščita na voljo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Kadar so subjekti preganjanja ali resne škode država ali predstavniki države, bi bilo treba domnevati, da prosilcu dejanska zaščita ni na voljo. Kadar je prosilec za azil mladoletnik brez spremstva, bi morali biti razpoložljivost ustreznega varstva in skrbniške ureditve, ki so v največjo korist mladoletnika brez spremstva, del presoje, ali je zaščita dejansko na voljo.

(25)  Kadar so subjekti preganjanja ali resne škode država ali predstavniki države, bi bilo treba domnevati, da prosilcu dejanska zaščita ni na voljo, in se določbe v zvezi z notranjo zaščito ne bi smele uporabljati. Kadar je prosilec za azil mladoletnik brez spremstva, bi morali biti razpoložljivost ustreznega varstva in skrbniške ureditve, ki so v največjo korist mladoletnika brez spremstva, del presoje, ali je zaščita dejansko na voljo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Pri presoji prošenj mladoletnikov za mednarodno zaščito bi morali organi za presojo upoštevati posebne oblike preganjanja otrok.

(26)  Pri presoji prošenj mladoletnikov za mednarodno zaščito morajo organi za presojo upoštevati posebne oblike preganjanja otrok in odsotnost zaščite pred temi dejanji preganjanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem.

(28)  Prav tako je treba uvesti skupni pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ kot razlog za preganjanje. Za namene opredelitve določene družbene skupine bi bilo treba ustrezno upoštevati vprašanja, povezana s spolom prosilca, vključno z vprašanji spolne identitete, spolnih značilnosti in spolne usmerjenosti, ki so lahko povezana z določenimi pravnimi tradicijami in običaji, ki vodijo na primer k pohabljanju spolovil, prisilni sterilizaciji ali prisilnemu splavu, če so ta vprašanja povezana s prosilčevim utemeljenim strahom pred preganjanjem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s homoseksualnostjo individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah o homoseksualcih in prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami.

(29)  V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije bi morali pristojni organi držav članic pri presoji prošenj za mednarodno zaščito uporabiti metode za presojo prosilčeve verodostojnosti na način, ki spoštuje pravice posameznika, kot jih jamči Listina, zlasti pravico do človekovega dostojanstva ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Posebej v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto individualna presoja prosilčeve verodostojnosti ne bi smela temeljiti na stereotipnih predstavah v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto ter prosilec ne bi smel biti predmet podrobnega izpraševanja ali preskusov v zvezi z njegovimi spolnimi praksami. Poleg tega pristojni nacionalni organi ne bi smeli zaključiti, da izjava prosilca ni verodostojna, zgolj zato, ker se prosilec pri prvotnem opisu podrobnosti preganjanja ni skliceval na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali spolne značilnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31a)  Priznanje statusa subsidiarne zaščite je ugotovitveni akt.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine.

(34)  Za namene presoje resne škode, s katero lahko prosilci postanejo upravičeni do subsidiarne zaščite, bi moral pojem samovoljnega nasilja v skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije vključevati nasilje, ki se lahko razširi na osebe ne glede na njihove osebne okoliščine. Dejavniki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju obstoja samovoljnega nasilja, bi lahko vključevali zunanjo agresijo, okupacijo, tujo nadvlado, notranje konflikte, grobe kršitve človekovih pravic ali dogodke, ki hudo motijo javni mir v državi izvora ali v delu te države;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36a)  Oseba, ki potrebuje mednarodno zaščito, ker se ne more vrniti v državo izvora zaradi naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek, bi morala biti prav tako upravičena do zaščite iz te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Dovoljenje za prebivanje in potne listine, prvič izdani upravičencem do mednarodne zaščite ali podaljšani po začetku veljavnosti te uredbe bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.

(37)  Dovoljenje za prebivanje in potne listine, izdani upravičencem do mednarodne zaščite po začetku veljavnosti te uredbe, bi morali biti skladni s pravili iz Uredbe (ES) št. 1030/2002 in Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo navedeno zaščito, bi morali organi za presojo pregledati priznani status ob podaljšanju dovoljenja za prebivanje, in sicer ob prvem podaljšanju za begunce ter prvem in drugem za upravičence do subsidiarne zaščite, ter ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37.

