Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

 

2016/0225(COD)

23.3.2017

***I

OSNUTEK POROČILA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

( COM(2016)0468 – C8‑0325/2016 – 2016/0225(COD) )

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Malin Björk

 

PR_COD_1amCom

 

 

Oznake postopkov

  *  Postopek posvetovanja

  ***  Postopek odobritve

  ***I  Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

  ***II  Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III  Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v dveh stolpcih

 

Izbrisano besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom v levem stolpcu, zamenjano besedilo s krepkim poševnim tiskom v obeh stolpcih, novo besedilo pa s krepkim poševnim tiskom v desnem stolpcu.

 

Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta. Če predlog spremembe zadeva obstoječi akt, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, glava poleg tega vsebuje še tretjo in četrto vrstico, ki navajata obstoječi akt oziroma zadevno določbo tega akta.

 

Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v obliki konsolidiranega besedila

 

Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano. Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom.

Izjema so spremembe izključno tehnične narave, ki so jih vnesle službe z namenom priprave končnega besedila in niso označene.

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA  5

OBRAZLOŽITEV  66

 

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

( COM(2016)0468 – C8‑0325/2016 – 2016/0225(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2016)0468 ),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 78(2)(d) in (g) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0325/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

­–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017[1],

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017[2],

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za proračun ( A8‑0000/2017 ),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Preselitev pomeni izbiro, sprejem in premestitev državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz države, v kateri so zaprosile za zaščito, v drugo državo, da se jim prizna mednarodna zaščita in zagotovi trajna rešitev. Preselitev je uveljavljen ukrep solidarnosti z državami, ki gostijo begunce, in temelji na humanitarnih potrebah. Preselitev zajema tri medsebojno povezane funkcije, ki se dopolnjujejo: pomeni orodje zaščite, trajno rešitev in mehanizem za delitev odgovornosti.

Or. en

 

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  UNHCR je na podlagi svojega statuta in resolucij generalne skupščine ZN pooblaščen, da začne preseljevanje kot eno od možnih trajnih rešitev za osebe v dolgotrajnih begunskih razmerah. Strokovno znanje UNHCR na tem področju temelji na desetletjih dela in na pooblastilu, ki uživa svetovno podporo. UNHCR bi moral na podlagi svojih pristojnosti zagotoviti podporo za programe držav članic za preselitev in okvir Unije za preselitev.

Or. en

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1c)  V skladu s členom 78(1) PDEU mora biti politika Unije v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter drugimi ustreznimi pogodbami. Te pogodbe temeljijo na členu 14 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, ki priznava pravico oseb, da v drugih državah iščejo pribežališče pred preganjanjem. Preselitev ne bo nadomestila spontanega prihoda prosilcev za azil v Unijo.

Or. en

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1d)  Preselitev je ena od zakonitih poti, ki jo je treba dopolniti z drugimi zakonitimi možnostmi, tudi z združitvijo družin v širšem smislu, humanitarnimi vizumi, programi za humanitarni sprejem, programi zasebnega sponzorstva ter delovno migracijo.

Or. en

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1e)  Okvir Unije za preselitev mora temeljiti na humanitarnih potrebah, prispevati k odzivanju na globalne potrebe po preselitvi in lajšati dolgotrajne begunske razmere. Spoštovati mora že obstoječe strukture za preselitev, zlasti letna tristranska posvetovanja o preselitvi, da se skupna prizadevanja držav članic v zvezi s preseljevanjem postopno okrepijo in dosežejo vsaj 25 % svetovnih potreb po preselitvi, ki jih UNHCR opredeli v letni napovedi globalnih potreb po preselitvi.

Or. en

Obrazložitev

Europe has 23.8% of the world's GDP, yet EU Member States host only around 8% of the world's refugees. This places a disproportionate burden on developing countries, which host the vast majority. 22 European countries resettled 13,040 persons in 2015 (9,629 to 17 EU Member States), with Europe contributing, on average, approximately 10 per cent to global resettlement intakes over the past five years. By contrast, that same year, the U.S. resettled 69,933 refugees. In order for an EU Resettlement Framework to add value, it needs to increase both the quality and the quantity of resettlement to the Union. If we want to reduce the need for dangerous journeys, reduce loss of lives and reliance on smuggling networks, this will only become a reality when the number of places offered is credible and meaningful. Therefore, the rapporteur suggests to clearly align the Union Framework to already existing and successful structures, and to increase the number of resettlement places reflecting the EUs responsibility as a global region with the capacity to do so. The will from Member States to contribute to global resettlement needs is clear as more and more Member States are starting national resettlement programmes for the first time. The Union Resettlement Framework should be a stepping stone to increasing our collective effort.

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 f (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1f)  Okvir Unije za preselitev bi moral podpirati in spodbujati programe držav članic za preselitev, tako stare kot nove, postopno krepiti skupna prizadevanja držav članic na področju preselitev ter podpirati in lajšati sprejem in vključevanje preseljenih oseb.

Or. en

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 g (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1g)  Newyorška deklaracija za begunce in migrante1a poziva države, naj okrepijo prizadevanja na področju preselitev, in predvideva celostni okvir za odzivanje na begunsko krizo, v katerem si „države prizadevajo zagotoviti mesta za preselitev in druge zakonite poti v obsegu, ki bi omogočil, da se izpolnijo potrebe po preselitvi, ki jih opredeli Visoki komisariat Združenih narodov za begunce“.

 

__________________

 

1a http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/71/L.1

Or. en

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Komisija je 15. decembra 2015 na države članice in pridružene države naslovila Priporočilo za prostovoljni program humanitarnega sprejema s Turčijo29, v katerem je priporočila, naj udeležene države sprejmejo osebe, ki so bile razseljene zaradi konflikta v Siriji in ki potrebujejo mednarodno zaščito. V skladu z izjavo EU in Turčije z dne 18. marca 2016 bo prostovoljni program humanitarnega sprejema aktiviran, ko se bodo neregularni prehodi med Turčijo in EU prenehali ali pa vsaj bistveno in trajno zmanjšali. Države članice bodo k temu programu prispevale prostovoljno.

črtano

__________________

 

29 C(2015) 9490.

 

Or. en

Obrazložitev

Številni akterji na področju človekovih pravic so kritizirali Izjavo EU in Turčije ter program 1:1 in jima nasprotovali. Zaradi te izjave je več deset tisoč beguncev ostalo v negotovih razmerah v Grčiji, kjer so živeli v izjemno slabih pogojih. Zato se po mnenju poročevalke ni primerno sklicevati na Izjavo EU in Turčije v okviru za preselitev, usmerjenem v prihodnost, s katerim naj bi EU prevzela pomembno vlogo na mednarodnem prizorišču.

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  V skladu z izjavo EU in Turčije z dne 18. marca 2016 bodo vsi novi migranti brez urejenega statusa, ki bodo na grške otoke prišli prek Turčije od 20. marca 2016 naprej, vrnjeni v Turčijo. Za vsakega Sirca, vrnjenega v Turčijo z grških otokov, bo iz Turčije v Unijo preseljen drug Sirec, pri čemer se bodo upoštevala merila ranljivosti, ki jih uporabljajo Združeni narodi. Države članice in pridružene države dublinske uredbe ter Turčija so se maja 2016 dogovorile o standardnih operativnih postopkih, ki usmerjajo izvajanje tega programa za preselitev.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Kot so navedle organizacija Amnesty International in druge skupine za človekove pravice, vračanje beguncev iz Grčije v Turčijo na podlagi Izjave EU in Turčije ter njen program 1:1 spodkopavata mednarodno pravo. Turčija ne velja za varno državo niti za državo z delujočim azilnim sistemom. Zato tega postopka ni primerno ohraniti v okviru trdnega programa za preselitev, ki temelji na mednarodnem azilnem pravu.

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Vzpostaviti bi bilo treba trden in zanesljiv okvir Unije za preselitev na podlagi obstoječih pobud, da se bo preselitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, izvajala v skladu z letnimi načrti Unije za preselitev in ciljno usmerjenimi programi Unije za preselitev, ki bodo učinkovito uresničevali konkretne zaveze držav članic.

(8)  Vzpostaviti bi bilo treba trden in zanesljiv okvir Unije za preselitev na podlagi obstoječih pobud in v skladu z obstoječo mednarodno shemo za preselitev, da se bo preselitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, izvajala v skladu z načrti Unije za preselitev in ciljno usmerjenimi programi Unije za preselitev, ki bodo učinkovito uresničevali konkretne zaveze držav članic in bodo usklajeni s predvidenimi letnimi globalnimi potrebami po preselitvi, ki jih določi UNHCR in so predstavljene v okviru letnih tristranskih posvetovanj o preselitvi.

Or. en

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Takšen okvir je nujen del dobro vodene migracijske politike, da bi se lahko zmanjšale razlike med nacionalnimi praksami in postopki na področju preselitve, zagotovil zakonit in varen prihod državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na ozemlje držav članic, zmanjšalo tveganje za obsežen neregularni pritok državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na ozemlje držav članic in s tem zmanjšal pritisk na azilne sisteme držav članic, ki ga povzročajo spontani prihodi oseb, izkazala solidarnost z državami v regijah, v katere oziroma znotraj katerih je bilo razseljenih veliko število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s pomočjo pri zmanjšanju pritiska na te države, prispevalo k doseganju zunanjepolitičnih ciljev Unije s povečanjem njenega vpliva v razmerju do tretjih držav ter učinkovito prispevalo k svetovnim pobudam za preselitev z enotnim nastopanjem na mednarodnih forumih in v razmerju do tretjih držav.

(9)  Takšen okvir je nujen del dobro vodenega skupnega evropskega azilnega sistema, ki podpira in širi že obstoječe nacionalne programe za preselitev, podpira nova nacionalna prizadevanja na področju preselitve in prispeva k njim, zagotavlja zakonit in varen prihod državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na ozemlje držav članic, prispeva k zagotavljanju varnosti in trajnih rešitev za potrebe naraščajočega števila državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, izkazuje solidarnost z državami in regijami, v katere oziroma znotraj katerih je bilo razseljenih veliko število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s pomočjo pri zmanjšanju pritiska na te države, ter učinkovito prispeva k svetovnim pobudam za preselitev z enotnim nastopanjem na mednarodnih forumih. Preselitev, povezana z razvojnimi ukrepi in politikami, lahko učinkovito prispeva k zmanjšanju napetosti in lajšanju dolgotrajnih begunskih razmer v tretjih državah.