(39)  Da bi ugotovili, ali upravičenci do mednarodne zaščite še vedno potrebujejo zaščito, bi lahko organi za presojo pregledali priznani status ob nastanku pomembnih zadevnih sprememb v izvorni državi upravičencev, kot kažejo skupna analiza in smernice o razmerah v izvorni državi, ki jih pripravijo na ravni Unije Agencija in evropske mreže za informacije o izvorni državi v skladu s členoma 8 in 10 Uredbe37.

__________________

__________________

37 COM(2016)0271 .

37 COM(2016)0271 .

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Kadar status begunca ali subsidiarne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice prekliče, odpravi ali ne podaljša statusa, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

(41)  Kadar status upravičenca do mednarodne zaščite preneha, bi morala biti uporaba odločitve, s katero organ za presojo države članice odvzame status, odložena za razumni rok po sprejetju, da se državljanu tretje države ali zadevni osebi brez državljanstva da možnost, da zaprosi za prebivališče na podlagi drugih razlogov, kot so razlogi, s katerimi je bilo utemeljeno priznanje mednarodne zaščite, npr. družinski razlogi ali razlogi, povezani z zaposlitvijo ali izobraževanjem, v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42)  Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39. Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic.

(42)  Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali prebivati v državi članici, ki jim je priznala zaščito. Upravičencem, ki imajo veljavno potno listino in dovoljenje za prebivanje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi moralo biti dovoljeno, da vstopajo in se prosto gibljejo na ozemlju države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, v dovoljenem obdobju bivanja v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah38 in členom 21 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma39. Upravičenci do mednarodne zaščite lahko prav tako zaprosijo za prebivališče državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, v skladu z zadevnimi pravili EU, in sicer po pogojih za vstop in prebivališče državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve40 in v skladu z nacionalnimi pravili; vendar to ne pomeni prenosa mednarodne zaščite in sorodnih pravic.

__________________

__________________

38Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja.

38Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja.

39Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.

39Schengenski sporazum z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.

40 COM (2016)0378 .

40 COM (2016)0378 .

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Da bi preprečili sekundarna gibanja znotraj Evropske unije, bi upravičence do mednarodne zaščite, če se ugotovi, da se brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41.

(43)  Če se ugotovi, da se upravičenci do mednarodne zaščite brez izpolnjevanja pogojev za bivanje ali prebivanje nahajajo v državi članici, ki ni tista, ki jim je priznala zaščito, bi jih morala odgovorna država članica, ki jim je zaščito priznala, ponovno sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe41.

__________________

__________________

41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba].

41 (EU) [xxx/xxxx nova dublinska uredba].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44)  Za odvračanje od sekundarnih gibanj znotraj Evropske unije, bi bilo treba spremeniti Direktivo 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da se zagotovi, da bi se petletno obdobje, po katerem upravičenci do mednarodne zaščite lahko pridobijo status rezidenta za daljši čas, začelo znova vsakokrat, ko se ugotovi, da se oseba nahaja v državi članici, ki ni tista, ki je priznala mednarodno zaščito, čeprav nima pravice do bivanja ali prebivanja v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

(44)  Za spodbujanje upravičencev do mednarodne zaščite, da ostanejo v državi članici, ki jim je priznala to zaščito, bi bilo treba harmonizirati trajanje dovoljenj za prebivanje za ustrezno časovno obdobje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45)  Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem, ali podpira takšno organizacijo.