Or. en

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Da bi zmanjšali tveganje za obsežen neregularni pritok državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na ozemlje držav članic, izkazali solidarnost z državami v regijah, v katere oziroma znotraj katerih je bilo razseljenih veliko število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s pomočjo pri zmanjšanju pritiska na te države ter prispevali k doseganju zunanjepolitičnih ciljev Unije, bi regije ali tretje države, iz katerih bo potekala preselitev, morale ustrezati prilagojenemu angažmaju s tretjimi državami za boljše upravljanje migracij, kot je bilo predvideno v Sporočilu Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah32.

črtano

__________________

 

32 COM(2016) 377 .

 

Or. en

Obrazložitev

Several stakeholders such as UNHCR, IOM, ECRE, IRC, Caritas, Red Cross, Amnesty International and many more have voiced their concerns about linking resettlement with third countries cooperation in asylum and migration matters as this moves away from resettlement as a protection tool to provide assistance to the most vulnerable refugees. The rapporteur strongly believes that the humanitarian essence of resettlement must be safeguarded, and that resettlement must continue to be based on the needs of the most vulnerable refugees. Determining geographical priorities based on third countries cooperation in the area of migration and leveraging resettlement to reach foreign policy objectives would de facto jeopardize a humanitarian, needs-based and international protection approach.

 

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Za zmanjšanje razlik med nacionalnimi praksami in postopki na področju preselitve bi se morali določiti skupni standardni postopki in skupna merila upravičenosti ter izključitveni razlogi pri izbiri, prav tako pa tudi skupen status zaščite, ki se bo priznal preseljenim osebam.

(11)  Za vzpostavitev okvira Unije za preselitev ter krepitev in spodbujanje večjega sodelovanja držav članic bi se morali določiti skupni standardni postopki in skupna merila upravičenosti ter izključitveni razlogi pri izbiri.

Or. en

Obrazložitev

Although it is important to create incentives for MS to participate in the Union Framework, it is also important that this Framework does not discourage potential national efforts by enforcing common procedures, eligibility criteria or exclusion grounds on national programmes. Participation in the Union Resettlement Framework will be increased gradually by the added value that the programme will provide, and by the pooling of expertise and resources. Furthermore, the basis of resettlement as a durable solution is that states are expected to provide resettled persons with permanent residence. Therefore, it is vital that MS are able to issue residence permits that are more favourable than those suggested in Regulation (EU) No XXX/XXX [Qualification Regulation].

 

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Skupni standardni postopki bi morali temeljiti na izkušnjah držav članic s preselitvijo in njihovih standardih, zlasti na standardnih operativnih postopkih, ki usmerjajo izvajanje programa za preselitev s Turčijo, določenega v izjavi EU in Turčije z dne 18. marca 2016. Okvir Unije za preselitev bi moral omogočati uporabo dveh vrst standardnih postopkov preselitve.

(12)  Skupni standardni postopki bi morali temeljiti na izkušnjah držav članic in UNHCR s preselitvijo in njihovih standardih. Okvir Unije za preselitev bi moral omogočati uporabo rednega postopka, hitrega postopka in nujnega postopka.

Or. en

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Faze obeh vrst postopka so naslednje: določitev, registracija, presoja in odločitev.

(13)  Vse tri vrste postopkov bi morale zajemati naslednje faze: določitev, predložitev primerov, presoja, odločitev in registracija.

Or. en

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Vzpostaviti bi bilo treba tudi hitri postopek z enako ravnijo varnostnih pregledov kot pri rednem postopku. Vendar pa bi morala biti pri hitrem postopku presoja potreb državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva po mednarodni zaščiti omejena na presojo njihove upravičenosti do subsidiarne zaščite brez presoje izpolnjevanja pogojev za status begunca.

(15)  Vzpostaviti bi bilo treba tudi hitri postopek z enako ravnijo varnostnih pregledov kot pri rednem postopku. Vendar pa bi morala pri hitrem postopku obstajati možnost, da se presoja potreb državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva po mednarodni zaščiti omeji na presojo njihove upravičenosti do subsidiarne zaščite brez presoje izpolnjevanja pogojev za status begunca.

Or. en

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Vzpostaviti bi bilo treba tudi nujni postopek, ki bi zagotavljal enako raven varnostnih pregledov kot redni postopek. Vendar pa bi se v primerih, ki bi jih UNHCR predložil kot nujne zadeve, v okviru nujnega postopka izvedla pospešena presoja zahtev in meril za upravičenost iz člena 5.

Or. en

Obrazložitev

Z uvedbo posebnih nujnih kvot in postopka v okviru načrta Unije za preselitev bi omogočili globalen odziv na nujne primere, za katere sedaj močno primanjkuje mest.

 

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Postopek preselitve bi bilo treba zaključiti čim prej, da bi se osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, odvrnilo od neregularnih načinov vstopa v Evropsko unijo v iskanju zaščite. Obenem bi moral zagotavljati, da imajo države članice dovolj časa za celovito in ustrezno obravnavo vsake zadeve. Roki bi morali ustrezati času, ki je potreben za različne vrste presoje, predvidene za redni in hitri postopek.

(16)  Postopek preselitve bi bilo treba zaključiti čim prej, da bi se osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, manj zatekale k neregularnim načinom vstopa v Evropsko unijo v iskanju zaščite. Obenem bi moral zagotavljati, da imajo države članice dovolj časa za celovito in ustrezno obravnavo vsake zadeve. Roki bi morali ustrezati času, ki je potreben za različne vrste presoje, predvidene za redni, hitri in nujni postopek.

Or. en

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Kakršni koli osebni podatki, ki se zbirajo za namene postopka preselitve, se ne bi smeli hraniti več kot pet let od datuma preselitve. Glede na to, da bi državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jih je že preselila ena od držav članic ali ki so v zadnjih petih letih odklonile preselitev v eno od držav članic, morale biti izključene iz preselitve v drugo državo članico, bi se to obdobje moralo obravnavati kot nujno obdobje hranjenja osebnih podatkov, vključno s prstnimi odtisi in podobo obraza.

(17)  Kakršni koli osebni podatki, ki se zbirajo za namene postopka preselitve, se ne bi smeli hraniti več kot pet let od datuma preselitve.

Or. en

 

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Subjektivna pravica do preselitve ne obstaja.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Cilj tega odstavka ni jasen, kakor tudi ni jasen razlog za njegovo vključitev na tem mestu.

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Da bi se omogočilo dopolnjevanje pravil, ki urejajo postopek, ki se uporabi v ciljno usmerjenih programih Unije za preselitev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko postopek prilagodila okoliščinam v tretji državi, iz katere bo potekala preselitev, na primer z določitvijo vloge navedene tretje države v postopku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201633. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

črtano

__________________

 

33 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

 

Or. en

Obrazložitev

Ni jasno, kaj bi lahko bila cilj in področje uporabe teh delegiranih aktov, zlasti v zvezi s presojo in odločanjem o primeru preselitve, kakor tudi ni jasno, zakaj tega ni mogoče bolje doseči z drugimi sredstvi. Redni postopek državam članicam zagotavlja dovolj prožnosti, da lahko postopek po potrebi prilagodijo za uspešno izvajanje odstavkov 1–4 člena 10.

 

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Za dopolnitev te uredbe je treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da oblikuje načrt Unije za preselitev, v katerem vsaki dve leti določi ciljno število oseb, ki jih je treba preseliti, podrobnosti glede sodelovanja držav članic pri načrtu in njihove prispevke k ciljnemu številu oseb, ki jih je treba preseliti, pa tudi splošne geografske prednostne naloge. Za dopolnitev te uredbe je treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da oblikuje ciljne programe Unije za preselitev, v katerih glede na ciljno število in sodelovanje držav članic določi natančno število oseb, ki jih je treba preseliti, v skladu z načrtom Unije za preselitev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja opravijo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Or. en

 

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje okvira Unije za preselitev, bi bilo treba na Svet prenesti izvedbena pooblastila za vzpostavitev letnega načrta Unije za preselitev, s katerimi se bodo določili največje skupno število oseb, ki bodo preseljene, podrobnosti o udeležbi držav članic pri načrtu in njihovih prispevkih k skupnemu številu oseb, ki bodo preseljene, ter splošna geografska prednostna območja.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Ta pooblastila bi se morala izvajati na predlog Komisije o največjem skupnem številu oseb, ki bi jih bilo treba preseliti, in splošnih geografskih prednostnih območjih. Komisija bi morala predlog predložiti sočasno s predlogom za letni proračun Unije. Svet bi si moral prizadevati za sprejetje predloga v dveh mesecih. Komisija in Svet bi morala upoštevati razprave v okviru Odbora na visoki ravni za preselitev.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje okvira Unije za preselitev, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za vzpostavitev ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev, ki bodo določali točno število oseb od skupnega števila oseb, ki bodo preseljene, in udeležbo držav članic v skladu z letnim načrtom Unije za preselitev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije34. Za vzpostavitev ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, glede na to, da imajo navedeni programi pomembne posledice. Komisija bi si morala prizadevati, da ciljno usmerjene programe Unije za preselitev vzpostavi čim prej po sprejetju letnega načrta Unije za preselitev in kadar koli je to potrebno v obdobju, ki ga zajema letni načrt Unije za preselitev. Komisija bi morala upoštevati razprave v okviru Odbora na visoki ravni za preselitev.

črtano

__________________

 

34 UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

 

Or. en

 

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a)  Komisija mora pri oblikovanju načrta Unije za preselitev, ki ga pripravi vsaki dve leti, upoštevati posvetovanja z Odborom na visoki ravni za preselitev.