(45)  Pojma nacionalne varnosti in javnega reda vključujeta tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49a)  Glede na dejstvo, da je vključevanje dvosmerni proces, bi moralo biti spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija, in spoštovanje temeljnih pravic upravičencev do mednarodne zaščite sestavni del procesa vključevanja. Vključevanje bi moralo spodbujati vključenost, in ne izolacijo, sodelovanje vseh udeleženih akterjev pa je ključno za njegov uspeh. Države članice bi morale z delovanjem na nacionalni, regionalni in lokalni ravni upravičencem do mednarodne zaščite nuditi podporo in možnosti za vključevanje v novo družbo in ustvarjanje življenja v njej, kar bi moralo vključevati nastanitev, tečaje opismenjevanja in jezikovne tečaje, medkulturni dialog, izobraževanje in poklicno usposabljanje ter učinkovit dostop do demokratičnih struktur v družbi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialno pomoč. Vendar bi morala biti v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite državam članicam omogočena prožnost, da take pravice omejijo na osnovne ugodnosti, ki jih je treba razumeti tako, da zajemajo vsaj minimalno dohodkovno podporo, pomoč v primeru bolezni ali nosečnosti in starševstva, če so navedene ugodnosti priznane državljanom v skladu z nacionalnim pravom. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, tako za begunce kot upravičence do subsidiarne zaščite zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.

(51)  Zlasti za preprečevanje socialnih stisk je poleg tega primerno, da se upravičencem do mednarodne zaščite brez diskriminacije zagotovi socialna pomoč. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dostop do določenih vrst socialne pomoči, podrobno določenih v nacionalnem pravu, zaradi olajšanja njihovega vključevanja pogojujejo z uspešno udeležbo upravičencev do mednarodne zaščite v ukrepih vključevanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52a)  Upravičenci do mednarodne zaščite bi morali imeti dostop do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, dostopnih javnosti, vključno z informacijami in svetovalnimi storitvami, ki jih nudijo zavodi za zaposlovanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(53)  Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno.

(53)  Da bi olajšale vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, načine dostopa pa določijo države članice. Države članice lahko udeležbo v takih ukrepih vključevanja, kot so jezikovni tečaji, tečaji državljanskega vključevanja, poklicno usposabljanje in drugi tečaji v zvezi z zaposlovanjem, določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, na razpolago in brezplačni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  „družinski člani“ pomeni, če je družina že obstajala pred prihodom prosilca na ozemlje držav članic, naslednje člane družine upravičenca do mednarodne zaščite, ki se v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito nahajajo v isti državi članici:

(9)  „družinski člani“ pomeni naslednje člane družine upravičenca do mednarodne zaščite, ki se nahajajo na ozemlju držav članic:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zakonskega partnerja upravičenca do mednarodne zaščite ali njegovega zunajzakonskega partnerja v stabilnem razmerju, kadar predpis ali praksa zadevne države članice v okviru zakonodaje o državljanih tretjih držav neporočene pare obravnava na način, primerljiv s poročenimi pari;

(a)  zakonskega partnerja upravičenca do mednarodne zaščite ali njegovega zunajzakonskega partnerja v stabilnem razmerju, kadar predpis ali praksa zadevne države članice v okviru ustrezne nacionalne zakonodaje neporočene pare obravnava na način, primerljiv s poročenimi pari;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  mladoletne otroke parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so neporočeni, in ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu;

(b)  mladoletne otroke parov iz točke (a) ali upravičenca do mednarodne zaščite, pod pogojem, da so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno ali priznano v nacionalnem pravu;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca do mednarodne zaščite odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice, če je navedeni upravičenec mladoleten ali neporočen;

(c)  kadar je upravičenec mladoleten, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je za upravičenca odgovorna v skladu z zakonom ali s prakso zadevne države članice;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca)  brata oziroma sestro ali brate oziroma sestre upravičenca do mednarodne zaščite;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zagotovijo največje koristi otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja.

(19)  „skrbnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zaščitijo največje koristi in dobro počutje otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Sodelovati mora z organom za presojo in ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom.

1.  Prosilec predloži vse elemente, ki so mu na voljo in utemeljujejo prošnjo za mednarodno zaščito. Organ za presojo in prosilec sodelujeta med celotnim postopkom. Prosilec mora ostati prisoten in na voljo med celotnim postopkom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Organ za presojo presodi vse zadevne elemente prošnje v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih].

3.  Organ za presojo presodi vse zadevne elemente prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členom 33 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o postopkih].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prosilec se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje;

(a)  prosilec se je pristno potrudil za utemeljitev svoje prošnje za mednarodno zaščito;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Brez poseganja v Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], načeloma ne prizna statusa begunca ali subsidiarne zaščite, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države.