Or. en

 

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Vsak ciljno usmerjen program Unije za preselitev bi moral določati, katera standardna postopkovna pravila bi morala veljati za njegovo izvajanje. Po potrebi bi moral prav tako določati ureditve sodelovanja na lokalni ravni, kakor je to primerno, da bi se pospešilo njegovo izvajanje.

(24)  Vsak ciljno usmerjen program Unije za preselitev bi moral določati, katera standardna postopkovna pravila bi morala veljati za njegovo izvajanje. Po potrebi bi moral prav tako določati ureditve sodelovanja na lokalni ravni, kakor je to primerno, zlasti z UNHCR, Mednarodno organizacijo za migracije, Agencijo Evropske unije za azil in drugimi ustreznimi organizacijami, da bi se pospešilo njegovo izvajanje.

Or. en

 

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Preseljenim osebam bi bilo treba priznati mednarodno zaščito. V skladu s tem bi se morale določbe pravnega reda na področju azila o vsebini mednarodne zaščite, vključno s pravili o preprečevanju sekundarnega gibanja upravičencev do mednarodne zaščite, uporabljati od takrat, ko preseljene osebe prispejo na ozemlje držav članic.

(25)  Preseljenim osebam bi bilo treba priznati mednarodno zaščito, da se jim zagotovi trajna rešitev. V skladu s tem bi se morale določbe pravnega reda na področju azila o vsebini mednarodne zaščite uporabljati od takrat, ko preseljene osebe prispejo na ozemlje držav članic.

Or. en

 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Preseljene osebe bi morale imeti enak dostop do ukrepov vključevanja kot drugi upravičenci do mednarodne zaščite v skladu z Oddelkom III v Poglavju VII [uredbe o pogojih za azil]. Države članice lahko določijo, da je sodelovanje pri teh ukrepih vključevanja obvezno le v primerih, kadar so ti ukrepi vključevanja enostavno dostopni, razpoložljivi in brezplačni.

Or. en

 

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Glede na strokovno znanje UNHCR pri olajševanju različnih vrst sprejema oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz tretjih držav, v katere so bile razseljene, v države članice, ki so jih pripravljene sprejeti, bi moral imeti UNHCR še naprej ključno vlogo pri prizadevanjih za preselitev na podlagi okvira Unije za preselitev. Poleg UNHCR bi bilo treba pozvati tudi druge mednarodne akterje, kot je Mednarodna organizacija za migracije (IOM), naj državam članicam pomagajo pri izvajanju okvira Unije za preselitev.

(27)  Glede na strokovno znanje UNHCR pri olajševanju različnih vrst sprejema oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz tretjih držav, v katere so bile razseljene, v države članice, ki so jih pripravljene sprejeti, bi moral biti UNHCR primarno odgovoren za predložitev zadev v zvezi z osebami, ki so upravičene do preselitve v okviru Unije za preselitev. Poleg UNHCR bi bilo treba pozvati tudi druge mednarodne akterje, kot je Mednarodna organizacija za migracije (IOM), naj državam članicam pomagajo pri izvajanju okvira Unije za preselitev.

Or. en

 

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  [Agencija Evropske unije za azil] bi morala v skladu s svojim mandatom državam članicam pomagati pri izvajanju okvira Unije za preselitev.

(28)  [Agencija Evropske unije za azil] bi morala v skladu s svojim mandatom državam članicam pomagati pri izvajanju okvira Unije za preselitev, če države članice za to zaprosijo.

Or. en

Obrazložitev

Agencija Evropske unije za azil lahko pomembno prispeva h krepitvi in pospeševanju zmogljivosti držav članic za preselitev ter njihovih prispevkov k prizadevanjem Unije na področju preselitve, kot je podrobno opisano v členih 10 in 12.

 

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Ustanoviti bi bilo treba Odbor na visoki ravni za preselitev, ki bi omogočal obsežno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi o izvajanju okvira Unije za preselitev.

(29)  Ustanoviti bi bilo treba Odbor na visoki ravni za preselitev, ki bi omogočal obsežno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi o izvajanju okvira Unije za preselitev. Ta odbor bi moral svoje delo uskladiti z delom mednarodnih struktur za preselitev, zlasti z letnimi tristranskimi posvetovanji o preselitvi in z letnimi predvidenimi globalnimi potrebami po preselitvi UNHCR. Odbor na visoki ravni za preselitev bi moral pripraviti glavne elemente načrta Unije za preselitev ter različnih ciljnih programov Unije za preselitev.

Or. en

 

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da sprejmejo ali izvajajo nacionalne programe za preselitev, ki ne ogrožajo doseganja ciljev Unije v okviru tega predloga, na primer če k ciljno usmerjenim programom Unije za preselitev, vzpostavljenim v skladu s to uredbo, prispevajo dodatno število mest za preselitev, s čimer presežejo svoj prispevek k največjemu številu oseb, ki bodo preseljene v skladu z letnim načrtom Unije za preselitev.

(31)  Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da sprejmejo ali izvajajo nacionalne programe za preselitev.

Or. en

 

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

S to uredbo se vzpostavi okvir Unije za preselitev za sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na ozemlje držav članic z namenom, da se jim prizna mednarodna zaščita.

S to uredbo se vzpostavi okvir Unije za preselitev za sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na ozemlje držav članic z namenom, da se jim prizna mednarodna zaščita in zagotovi trajna rešitev.

Or. en

 

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej uredbi „preselitev“ pomeni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz tretje države, v katero oziroma znotraj katere so bile razseljene, na ozemlje držav članic z namenom, da se jim prizna mednarodna zaščita.

V tej uredbi „preselitev“ pomeni izbiro, sprejem in premestitev državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz tretje države, v katero oziroma znotraj katere so bile razseljene, v državo članico z namenom, da se jim prizna mednarodna zaščita in zagotovi trajna rešitev.

Or. en

 

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zagotavlja zakonit in varen prihod državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na ozemlje držav članic;

(a)  zagotavlja zakonito in varno premestitev ter prihod državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na ozemlje držav članic, da se jim zagotovi trajna rešitev;

Or. en

 

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka (a a) (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  prispeva k zaščiti in trajnim rešitvam za najranljivejše državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, tudi za osebe v trajnih begunskih razmerah.

Or. en

 

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pomaga zmanjševati tveganje za obsežen neregularni pritok državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na ozemlje držav članic;

črtano

Or. en

Obrazložitev

V skladu s členom 78(1) PDEU mora biti politika Unije v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter drugimi ustreznimi pogodbami. Te pogodbe temeljijo na členu 14 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, ki priznava pravico oseb, da v drugih državah iščejo pribežališče pred preganjanjem. Preselitev ne more nadomestiti spontanega prihoda prosilcev za azil v Unijo.

 

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  postopoma krepi skupna prizadevanja držav članic na področju preselitve ter podpira in olajšuje sprejem in vključevanje preseljenih oseb.

Or. en

 

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  prispeva k mednarodnim pobudam za preselitev.

(c)  prispeva k mednarodnim pobudam za preselitev, tudi prek strateške uporabe preselitve, zlasti v dolgotrajnih begunskih razmerah.

Or. en

Obrazložitev

The strategic use of resettlement has been defined by UNHCR as follows: “The planned use of resettlement in a manner that maximizes the benefits, directly or indirectly, other than those received by the refugee being resettled. Those benefits may accrue to other refugees, the hosting State, other States or the international protection regime in general.” The strategic use of resettlement should, for the purposes of this Framework, be understood as the use of resettlement in a in a manner that deliberately enhances protection on a broader scale. For UNHCR this has meant, for example, improving the protection conditions in the country of asylum, such as mitigating the risk of refoulement, or ensuring that appropriate documents are issued to asylum-seekers and refugees (e.g. Egypt, Turkey) or that UNHCR has access to refugees in detention (e.g. China and Libya). The strategic use of resettlement should not be understood as a tool for migration control. Potential difficulty in assessing the strategic use of resettlement in a specific situation should not be the basis for excluding a region or a country.

 

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri določanju regij ali tretjih držav, iz katerih bo na podlagi okvira Unije za preselitev potekala preselitev, se v skladu z izvedbenimi akti iz členov 7 in 8 upoštevajo naslednji dejavniki:

Pri določanju regij ali tretjih držav, iz katerih bo na podlagi okvira Unije za preselitev potekala preselitev, se v skladu z delegiranimi akti iz členov 7 in 8 upoštevajo naslednji dejavniki:

Or. en

 

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  število oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, razseljenih v tretjo državo oziroma znotraj nje, in kakršno koli nadaljnje gibanje teh oseb na ozemlje držav članic;

(a)  globalne potrebe po preselitvi, natančno določene v dokumentu UNHCR o predvidenih globalnih potrebah po preselitvi, v katerem so opredeljeni najranljivejši begunci z vsega sveta, ki potrebujejo preselitev;

Or. en

 

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  dopolnjevanje s finančno in tehnično pomočjo, ki se zagotavlja tretjim državam, v katere oziroma znotraj katerih so bile razseljene osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Ta točka je zajeta s predlogom spremembe odstavka (d) tega člena.

 

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  splošni odnosi Unije s tretjo državo ali državami, iz katerih poteka preselitev, in s tretjimi državami na splošno;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Several stakeholders such as UNHCR, IOM, ECRE, IRC, Caritas, Red Cross, Amnesty International and many more have voiced their concerns about linking resettlement with third countries cooperation in migration matters as this moves away from resettlement as a protection tool to provide assistance to the most vulnerable refugees. The rapporteur strongly believe that the humanitarian essence of resettlement must be safeguarded, and that resettlement must continue to be based on the needs of the most vulnerable refugees. It is worth noting that UNHCR already views resettlement as the last alternative, meaning that when they assess a case all other alternatives have already been reviewed. Determining geographical priorities based on third countries cooperation in the area of migration and leveraging resettlement to reach foreign policy objectives would de facto jeopardize a humanitarian, needs-based and international protection approach.

 

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  učinkovito sodelovanje tretje države z Unijo na področju migracij in azila, vključno z:

(d)  strateška uporaba preselitve za skupinsko zagotavljanje rešitev ter izboljšanje varnega okolja in varnostnih razmer v tretjih državah, tudi z oblikovanjem učinkovitega azilnega sistema in razvojnih politik.