3.  Pod pogojem, da se vse odločitve sprejmejo popolnoma v skladu z Ženevsko konvencijo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, se prosilcu, ki vloži naknadno prošnjo v skladu s členom 42 Uredbe (EU)XXX/XXX [uredba o postopkih], načeloma lahko zavrne status begunca ali subsidiarna zaščita, če tveganje za preganjanje ali resno škodo temelji na okoliščinah, ki jih je prosilec ustvaril s svojo lastno odločitvijo po odhodu iz izvorne države.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države,

(b)  stranke ali organizacije s pooblastilom države, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del ozemlja države,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2.

vse dokler so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z odstavkom 2.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V okviru presoje prošnje za mednarodno zaščito organ za presojo ugotovi, da prosilec ne potrebuje mednarodne zaščite, če lahko varno in zakonito potuje v del izvorne države in je vanj sprejet, če se lahko razumno pričakuje, da se tam naseli in če v navedenem delu države:

1.  V okviru presoje prošnje za mednarodno zaščito in pod pogojem da država ali predstavniki države niso subjekti preganjanja ali resne škode, lahkoorgan za presojo ugotovi, da prosilec ne potrebuje mednarodne zaščite, če lahko varno in zakonito potuje v del izvorne države in je vanj sprejet, če se lahko razumno pričakuje, da se tam naseli in če v navedenem delu države:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Presoja razpoložljivosti notranje zaščite se opravi, ko organ za presojo ugotovi, da bi se sicer uporabljala merila glede izpolnjevanja pogojev. Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite je na organu za presojo. Prosilcu ni treba dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi.

2.  Breme dokazovanja razpoložljivosti notranje zaščite je na organu za presojo. To prosilcu ne preprečuje, da bi predstavil dokaze za izpodbijanje ugotovitev organa za presojo o razpoložljivosti notranje zaščite. Prosilcu ni treba dokazati, da je pred prošnjo za mednarodno zaščito izčrpal vse možnosti, da bi pridobil zaščito v svoji izvorni državi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  pojem „določena družbena skupina“ zlasti zajema skupino, v kateri:

(d)  pojem „pripadnosti določeni družbeni skupini“ zlasti zajema skupino, v kateri:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  je članom skupna prirojena lastnost ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne bi smelo prisiliti, naj se mu odreče, in

–  je članom skupna prirojena lastnost ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne bi smelo prisiliti, naj se mu odreče, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

glede na okoliščine v izvorni državi, pojem lahko zajema skupino, ki temelji na skupni značilnosti spolne usmerjenosti (izraz, ki se ga ne more razumeti kot vključujoč dejanja, ki se štejejo za kazniva v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic). Vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto, je treba ustrezno upoštevati pri določanju pripadnosti določeni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine;

glede na okoliščine v izvorni državi, pojem zajema skupino, ki temelji na skupni značilnosti spolne usmerjenosti in vidike, povezane s spolno identiteto, spolnim izražanjem in spolnimi značilnostmi. Te vidike je treba ustrezno upoštevati pri določanju pripadnosti določeni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Pri presojanju ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem organ za presojo ne more razumno pričakovati, da bi se prosilec obnašal diskretno ali vzdržal določenih praks, da bi se izognil tveganju preganjanja v svoji izvorni državi, kadar so tako vedenje ali prakse značilni za prosilčevo identiteto.

3.  Pri presojanju ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem organ za presojo ne more razumno pričakovati, da bi se prosilec obnašal diskretno ali vzdržal določenih praks, da bi se izognil tveganju preganjanja v svoji izvorni državi, kadar so tako vedenje ali prakse značilni za prosilčevo identiteto ali vest.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva ni begunec, če:

1.  Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva se izvzame iz področja uporabe te uredbe, če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Za namene točk (b) in (c) odstavka 2 se naslednja dejanja štejejo za huda nepolitična kazniva dejanja:

črtano

(a)   posebej kruta dejanja, kadar zadevno dejanje ni sorazmerno z domnevnim političnim ciljem,

(b)   teroristična dejanja, za katera je značilno nasilje do civilnega prebivalstva, četudi so storjena z domnevno političnim ciljem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Izključitev osebe iz statusa begunca je odvisna izključno od tega, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov (1) do (5) in ni predmet dodatne presoje sorazmernosti v zvezi s posameznim primerom.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preklic, odprava ali zavrnitev podaljšanja statusa begunca

Odvzem statusa begunca

(Ta sprememba velja za celotno zakonodajno besedilo; v primeru sprejetja je treba ustrezno tehnično prilagoditi celotno besedilo.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Organ za presojo prekliče, odvzame ali zavrne podaljšanje statusa begunca državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, če:

1.  Organ za presojo odvzame status begunca državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  obstajajo utemeljeni razlogi, da se jo obravnava kot nevarno za varnost države članice, v kateri se nahaja;

(d)  obstajajo utemeljeni razlogi, da se jo obravnava kot nevarno za varnost države članice, v kateri se nahaja, po pravnomočni obsodbi za izredno hudo kaznivo dejanje;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  po pravnomočni obsodbi za izredno hudo kaznivo dejanje predstavlja nevarnost za skupnost države članice, v kateri se nahaja;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  uporablja se člen 23(2).

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V situacijah iz točk (d) do (f) odstavka 1 se lahko organ za presojo odloči, da ne prizna statusa begunca, če takšna odločitev še ni bila sprejeta.

2.  V situacijah iz točke (d) odstavka 1 se lahko organ za presojo odloči, da ne prizna statusa begunca, če takšna odločitev še ni bila sprejeta.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Osebe, za katere se uporabljajo točke (d) do (f) odstavka 1 ali 2, imajo pravice iz členov 3, 4, 16, 22, 31, 32 in 33 Ženevske konvencije ter njim podobne pravice, če se te osebe nahajajo v zadevni državi članici.

3.  Osebe, za katere se uporablja točka (d) odstavka 1 ali odstavka 2, imajo pravice iz členov 3, 4, 16, 22, 31, 32 in 33 Ženevske konvencije ter njim podobne pravice, če se te osebe nahajajo v zadevni državi članici.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Odločitve organa za presojo, da prekliče, odpravi ali zavrne podaljšanje statusa begunca v skladu s točko (a) odstavka 1, začnejo veljati tri mesece po sprejetju odločitve, da se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva zagotovi možnost, da zaprosi za prebivališče v državi članici na podlagi drugih razlogov v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

5.  Odločitve organa za presojo, da odvzame status begunca v skladu s točko (a) odstavka 1, začnejo veljati tri mesece po sprejetju odločitve, da se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva zagotovi možnost, da zaprosi za prebivališče v državi članici na podlagi drugih razlogov v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za uporabo člena 14(1) organ za presojo statusa begunca pregleda zlasti:

Pri uporabi člena 14(1) lahko organ za presojo pregleda status begunca, zlasti kadar informacije o izvornih državah na ravni Unije iz člena 8 Uredbe (EU) št. XXX/XX [Uredba o Agenciji Evropske unije za azil] in skupna analiza informacij o izvorni državi iz člena 10 omenjene uredbe kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  kadar informacije o izvorni državi na ravni Unije ter skupna analiza informacij o izvorni državi, kakor je navedeno v členih 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil], kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pri prvem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano beguncu.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

(c)  resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca)  resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Preklic, odprava ali zavrnitev podaljšanja statusa subsidiarne zaščite

Odvzem statusa subsidiarne zaščite

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Organ za presojo prekliče, odpravi ali zavrne podaljšanje statusa subsidiarne zaščite državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, kadar:

1.  Organ za presojo odvzame status subsidiarne zaščite državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, kadar:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  uporablja se člen 23(2).