Or. en

Obrazložitev

The strategic use of resettlement has been defined by UNHCR as follows: “The planned use of resettlement in a manner that maximizes the benefits, directly or indirectly, other than those received by the refugee being resettled. Those benefits may accrue to other refugees, the hosting State, other States or the international protection regime in general.” The strategic use of resettlement should, for the purposes of this Framework, be understood as the use of resettlement in a strategic manner to enhance protection on a broader scale. For UNHCR this has meant, for example, improving the protection conditions in the country of asylum, such as mitigating the risk of refoulement, or ensuring that appropriate documents are issued to asylum-seekers and refugees (e.g. Egypt, Turkey) or that UNHCR has access to refugees in detention (e.g. China and Libya). The strategic use of resettlement should not, in any way, be understood as a tool for migration control. Potential difficulty in assessing the strategic use of resettlement in a specific situation should not be the basis for excluding a region or a country.

 

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  zmanjšanjem števila državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki pri prihodu iz zadevne tretje države na ozemlje držav članic neregularno prečkajo mejo;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Several stakeholders such as UNHCR, IOM, ECRE, IRC, Caritas, Red Cross, Amnesty International and many more have voiced their concerns about linking resettlement with third countries cooperation in border control matters as this moves away from resettlement as a protection tool to provide assistance to the most vulnerable refugees. The rapporteur strongly believe that the humanitarian essence of resettlement must be safeguarded, and that resettlement must continue to be based on the needs of the most vulnerable refugees. Determining geographical priorities based on third countries cooperation in the area of migration control and leveraging resettlement to reach foreign policy objectives would de facto jeopardize a humanitarian, needs-based and international protection approach. Spontaneous arrivals will not be stopped by resettlement, and the only way to reduce the need for people to use irregular ways is to increase resettlement numbers and provide other legal pathways such as humanitarian visas, extended family reunification, humanitarian admission programmes, etc.

 

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  vzpostavitvijo pogojev za uporabo konceptov prve države azila in varne tretje države za vrnitev prosilcev za azil, ki so pri prihodu iz zadevne tretje države na ozemlje držav članic neregularno prečkali mejo ali ki so z zadevno tretjo državo povezani;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Several stakeholders such as UNHCR, IOM, ECRE, IRC, Caritas, Red Cross, Amnesty International and many more have voiced their concerns about linking resettlement with third countries cooperation in asylum and migration matters as this moves away from resettlement as a protection tool to provide assistance to the most vulnerable refugees. The rapporteur strongly believe that the humanitarian essence of resettlement must be safeguarded, and that resettlement must continue to be based on the needs of the most vulnerable refugees. Determining geographical priorities based on third countries cooperation in the area of migration and asylum and leveraging resettlement to reach foreign policy objectives would de facto jeopardize a humanitarian, needs-based and international solidarity and protection approach.

 

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka iii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  povečanjem zmogljivosti za sprejem in zaščito oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in bivajo v zadevni državi, vključno z vzpostavitvijo učinkovitega azilnega sistema; ali

črtano

Or. en

Obrazložitev

Ta točka je zajeta s predlogom spremembe odstavka (d) tega člena.

 

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka iv

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  zvišanjem stopnje ponovnega sprejema državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki neregularno bivajo na ozemlju držav članic, na primer s sklenitvijo in učinkovitim izvajanjem sporazumov o ponovnem sprejemu;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Several stakeholders such as UNHCR, IOM, ECRE, IRC, Caritas, Red Cross, Amnesty International and many more have voiced their concerns about linking resettlement with third countries cooperation in asylum and migration matters as this moves away from resettlement as a protection tool to provide assistance to the most vulnerable refugees. The rapporteur strongly believe that the humanitarian essence of resettlement must be safeguarded, and that resettlement must continue to be based on the needs of the most vulnerable refugees. Determining geographical priorities based on third countries cooperation in the area of migration and leveraging resettlement to reach foreign policy objectives would de facto jeopardize a humanitarian, needs-based and international protection approach.

 

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  obseg in vsebina zavez tretjih držav za preselitev.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodno besedilo

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Do ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev, vzpostavljenih v skladu s členom 8, so upravičeni naslednji državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva:

Do ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev, vzpostavljenih v skladu s členom 8, so upravičeni le naslednji državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva:

Or. en

 

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  (i) državljani tretjih držav, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rasne, verske ali nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahajajo izven države, katere državljani so, ali dela navedene države, v katerem so imeli prej običajno prebivališče, in ne morejo ali zaradi tega strahu nočejo izkoristiti zaščite navedene države, ali osebe brez državljanstva, ki se nahajajo izven države prejšnjega običajnega prebivališča ali dela navedene države, v katerem so imele prej običajno prebivališče, zaradi enakih razlogov, kot so navedeni zgoraj, in se ne morejo ali se zaradi tega strahu nočejo vrniti v navedeno državo ali v njej bivati, ali, če to ne velja,

(a)  (i) državljani tretjih držav, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, spola, spolne identitete, spolnega izraza, verske ali nacionalne pripadnosti, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini nahajajo izven države, katere državljani so, ali dela navedene države, v katerem so imeli prej običajno prebivališče, in ne morejo ali zaradi tega strahu nočejo izkoristiti zaščite navedene države, ali osebe brez državljanstva, ki se nahajajo izven države prejšnjega običajnega prebivališča ali dela navedene države, v katerem so imele prej običajno prebivališče, zaradi enakih razlogov, kot so navedeni zgoraj, in se ne morejo ali se zaradi tega strahu nočejo vrniti v navedeno državo ali v njej bivati, ali, če to ne velja,

Or. en

 

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki spadajo v vsaj eno od naslednjih kategorij:

(b)  državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki izpolnjujejo merila iz točke (a) ter spadajo v vsaj eno od naslednjih kategorij:

Or. en

 

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 5 – točka 1 – točka b – točka i – alinea 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  osebe, ki potrebujejo pravno in/ali fizično zaščito;

–  osebe, ki potrebujejo pravno in/ali fizično zaščito, tudi tiste, ki jim grozi zavrnitev vstopa in vrnitev;

Or. en

Obrazložitev

Uskladitev z besedilom v merilih UNHCR za predložitev primera za preselitev.

 

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 5 – točka 1 – točka b – točka i – alinea 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  osebe, ranljive s socialno-ekonomskega vidika;

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b – točka i – alinea 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

–  osebe v dolgotrajnih begunskih razmerah, za katere ni na voljo drugih možnosti za trajno rešitev v bližnji prihodnosti;

Or. en

 

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b – točka ii – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  družinski člani državljanov tretjih držav, oseb brez državljanstva ali državljanov Unije, ki zakonito prebivajo v eni od držav članic:

(ii)  kadar ni drugih zakonitih poti za vstop na ozemlje Evropske unije, tudi na podlagi Direktive Sveta 2003/86/ES1a, družinski člani državljanov tretjih držav, oseb brez državljanstva ali državljanov Unije, ki zakonito prebivajo v eni od držav članic:

 

__________________

 

1a Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do ponovne združitve družine, UL L 251, 3.10.2003, str. 12–18.

Or. en

 

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b – točka ii - alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  zakonec ali zunajzakonski partner v stabilnem razmerju, kadar so v skladu s pravom ali prakso zadevne države članice v okviru njenega prava o državljanih tretjih držav ali osebah brez državljanstva neporočeni pari obravnavani na primerljiv način kot poročeni pari;

–  zakonec ali zunajzakonski partner v stabilnem razmerju;

Or. en

 

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b – točka ii - alinea 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  mladoletni otroci parov iz prve alinee, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki bodo preseljene, pod pogojem, da so neporočeni, in ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu;

–  mladoletni otroci parov iz prve alinee, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki bodo preseljene, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu;

Or. en

Obrazložitev

Čeprav poročevalka razume, da namen tega besedila ni podpiranje prezgodnjih porok, obstaja tveganje, da bi žrtve prezgodnjih porok še dodatno kaznovali z zavrnitvijo preselitve.

 

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b – točka ii - alinea 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  oče, mati ali druga odrasla oseba, ki je v skladu s pravom ali prakso države članice, v kateri je ta odrasla oseba prisotna, odgovorna za neporočeno mladoletno osebo, ki bo preseljena;

–  oče, mati ali druga odrasla oseba, ki je v skladu s pravom ali prakso države članice, v kateri je ta odrasla oseba prisotna, odgovorna za mladoletno osebo, ki bo preseljena;

Or. en

Obrazložitev

Čeprav poročevalka razume, da namen tega besedila ni podpiranje prezgodnjih porok, obstaja tveganje, da bi žrtve prezgodnjih porok še dodatno kaznovali z zavrnitvijo preselitve.

 

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, za katere se ne uporablja člen 1D Ženevske konvencije iz leta 1951 glede zaščite ali pomoči organov ali uradov Združenih narodov, razen Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR);

(c)  državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki izpolnjujejo merila iz točk (a) in (b) ter so poleg tega v skladu z odstavkom 2 člena 1D Ženevske konvencije iz leta 1951 upravičeni do ugodnosti na podlagi te Konvencije;

Or. en

Obrazložitev

Article 1D of the 1951 Geneva Convention contains both an exclusion and an inclusion clause. It excludes from the scope of that convention those persons who are at present receiving protection or assistance from an organ or agency of the United Nations other than UNHCR. It follows from the clear wording of Article 1D of the Geneva Convention that only those persons who have actually availed themselves of the assistance provided by UNRWA come within the clause excluding refugee status set out therein, which must, as such, be construed narrowly and cannot therefore also cover persons who are or have been eligible to receive protection or assistance from that agency. The second paragraph of Article 1D of the Geneva Convention includes persons for whom protection or assistances as referred to in the exclusion clause has ceased for any reason. The aim of Article 1D of the Geneva Convention is to avoid overlapping competencies between UNRWA and UNHCR, and, in conjunction with UNHCR’s Statute, ensures the continuity of protection and assistance to Palestinian refugees as necessary. For the purpose of this Framework, reference is only made to Paragraph 2 of Article 1D, i.e. the inclusion clause.