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Odločitve organa za presojo, da prekliče, odpravi ali zavrne podaljšanje statusa subsidiarne zaščite v skladu z odstavkom 1 (a), začnejo veljati tri mesece po sprejetju odločitve, da se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva zagotovi možnost, da zaprosi za prebivališče v državi članici na podlagi drugih razlogov v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

3.  Odločitve organa za presojo, da odvzame status subsidiarne zaščite v skladu z odstavkom 1 (a), začnejo veljati tri mesece po sprejetju odločitve, da se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva zagotovi možnost, da zaprosi za prebivališče v državi članici na podlagi drugih razlogov v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za uporabo člena 20(1) organ za presojo pregleda status subsidiarne zaščite zlasti:

Pri uporabi člena 20(1) lahko organ za presojo pregleda status subsidiarne zaščite, zlasti kadar informacije o izvornih državah na ravni Unije iz člena 8 Uredbe (EU) št. XXX/XX [Uredba o Agenciji Evropske unije za azil] in skupna analiza informacij o izvorni državi iz člena 10 omenjene uredbe kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  kadar informacije o izvorni državi na ravni Unije ter skupna analiza informacij o izvorni državi, kakor je določeno v členih 8 in 10 Uredbe (EU) št. XXX/XX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil] kažejo bistvene spremembe v izvorni državi, ki so pomembne za potrebe po zaščiti prosilca;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pri prvem in drugem podaljševanju dovoljenja za prebivanje, ki je bilo izdano upravičencu do subsidiarne zaščite.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Begunci in osebe, ki jim je bil priznan status subsidiarne zaščite, imajo pravice in obveznosti iz tega poglavja. To poglavje ne posega v pravice in obveznosti, določene z Ženevsko konvencijo.

1.  Upravičenci do mednarodne zaščite imajo pravice in obveznosti iz tega poglavja, brez poseganja v pravice in obveznosti, določene z Ženevsko konvencijo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Pri uporabi določb iz tega poglavja, ki vključujejo mladoletnike, so osnovno vodilo zadevnih organov največje koristi otroka.

5.  Pri uporabi te uredbe so osnovno vodilo držav članic največje koristi otroka.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če jim tega ne prepovedujejo mednarodne obveznosti iz odstavka 1, se begunca ali upravičenca do mednarodne zaščite lahko vrne ne glede na to, ali mu je status formalno priznan ali ne, kadar:

črtano

(a)   obstajajo utemeljeni razlogi, da se ga obravnava kot nevarnega za varnost države članice, v kateri se nahaja;

(b)   po pravnomočni obsodbi za izredno hudo kaznivo dejanje zato predstavlja nevarnost za skupnost te države članice.

V navedenih primerih se status begunca ali status subsidiarne zaščite odvzame v skladu s členom 14 oziroma členom 20.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Države članice se lahko odločijo, da se ta člen uporablja tudi za druge bližnje sorodnike, ki so živeli skupaj kot člani družine v času odhoda iz izvorne države ali pred prihodom prosilca na ozemlje države članice in ki so bili v tem času popolnoma ali pretežno odvisni od upravičenca do mednarodne zaščite.

6.  Države članice se lahko odločijo, da se ta člen uporablja tudi za druge bližnje sorodnike, ki so živeli skupaj kot člani družine v času odhoda iz izvorne države ali pred prihodom prosilca na ozemlje države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje tri leta in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja treh let.

(a)  Za upravičence do statusa begunca je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje eno leto in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja dveh let.

(b)  Za upravičence do subsidiarne zaščite je obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje pet let in se lahko nato podaljša za dodatna obdobja petih let.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  kadar pristojni organi prekličejo, odpravijo ali zavrnejo podaljšanje statusa begunca državljana tretje države v skladu s členom 14 oz. statusa subsidiarne zaščite v skladu s členom 20;

(a)  kadar pristojni organi državljanu tretje države odvzamejo status begunca v skladu s členom 14 ali status subsidiarne zaščite v skladu s členom 20;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  kadar se uporablja člen 23(2);

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  kadar to zahtevajo razlogi nacionalne varnosti ali javnega reda.

(c)  kadar to zahtevajo nujni razlogi nacionalne varnosti ali javnega reda.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pristojni organi upravičencem do statusa begunca izdajo potne listine v obliki, določeni z vzorcem Ženevske konvencije in minimalnimi varnostnimi značilnostmi ter biometričnimi podatki, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2252/200445. Navedene potne listine imajo veljavnost najmanj eno leto.

1.  Pristojni organi upravičencem do statusa begunca izdajo potne listine v obliki, določeni z vzorcem Ženevske konvencije in minimalnimi varnostnimi značilnostmi ter biometričnimi podatki, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2252/200445. Navedene potne listine imajo veljavnost najmanj pet let.