 

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka d Besedilo, ki ga predlaga Komisija Sprememba

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim pristojni organi države, v kateri se nahajajo ali v kateri so pridobile prebivališče, niso priznali pravic in obveznosti, ki izhajajo iz državljanstva navedene države, ali njim enakovrednih pravic in obveznosti.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Ta odstavek se nanaša na člen 1E Ženevske konvencije, ki vsebuje izključitveno klavzulo. Zato ni jasno, s kakšnim namenom je v tem okviru vključen v merila za upravičenost.

 

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se med osebami iz točke (b)(ii) lahko ohrani enotnost družine.

Države članice zagotovijo, da se pri vseh praksah na področju preselitve ohrani enotnost družine.

Or. en

 

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  osebe, v zvezi s katerimi obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da:

(a)  osebe, v zvezi s katerimi obstajajo resni razlogi za domnevo, da:

Or. en

Obrazložitev

Uskladitev z besedilom iz člena 1(F) Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev.

 

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a – točka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  so storile hudo kaznivo dejanje;

(ii)  so storile hudo nepolitično kaznivo dejanje;

Or. en

Obrazložitev

Uskladitev z besedilom iz člena 1(F) Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev.

 

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  osebe, v zvezi s katerimi obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da predstavljajo nevarnost za skupnost, javni red, varnost, javno zdravje ali mednarodne odnose države članice, ki obravnava spis o preselitvi, kar vključuje primere, ko je druga država članica zaprosila državo članico, ki obravnava spis o preselitvi, da se med obravnavo z njo posvetuje glede določenih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ali določenih kategorij državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, in je navedena druga država članica nasprotovala preselitvi navedenih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva iz teh razlogov;

črtano

Or. en

Obrazložitev

According to Article 78(1) TFEU, the Union’s asylum policy must be in accordance with the Geneva Convention of 28 July 1951 and the Protocol of 31 January 1967 relating to the status of refugees, and other relevant treaties. Since the term exclusion has a distinct meaning in the context of international refugee protection, which strictly relates to individuals who may be undeserving of international protection, the rapporteur has chosen to follow the exclusion clauses as set out in Article 1(F) of the Geneva Convention. Additional exclusion clauses such as this one blurs the lines between exclusion and ineligibility.

 

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so jim pristojni organi države, v kateri se nahajajo ali v kateri so pridobile prebivališče, priznali pravice in obveznosti, ki izhajajo iz državljanstva navedene države, ali tem enakovredne pravice in obveznosti.

Or. en

Obrazložitev

Uskladitev z besedilom iz člena 1(E) Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev.

 

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  osebe, v zvezi s katerimi je bil v schengenskem informacijskem sistemu ali nacionalni podatkovni zbirki ene od držav članic razpisan ukrep zavrnitve vstopa;

črtano

Or. en

Obrazložitev

According to Article 78(1) TFEU, the Union’s asylum policy must be in accordance with the Geneva Convention of 28 July 1951 and the Protocol of 31 January 1967 relating to the status of refugees, and other relevant treaties. Since the term exclusion has a distinct meaning in the context of international refugee protection, which strictly relates to individuals who may be undeserving of international protection, the rapporteur has chosen to follow the exclusion clauses as set out in Article 1(F) of the Geneva Convention. Additional exclusion clauses such as this one blurs the lines between exclusion and ineligibility.

 

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  osebe, ki so v zadnjih petih letih pred preselitvijo neregularno vstopile na ozemlje držav članic ali na njem neregularno bivale ali ki so poskušale neregularno vstopiti na ozemlje držav članic;

črtano

Or. en

Obrazložitev

According to Article 78(1) TFEU, the Union’s asylum policy must be in accordance with the Geneva Convention of 28 July 1951 and the Protocol of 31 January 1967 relating to the status of refugees, and other relevant treaties. Since the term exclusion has a distinct meaning in the context of international refugee protection, which strictly relates to individuals who may be undeserving of international protection, the rapporteur has chosen to follow the exclusion clauses as set out in Article 1(F) of the Geneva Convention. Additional exclusion clauses such as this one blurs the lines between exclusion and ineligibility. Furthermore, persons are often compelled to undertake irregular journeys because of their vulnerability and the lack of a foreseeable alternative durable solution. Excluding persons for that very reason runs a high risk of excluding people in dire need of protection. In addition, a person’s protection situation can change under a period of five years, e.g. a war could outbreak in his/her country or the person could be forced into a marriage, such a broad exclusion hamper to take into account the new situation of the person and could lead to a denial of protection.

 

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  osebe, ki jih je že preselila druga država članica pri izvajanju te uredbe, Sklepov 11097/15 predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 20. julija 2015, izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016, Priporočila Komisije C(2015) 9490 z dne 15. decembra 2015 ali nacionalnega programa za preselitev; ter

(e)  osebe, ki jih je že preselila druga država članica pri izvajanju te uredbe, Sklepov 11097/15 predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 20. julija 2015 ali nacionalnega programa za preselitev; ter

Or. en

 

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  osebe, v zvezi s katerimi so države članice v zadnjih petih letih pred preselitvijo zavrnile preselitev v skladu s tem odstavkom.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Države članice lahko imajo posebne razloge za zavrnitev preselitve osebe. Oseba lahko ima npr. zdravstveno stanje, ki ga v državi članici iz različnih razlogov ni mogoče zdraviti. To ne bi smela biti podlaga za izključitev ranljivih oseb iz vseh držav članic.

 

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva so lahko izključene iz ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev, vzpostavljenih v skladu s členom 8, če se eden od izključitvenih razlogov iz točk (a) ali (b) odstavka 1 za njih uporablja prima facie.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 7 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Letni program Unije za preselitev

Dveletni program Unije za preselitev

Or. en

 

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Svet na predlog Komisije sprejme letni načrt Unije za preselitev v tistem letu, ki nastopi pred letom izvajanja načrta.

1.  Komisija je v skladu s členom 14 pooblaščena, da vsaki dve leti sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to uredbo, da oblikuje načrt Unije za preselitev v skladu z naslednjimi odstavki.

Or. en

Obrazložitev

Člena 7 in 8 sta tesno povezana, saj gre za tehnične postopke, ki se opravijo pred preselitvijo. Poročevalka želi to poudariti, zato predlaga spremembo členov, da bo prenos pooblastila omenjen v obeh členih. S tem bodo tehnični postopki jasnejši in tudi preglednejši, države članice pa bodo imele širše pristojnosti v okviru ciljnih programov, kar je pomembno, saj bodo prav države članice tiste, ki jih bodo izvajale.

 

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Načrti Unije za preselitev upoštevajo posvetovanja z odborom na visoki ravni za preselitev in temeljijo na letni napovedi globalnih potreb po preselitvi, ki jo pripravi UNHCR.

Or. en

 

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – uvodno besedilo

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Letni načrt Unije za preselitev vključuje:

2.  Načrt Unije za preselitev vključuje:

Or. en

 

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  največje skupno število oseb, ki bodo preseljene;

(a)  ciljno število oseb, ki bodo preseljene, ki pokriva vsaj 25 % letnih predvidenih globalnih potreb po preselitvi;

Or. en

Obrazložitev

Europe has 23.8% of the world's GDP, yet EU Member States host only around 8% of the world's refugees. This places a disproportionate burden on developing countries, which host the vast majority. 22 European countries resettled 13,040 persons in 2015 (9,629 to 17 EU Member States), with Europe contributing, on average, approximately 10 per cent to global resettlement intakes over the past five years. By contrast, that same year, the U.S. resettled 69,933 refugees. In order for an EU Resettlement Framework to add value, it needs to increase both the quality and the quantity of resettlement to the Union. If we want to reduce the need for dangerous journeys, reduce loss of lives and reliance on smuggling networks, this will only become a reality when the number of places offered is credible and meaningful. Therefore, the rapporteur suggests to increase the number of resettlement places reflecting the EUs responsibility as a global region with the capacity to do so.

 

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podrobnosti o udeležbi držav članic pri letnem načrtu Unije za preselitev in njihovih prispevkih k skupnemu številu oseb, ki bodo preseljene;

(b)  podrobnosti o udeležbi držav članic pri načrtu Unije za preselitev in njihovih prispevkih k skupnemu številu oseb, ki bodo preseljene;

Or. en

 

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  splošna geografska prednostna območja.

(c)  splošna geografska prednostna območja na podlagi dokumenta UNHCR o predvidenih globalnih potrebah po preselitvi.

Or. en

 

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  nedodeljeno nujno kvoto, opredeljeno v členu 11a, da se upoštevajo nujni primeri, ne glede na geografska prednostna območja iz točke c.

Or. en

Obrazložitev

Z uvedbo posebnih nujnih kvot v okviru načrtov Unije za preselitev, ki niso povezane s prednostnimi regijami in populacijami, bi omogočili globalen odziv na nujne primere, za katere sedaj močno primanjkuje mest.

 

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija sprejme izvedbene akte o vzpostavitvi ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev, skladnih z letnim načrtom Unije za preselitev, sprejetim v skladu s členom 7. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

1.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 14, ki dopolnjujejo to uredbo, da oblikuje ciljno usmerjene programe Unije za preselitev, skladne z načrtom Unije za preselitev, sprejetim v skladu s členom 7 na podlagi odstavka 2.

Or. en

Obrazložitev

Člena 7 in 8 sta tesno povezana, saj gre za tehnične postopke, ki se opravijo pred preselitvijo. Poročevalka želi to poudariti, zato predlaga spremembo členov, da bo prenos pooblastila omenjen v obeh členih. S tem bodo tehnični postopki jasnejši in tudi preglednejši, države članice pa bodo imele širša pooblastila v okviru ciljnih programov, kar je pomembno, saj jih bodo one izvajale.

 

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  točno število oseb, ki bodo preseljene, od največjega skupnega števila, določenega v letnem programu Unije za preselitev iz točke (a) člena 7(2), in podrobnosti o udeležbi držav članic pri ciljno usmerjenem programu Unije za preselitev;

(b)  točno število oseb, ki bodo preseljene, od ciljnega števila, določenega v programu Unije za preselitev iz točke (a) člena 7(2), in podrobnosti o udeležbi držav članic pri ciljno usmerjenem programu Unije za preselitev;

Or. en

 

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  natančno opredelitev regij ali tretjih držav, iz katerih bo v skladu s členom 4 potekala preselitev;

(c)  natančno opredelitev regij ali tretjih držav, iz katerih bo v skladu s členom 7(2)(c) in členom 4 potekala preselitev;

Or. en

 

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  če je to potrebno, ureditve usklajevanja in praktičnega sodelovanja na lokalni ravni med državami članicami, ki jih v skladu s členom 12(3) podpira [Agencija Evropske unije za azil], in s tretjimi državami, UNHCR ali drugimi partnerji;

(d)  če je to potrebno, ureditve usklajevanja in praktičnega sodelovanja na lokalni ravni med državami članicami, ki jih v skladu s členom 12(3) podpirata UNHCR in, na zahtevo držav članic, [Agencija Evropske unije za azil], in s tretjimi državami ali drugimi partnerji;

Or. en

 

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  opis posebne skupine ali skupin državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, za katere se uporablja ciljno usmerjeni program Unije za preselitev;

(e)  opis posebne skupine ali skupin državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, na podlagi dokumenta UNHCR o predvidenih globalnih potrebah po preselitvi in v skladu s kategorijami za predložitev primera za preselitev iz člena 5(b)(i), za katere se uporablja ciljno usmerjeni program Unije za preselitev;

Or. en

 

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  navedbo, ali se uporablja redni postopek iz člena 10 ali hitri postopek iz člena 11, po potrebi z natančno opredelitvijo, kako se bosta izvajali določitev in presoja v zvezi z državljani tretjih držav ali osebami brez državljanstva, in rok za sprejetje odločitev o preselitvi;

(f)  navedbo, ali se uporablja redni postopek iz člena 10 ali hitri postopek iz člena 11;

Or. en

Obrazložitev

Za izvajanje programov so odgovorne države članice, zato bi morale države članice natančno opredeliti način izvajanja določitve in ocenjevanja. Časovni okvir za sprejemanje odločitev je že vključen v točko (g) tega člena.

 

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Postopka preselitve iz členov 10 in 11 se uporabljata za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so izrazile, da soglašajo s preselitvijo, in ki soglasja niso naknadno umaknile ali odklonile preselitev v določeno državo članico.

Preselitev v okviru te uredbe se uporablja za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so izrazile, da soglašajo s preselitvijo.

Or. en

Obrazložitev

Vključitev izključitvenih razlogov v ta člen povzroča zmedo, saj se izključitveni razlogi obravnavajo v členu 6.

 

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice pri izvajanju ciljno usmerjenega programa Unije za preselitev določijo državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva in presodijo, ali ti državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva spadajo na področje uporabe ciljno usmerjenega programa Unije za preselitev.

Države članice se pri izvajanju ciljno usmerjenega programa Unije za preselitev opirajo predvsem na določitev in predložitev primerov s strani UNHCR. Določitev lahko izvajajo tudi države članice ali ustrezne organizacije.

 

Nato države članice presodijo, ali ti državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva spadajo na področje uporabe ciljno usmerjenega programa Unije za preselitev. Države članice lahko zaprosijo za pomoč [Agencije Evropske unije za azil].

Or. en

 

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pri izvajanju rednega postopka lahko države članice prosijo, da UNHCR ali po potrebi [Agencija Evropske unije za azil] oziroma ustrezni mednarodni organi celovito presodijo:

 

(a)   ali spadajo na področje uporabe ciljno usmerjenega programa Unije za preselitev; ter

 

(b)   ali spadajo v eno od kategorij za predložitev primera za preselitev iz člena 5(b)(i), ter razlog, ki je podlaga za presojo.

 

Države članice lahko tudi prosijo, da UNHCR celovito presodi, ali državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, za katere je UNHCR predložil primere, izpolnjujejo merila za status begunca v smislu člena 1 Ženevske konvencije iz leta 1951.

Or. en

Obrazložitev

Zaradi večje jasnosti je bil člen 10(8) z nekaterimi spremembami prestavljen in združen v člen 10(1), v katerem je postopek podrobno opisan.

 

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko med drugim dajo prednost državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva z:

črtano

(a)   družinskimi vezmi z državljani tretjih držav, osebami brez državljanstva ali državljani Unije, ki zakonito prebivajo v eni od držav članic;

 

(b)   družbenimi ali kulturnimi vezmi ali drugimi značilnostmi, ki lahko olajšajo vključevanje v udeleženo državo članico, če pri tem ne gre za diskriminacijo na podlagi kakršnega koli razloga, kot so spol, rasa, barva kože, etnično ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost, brez poseganja v razlike pri obravnavi, potrebne za presojo iz prvega pododstavka;

 

(c)   posebnimi potrebami po zaščiti ali ranljivostmi.

 

Or. en

Obrazložitev

Preferential treatment of any particular class or group of refugees, for whatever reason, will come at the expense of appropriate treatment for other persons who, from an objective humanitarian perspective, are equally deserving. The international community has therefore laid down, in the Geneva Convention of 28 July 1951 Relating to the Status of Refugees, binding rules of international humanitarian law that delineate who, in what circumstances, is to be treated as a refugee and how they are to be cared for. All EU Member States are signatories to that Convention. With this background, it is directly unsuitable to include "integration potential" in this Regulation.

 

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice po določitvi državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva evidentirajo naslednje informacije o osebah, v zvezi s katerimi nameravajo izvesti postopek preselitve:

črtano

(a)   ime, datum rojstva, spol, državljanstvo in druge osebne podatke;

 

(b)   prstne odtise vseh prstov in podobo obraza vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, stare vsaj šest let;

 

(c)   vrsto in številko katerega koli osebnega dokumenta ali potne listine državljana tretje države; ter

 

(d)  datum registracije, kraj registracije in organ registracije.

 

Pri registraciji se lahko zberejo tudi dodatni podatki, potrebni za izvajanje odstavkov 3 in 4.

 

Or. en

Obrazložitev

Ta odstavek se prestavi za odstavka 3 in 4, ker je treba merila za upravičenost in izključitvene razloge obravnavati pred registracijo potencialnih upravičencev. Sicer bi lahko bili registrirani primeri, ki niso upravičeni do premestitve, kar bi povzročilo nepotrebno upravno breme za države članice in vzbudila napačna pričakovanja.

 

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

O tem države članice presodijo na podlagi dokumentarnih dokazil, vključno na podlagi informacij UNHCR, kjer je to ustrezno, o tem, ali državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva izpolnjujejo pogoje za status begunca, ali na podlagi osebnega razgovora ali kombinacije obojega.

O tem države članice presodijo zlasti na podlagi dokumentarnih dokazil, vključno na podlagi informacij UNHCR, kjer je to ustrezno, o tem, ali državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva izpolnjujejo pogoje za status begunca, ali na podlagi osebnega razgovora ali kombinacije obojega.

Or. en

Obrazložitev

Če bi izvajanje ocenjevanja v državah članicah uredili z izčrpnim seznamom, bi lahko prišlo do kršitve načela prostega pridobivanja dokazov in proste presoje dokazov.

 

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice odločijo o preselitvi državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na podlagi presoje iz odstavka 3 čim prej in najpozneje v osmih mesecih od njihove registracije. Države članice lahko ta rok osmih mesecev podaljšajo za največ štiri mesece, če primer vključuje zapletena dejanska ali pravna vprašanja.

4.  Države članice odločijo o preselitvi državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na podlagi presoje iz odstavka 3 čim prej in najpozneje v osmih mesecih od njihove registracije. Države članice lahko ta rok podaljšajo za največ štiri mesece, če primer vključuje zapletena dejanska ali pravna vprašanja.

Or. en

 

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4 a.  Kadar države članice sprejmejo pozitivno odločitev, evidentirajo naslednje razpoložljive informacije o osebah, v zvezi s katerimi nameravajo izvesti postopek preselitve:

 

(a)   ime, datum rojstva, spol in državljanstvo;

 

(b)   prstne odtise vseh prstov in podobo obraza vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva;

 

(c)   vrsto in številko katerega koli osebnega dokumenta ali potne listine državljana tretje države; ter

 

(d)   datum registracije, kraj registracije in organ registracije.

Or. en

Obrazložitev

To je izvirni odstavek 2 ( z nekaterimi manjšimi spremembami), ki je bil prestavljen za odstavka 3 in 4, ker je treba merila za upravičenost in izključitvene razloge obravnavati pred registracijo potencialnih upravičencev. Sicer bi lahko bili registrirani primeri, ki niso upravičeni do premestitve, kar bi povzročilo nepotrebno upravno breme za države članice in vzbudila napačna pričakovanja.

 

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 5 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Po izteku navedenega obdobja države članice podatke izbrišejo. Države članice pred iztekom navedenega obdobja izbrišejo podatke, ki se nanašajo na osebo, ki je pridobila državljanstvo katere koli države članice, in sicer takoj, ko država članica ugotovi, da je zadevna oseba pridobila takšno državljanstvo.

Po izteku navedenega obdobja države članice podatke izbrišejo. Države članice pred iztekom navedenega obdobja izbrišejo podatke, ki se nanašajo na osebo, ki je pridobila državljanstvo katere koli države članice.

Or. en

 

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Če se sprejme zavrnilna odločba, se preselitev zadevne osebe ne izvede.

6.  Če se sprejme zavrnilna odločba, se preselitev zadevne osebe v državo članico, ki je sprejela odločitev, ne izvede. Razlog za zavrnitev se sporoči UNHCR ali drugim organizacijam, ki so predložile primer, da se po potrebi izvede nadaljnja obravnava.

Or. en

Obrazložitev

UNHCR spodbuja države, naj sporočijo razloge za zavrnitev, ki so lahko povezani tudi z vprašanji, ki ne zadevajo upravičenosti. Če je UNHCR seznanjen z razlogi držav članic, lahko na primer pojasni odprta vprašanja, obravnava ponovno predložitev primera drugi (tudi neevropski) državi za preselitev ali pa po potrebi nadalje spremlja druga vprašanja, povezana z varnostjo.