__________________

__________________

45Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

45Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pristojni organi izdajo potne listine z minimalnimi varnostnimi značilnostmi in biometričnimi podatki, določenimi v Uredbi (ES) št. 2252/2004, upravičencem do statusa subsidiarne zaščite, ki ne morejo pridobiti nacionalnega potnega lista. Navedene listine imajo veljavnost najmanj eno leto.

2.  Pristojni organi izdajo potne listine z minimalnimi varnostnimi značilnostmi in biometričnimi podatki, določenimi v Uredbi (ES) št. 2252/2004, upravičencem do statusa subsidiarne zaščite, ki ne morejo pridobiti nacionalnega potnega lista. Navedene listine imajo veljavnost najmanj pet let.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Za upravičence do statusa subsidiarne zaščite lahko države članice socialno pomoč omejijo na osnovne ugodnosti.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Če je mladoletniku brez spremstva priznana mednarodna zaščita in se iskanje članov njegove družine še ni začelo, jih začnejo organi za presojo iskati čim prej po priznanju mednarodne zaščite, hkrati pa varujejo največje koristi mladoletnika. Če se je iskanje že začelo, se nadaljuje, kadar je to ustrezno. Kadar bi bila lahko ogrožena življenje ali integriteta mladoletnika ali njegovih bližnjih sorodnikov, zlasti če so ti ostali v izvorni državi, je treba poskrbeti, da so zbiranje, obdelava in kroženje informacij o teh osebah izvedeni zaupno.

5.  Če je mladoletniku brez spremstva priznana mednarodna zaščita in se iskanje članov njegove družine še ni začelo, jih začnejo organi za presojo iskati čim prej po priznanju mednarodne zaščite, hkrati pa varujejo največje koristi mladoletnika. Če se je iskanje že začelo, se nadaljuje, kadar je to ustrezno. Kadar bi bila lahko ogrožena življenje ali integriteta mladoletnika ali njegovih bližnjih sorodnikov, zlasti če so ti ostali v izvorni državi, je treba poskrbeti, da se zagotovi zaupno zbiranje, obdelava in kroženje informacij, tako da se ne ogrozi njihova varnost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Da bi se olajšalo vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, ki jih zagotovijo države članice, zlasti jezikovnih tečajev, programov državljanske vzgoje in vključevanja ter poklicnega usposabljanja, pri čemer se upoštevajo njihove posebne potrebe.

1.  Da bi se olajšalo vključevanje upravičencev do mednarodne zaščite v družbo, imajo upravičenci do mednarodne zaščite dostop do ukrepov vključevanja, ki jih zagotovijo države članice, zlasti programov državljanske vzgoje in vključevanja ter poklicnega usposabljanja, ki so brezplačni in lahko dostopni ter upoštevajo njihove posebne potrebe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Države članice upravičencem do mednarodne zaščite od datuma, ko jim je bila priznana mednarodna zaščita, zagotovijo dejanski dostop do brezplačnih jezikovnih tečajev .

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno.

2.  Države članice lahko udeležbo v ukrepih vključevanja določijo kot obvezno, če so ti ukrepi vključevanja lahko dostopni, brezplačni in upoštevajo posebne potrebe posameznih upravičencev do mednarodne zaščite.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Države članice ne uporabijo kaznovalnih ukrepov zoper upravičence do mednarodne zaščite, če se zaradi okoliščin zunaj njihovega nadzora ali zaradi neustreznosti ukrepov vključevanja teh ukrepov ne udeležijo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1.  V členu 4 Direktive 2003/109/ES se prvi pododstavek odstavka 2 nadomesti:

„Kar zadeva osebe, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, se pri izračunavanju obdobja iz odstavka 1 upošteva obdobje med datumom vložitve prošnje za mednarodno zaščito, na podlagi katere je bila priznana mednarodna zaščita, in datumom, ko je bilo podeljeno dovoljenje za prebivanje iz člena 26 Uredbe (EU) .../... [uredba o pogojih].“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba se začne uporabljati od [šest mesecev po začetku veljavnosti].

Ta uredba se začne uporabljati od [tri mesece po začetku veljavnosti].