 

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 7 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prizna status begunca, če zadevni državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izpolnjuje merila za status begunca, ali status subsidiarne zaščite, če je zadevni državljan tretje države ali oseba brez državljanstva upravičena do subsidiarne zaščite. Država članica zadevnega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva obvesti o navedeni odločbi. Odločitev o priznanju statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite ima enak učinek kot odločitev o priznanju statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite iz členov 13 oziroma 19 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o pogojih za azil], ko zadevna oseba vstopi na ozemlje ene od držav članic;

(a)  prizna status begunca, če zadevni državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izpolnjuje merila za status begunca, ali status subsidiarne zaščite, če je zadevni državljan tretje države ali oseba brez državljanstva upravičena do subsidiarne zaščite. Država članica zadevnega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva obvesti o navedeni odločbi in jo seznani s pravicami, ki jih ima na podlagi tega statusa. Odločitev o priznanju statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite ima enak učinek kot odločitev o priznanju statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o pogojih za azil], ko zadevna oseba vstopi na ozemlje ene od držav članic; Države članice lahko izdajo stalna ali neomejena dovoljenja za prebivanje pod pogoji, ki so ugodnejši od pogojev iz člena 13 Direktive Sveta 2003/109/ES1a.

 

__________________

 

1aDirektiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, UL L 16, 23.1.2004, str. 44–53.

Or. en

Obrazložitev

Podlaga za preselitev kot trajno rešitev je zagotovitev stalnega bivališča v državah za preseljene osebe. Obdobje enega, treh ali celo petih let ne more biti trajna rešitev. Zato je nujno, da lahko država članica, ki to želi, odobri ugodnejša dovoljenja za prebivanje, kot so predlagana v Uredbi (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil].

 

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 7 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva ponudi orientacijski program pred odhodom, ki lahko vključuje informacije o njihovih pravicah in obveznostih, jezikovne tečaje ter informacije o družbeni, kulturni in politični ureditvi države članice.

(c)  državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva ponudi orientacijski program pred odhodom, ki lahko vključuje informacije o njihovih pravicah in obveznostih, jezikovne tečaje ter informacije o družbeni, kulturni in politični ureditvi države članice. Te programe je mogoče zagotoviti po vstopu v državo.

Or. en

 

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8.  Države članice lahko zaradi izvajanja rednega postopka pred določitvijo državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva zaprosijo UNHCR, [Agencijo Evropske unije za azil], kjer je to ustrezno, ali ustrezne mednarodne organe, da jim predložijo zadeve v zvezi z državljani tretjih držav ali osebami brez državljanstva, glede katerih so ti subjekti celovito presodili:

črtano

(a)   ali spadajo na področje uporabe ciljno usmerjenega programa Unije za preselitev; ter

 

(b)  ali spadajo v eno od kategorij ranljivosti iz točke (b)(i) člena 5.

 

Države članice lahko UNHCR zaprosijo tudi, da celovito presodi, ali državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, v zvezi s katerimi jim je UNHCR predložil zadeve, izpolnjujejo merila za status begunca v smislu člena 1 Ženevske konvencije iz leta 1951.

 

Države članice lahko prav tako zaprosijo, da se med drugim upoštevajo merila iz točk (a) do (c) odstavka 1.

 

Or. en

Obrazložitev

Ta odstavek je bil prestavljen in združen s členom 10(1), saj oba opisujeta isti postopek.

 

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9.  Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s postopkom iz člena 14 za dopolnitev elementov iz odstavkov 1 do 4, da se postopek preselitve po potrebi prilagodi okoliščinam v tretji državi, iz katere poteka preselitev.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Ni jasno, kaj bi lahko bila cilj in področje uporabe teh delegiranih aktov, zlasti v zvezi s presojo in odločanjem o primeru preselitve, kakor tudi ni jasno, zakaj tega ni mogoče bolje doseči z drugimi sredstvi. Člen 10 državam članicam zagotavlja dovolj prožnosti, da postopek po potrebi prilagodijo za uspešno izvajanje odstavkov 1–4.

 

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  ne presojajo, ali državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva izpolnjujejo zahteve iz točke (a)(i) člena 5;

(1)  ne smejo presojati, ali državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva izpolnjujejo zahteve iz točke (a)(i) člena 5;

Or. en

 

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva priznajo status subsidiarne zaščite.

(4)  lahko državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva priznajo status subsidiarne zaščite, če presoja za dodelitev statusa begunca ni bila zaključena v roku iz odstavka 3 tega člena.

Or. en

 

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 11 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Nujni postopek

 

Kadar Komisija v delegiranem aktu o sprejetju načrta Unije za preselitev določa nujni postopek, ki ni povezan s posebnimi regijami ali populacijo, za primere, v katerih je potrebna hitra odstranitev določenih oseb iz nevarnega okolja v zelo kratkem času zaradi neposredne grožnje njihovi varnosti ali resnega zdravstvenega stanja, države članice z odstopanjem od člena 10:

 

1)   sprejmejo zavezo, da bodo vzpostavile hitri postopek za nujne primere, če takšen postopek še ne obstaja;

 

2)   opredelijo določeno število območij, ki niso povezana s posebnimi regijami ali populacijami, ki lahko uporabijo ta postopek;

 

3)   sprejmejo nujne primere za preselitev, ki jih predloži UNHCR, pri katerih je zaradi neposredne grožnje varnosti ali resnega zdravstvenega stanja oseb potrebna odstranitev iz nevarnega okolja v zelo kratkem času;

 

4)   pospešijo presojo, ali begunci oziroma osebe brez državljanstva izpolnjujejo zahteve in merila za upravičenost, določena v tem okviru na podlagi člena 5, in

 

5)   poskušajo sprejeti odločitev v dveh tednih od predložitve primera ter zagotovijo takojšnjo premestitev državljana tretje države ali osebe brez državljanstva.

Or. en

Obrazložitev

Z uvedbo posebnih nujnih kvot in postopka v okviru načrtov Unije za preselitev, ki niso povezani s prednostnimi regijami in populacijami, bi omogočili globalen odziv na nujne primere, za katere sedaj močno primanjkuje mest.

 

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice za lažje izvajanje ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev imenujejo nacionalne kontaktne točke in se lahko odločijo za imenovanje uradnikov za zvezo v tretjih državah.

1.  Države članice za lažje izvajanje ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev imenujejo nacionalne kontaktne točke in se lahko odločijo za imenovanje uradnikov za zvezo v tretjih državah. Države članice lahko pomagajo [Agenciji Evropske unije za azil] in po potrebi uporabljajo obstoječe strukture za operativno sodelovanje na področju preselitve.

Or. en

 

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Državam članicam lahko pri izvajanju ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev, zlasti pri izvedbi orientacijskih programov pred odhodom, opravljanju zdravniških pregledov pred potovanjem, organizaciji potovanja in drugih praktičnih ureditvah, pomagajo partnerji v skladu z ureditvami usklajevanja in praktičnega sodelovanja na lokalni ravni za ciljno usmerjene programe Unije za preselitev, vzpostavljenimi na podlagi točke (d) člena 8(2).

3.  Državam članicam lahko pri izvajanju ciljno usmerjenih programov Unije za preselitev, zlasti pri izvedbi orientacijskih programov pred odhodom, opravljanju zdravniških pregledov pred potovanjem, organizaciji potovanja in drugih praktičnih ureditvah, pomagajo Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in drugi partnerji v skladu z ureditvami usklajevanja in praktičnega sodelovanja na lokalni ravni za ciljno usmerjene programe Unije za preselitev, vzpostavljenimi na podlagi točke (d) člena 8(2).

Or. en

 

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ustanovi se Odbor na visoki ravni za preselitev, ki ga sestavljajo predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter držav članic. Povabijo se lahko tudi [Agencija Evropske unije za azil], UNHCR in IOM. Predstavniki Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice se povabijo na sestanke Odbora na visoki ravni za preselitev, če so navedene države izrazile namen, da se pridružijo izvajanju letnega načrta Unije za preselitev.

1.  Ustanovi se Odbor na visoki ravni za preselitev, ki ga sestavljajo predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, držav članic, UNHCR, [Agencije Evropske unije za azil], IOM in drugih ustreznih organizacij civilne družbe. Predstavniki Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice se povabijo na sestanke Odbora na visoki ravni za preselitev, če so navedene države izrazile namen, da se pridružijo izvajanju letnega načrta Unije za preselitev.

 

Po letnih tristranskih posvetovanjih o preselitvi in objavi predvidenih globalnih potreb po preselitvi UNHCR se sestane odbor na visoki ravni za preselitev, da določi glavne elemente načrta Unije za preselitev ter različne ciljno usmerjene programe Unije za preselitev.

Or. en

 

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 7 in 8 se prenese na Komisijo za obdobje 4 let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Or. en

Obrazložitev

Predlog Komisije vsebuje prenos pooblastila za nedoločeno časovno obdobje. Odločitev za določeno časovno obdobje (4 leta), ki se lahko samodejno podaljša, bi omogočila vzpostavitev obveznosti poročanja najpozneje 9 mesecev pred koncem 4-letnega obdobja, da bosta lahko oba sozakonodajalca pregledala in ocenila delovanje prenosa pooblastila v praksi.

 

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Prenos pooblastila iz člena 10(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Pooblastilo iz členov 7 in 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Or. en

 

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 7 in 8, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Or. en

 

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15

črtano

Postopek v odboru

 

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

 

Or. en

 

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica so povabljene, da se pridružijo k izvajanju letnega načrta Unije za preselitev. Pri navedeni pridružitvi se ustrezno upoštevajo osrednji elementi te uredbe, zlasti tisti, ki zadevajo postopek preselitve ter pravice in obveznosti preseljenih oseb.

Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica so povabljene, da se pridružijo k izvajanju načrta Unije za preselitev. Pri navedeni pridružitvi se ustrezno upoštevajo osrednji elementi te uredbe, zlasti tisti, ki zadevajo postopek preselitve ter pravice in obveznosti preseljenih oseb.

Or. en

 

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Uredba (EU) št. 516/2014

Člen 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  „preselitev“ pomeni sprejem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz tretje države, v katero oziroma znotraj katere so bile razseljene, na ozemlje ene od držav članic z namenom, da se jim prizna mednarodna zaščita;

(a)  „preselitev“ pomeni izbiro, sprejem in premestitev državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz države, v kateri so zaprosile za zaščito, v državo članico z namenom, da se jim prizna mednarodna zaščita in zagotovi trajna rešitev;

Or. en

Obrazložitev

Spremenjeno, da se uskladi s členom 2 tega okvira.

 

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Uredba (EU) št. 516/2014

Člen 2 – točka ab

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab)  ,ciljno usmerjen program Unije za preselitev‘ pomeni ciljno usmerjen program Unije za preselitev, vzpostavljen v skladu s členom 15(2) [Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o okviru za preselitev)].

(ab)  „ciljno usmerjen program Unije za preselitev“ pomeni ciljno usmerjen program Unije za preselitev, vzpostavljen v skladu s členom 8 [Uredbe (EU) XXX/XXX (uredba o okviru za preselitev)].

Or. en

 

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) št. 516/2014

Člen 17 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s točko (a) člena 15(1), prejmejo pavšalni znesek v višini 10 000 EUR za vsako osebo, preseljeno v okviru ciljno usmerjenega programa Unije za preselitev.

1.  Države članice poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s točko (a) člena 15(1), vsaki dve leti prejmejo dodaten znesek iz člena 15(2)(b) v obliki pavšalnega zneska v višini 6 000 EUR za vsako preseljeno osebo. Skupni znesek se poveča na 10 000 EUR za vsako osebo, preseljeno v okviru ciljno usmerjenega programa za preselitev.

Or. en

Obrazložitev

Čeprav je treba države članice spodbujati k sodelovanju v okviru Unije za preselitev, jih ne bi smeli odvračati od nacionalnih prizadevanj na področju preselitve. S tem predlogom spremembe poskuša poročevalka vzpostaviti ravnovesje med tema dvema ciljema.

 

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija do 31. decembra 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe v državah članicah.

1.  Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe v državah članicah.

Or. en

 

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji in [Agenciji Evropske unije za azil] zagotovijo potrebne informacije za pripravo poročila za namen iz odstavka 1 poleg informacij, ki jih posredujejo [Agenciji Evropske unije za azil], o številu državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki so bili vsak teden dejansko preseljeni, kot je določeno v členu 22(3) [Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba)].

2.  Države članice Komisiji in [Agenciji Evropske unije za azil] zagotovijo potrebne informacije za pripravo poročila za namen iz odstavka 1 poleg informacij, ki jih posredujejo [Agenciji Evropske unije za azil], o številu državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki so bili dejansko preseljeni, kot je določeno v členu 22(3) [Uredbe (EU) XXX/XXX (dublinska uredba)].

Or. en

 

 

 

 

 

OBRAZLOŽITEV

Vsak dan je 34.000 moških, žensk in otrok prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi konfliktov, preganjanja, nasilja in kršitev človekovih pravic. To število se iz leta v leto postopoma povečuje, tako da je sedaj več kot 65 milijonov ljudi na begu, da bi rešili svoja življenja. Od tega je dve tretjini notranje razseljenih oseb in ena tretjina beguncev. Po ocenah je bilo samo leta 2015 razseljenih 12,4 milijona oseb. Ker te številke nenehno naraščajo, konflikti in nasilje, ki so temu vzrok, pa ne prenehajo, so nujno potrebne učinkovitejše in trajne rešitve na svetovni ravni.

 

Ženevska konvencija: mednarodni pravni instrument po drugi svetovni vojni

Po drugi svetovni vojni so številne države spoznale, da je treba podpirati in še naprej razvijati mednarodne pravne instrumente. Eden od ciljev je bila vzpostavitev mednarodnega instrumenta, ki bi zagotovil pribežališče ljudem, ki potrebujejo zaščito. V Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev je mednarodna skupnost določila zavezujoča pravila mednarodnega humanitarnega prava, ki določajo, koga in v kakšnih okoliščinah je treba obravnavati kot begunca in kako je treba zanj poskrbeti. Vse države članice EU so pogodbenice te konvencije. Čeprav Evropska unija ni podpisala konvencije, člen 63(1) Pogodbe o ustanovitvi ES izrecno določa, da je treba skupno azilno politiko oblikovati v skladu s Konvencijo iz leta 1951 in Protokolom iz leta 1967.

Leta 1950 po drugi svetovni vojni je bil ustanovljen Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), da bi pomagal milijonom ljudi, ki so zbežali ali izgubili svoje domove. UNHCR ima vlogo varuha Konvencije iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967. Je osrednji svetovni akter, ki nudi podporo državam, ki gostijo begunce, ter pomaga državam pri političnem odzivanju. Da bi Evropska unija okrepila svoje delo na področju zaščite beguncev in preselitve, je ključno graditi na podlagi dela UNHCR.

 

Preselitev: varna in zakonita pot do mednarodne zaščite

Skupni evropski azilni sistem, ki je trenutno v postopku revizije, obravnava različne elemente, kot so povečana delitev odgovornosti za sprejem beguncev, pogoji za sprejem, skupni postopki in pravila za upravičenost. Vendar pa obstaja vrzel pri obravnavi potrebe po varnem in zakonitem vstopu v EU.

Tako kot Evropska komisija, komisar Sveta Evrope za človekove pravice, visoki komisar Združenih narodov za begunce, posebni poročevalec ZN za človekove pravice migrantov, Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice in številni akterji civilne družbe, je Evropski parlament v številnih resolucijah v preteklih letih pozival, da se zagotovijo razširjene ter učinkovitejše varne in zakonite poti v EU. Potreba po varnih in zakonitih poteh, vključno s preselitvijo, je bila poudarjena tudi na vrhu ZN o beguncih in migrantih ter vrhu za begunce, ki ga je septembra 2016 organiziral predsednik Obama.

Čeprav je preselitev podobna migracijskim potem, ima posebne značilnosti. Zato je treba preselitev opredeliti kot dopolnitev in ne kot nadomestilo za druge zakonite poti do mednarodne zaščite, vključno z humanitarnimi vizumi, združitvijo družin v širšem smislu in programi za humanitarni sprejem.

UNHCR je na podlagi svojega statuta in resolucij generalne skupščine ZN pooblaščen, da začne preseljevanje kot eno od treh trajnih rešitev. Uradna opredelitev preseljevanja v priročniku o preselitvi (Resettlement Handbook) UNHCR je sledeča:

Preselitev pomeni izbiro in premestitev beguncev iz države, v kateri so zaprosili za zaščito, v tretjo državo, ki se je strinjala, da jim kot beguncem prizna status stalnega rezidenta. Zagotovljen status jamči zaščito pred vračanjem ter preseljenemu beguncu in njegovi družini ali vzdrževanim osebam zagotavlja dostop do pravic, ki so podobne pravicam, ki jih uživajo državljani. Preselitev predvideva tudi možnost, da begunec sčasoma postane državljan države, v katero je bil preseljen.

Preselitev je oblikovana kot orodje, ki zagotavlja zaščito in trajno rešitev za begunce. Zaradi tega visoki komisar Združenih narodov za begunce, Mednarodna organizacija za migracije, Evropski svet za begunce in izgnance, Mednarodni reševalni odbor, Karitas, Rdeči križ, Amnesty International in številni drugi deležniki menijo, da pogojevanje preseljevanja s sodelovanjem tretjih držav na področju migracij ni sprejemljiva rešitev, saj se oddaljuje od preselitve kot orodja za zaščito najranljivejših beguncev. Preseljevanje mora še naprej temeljiti na potrebah najranljivejših beguncev. Opozoriti je treba, da je po mnenju UNHCR preselitev zadnja možnost, kar pomeni, da se primer presoja šele po pregledu drugih trajnih rešitev. Določanje geografskih prednostnih območij na podlagi sodelovanja tretjih držav na področju migracij ter izkoriščanje preseljevanja za doseganje ciljev zunanje politike bi torej dejansko ogrozilo humanitarni pristop k mednarodni zaščiti, ki temelji na potrebah. Prav tako je ključna uskladitev okvira Unije z UNHCR pri določanju meril za upravičenost, ki se uporabljajo pri programih za preselitev.

 

Okvir Unije za dopolnjevanje mednarodnih struktur za preselitev

Da bi okvir EU krepil globalna prizadevanja za preselitev ter upošteval mednarodno pravo, mora preselitev temeljiti na zagotavljanju zaščite prizadetih oseb. Okvir Evropske unije za preselitev mora temeljiti na humanitarnih potrebah, prispevati k izpolnjevanju globalnih potreb po preselitvi ter lajšati dolgotrajne begunske razmere. Zato ga je treba uskladiti z že obstoječimi mednarodnimi strukturami za preselitev, da bi dopolnjeval njihova prizadevanja in lahko še dodatno povečal sodelovanje držav članic EU na področju preseljevanja ter, kar je najpomembnejše, da bi dejansko deloval v praksi. To bo zagotovljeno na naslednje načine:

o  Potrdi se vloga UNHCR kot glavne institucije, ki predloži primere za preselitev državam članicam (člen 10). To ne pomeni, da države članice ali druge ustrezne organizacije ne morejo predložiti primerov, temveč le potrjuje, kako se preseljevanje že izvaja v praksi. Vzpostavlja pa zaščitne ukrepe ter preprečuje podvajanje postopkov in struktur.

o  Geografska prednostna območja (člena 4 in 7) bi morala temeljiti na dokumentu o predvidenih globalnih potrebah po preselitvi, ki ga UNHCR objavi vsako leto. V tem dokumentu je mogoče najti najizčrpnejšo oceno o tem, kje v svetu so potrebe po preselitvi največje, zato je jasno, da mora usmerjati okvir Unije za preselitev.

o  Vlogo odbora na visoki ravni za preselitev bi bilo treba natančneje uskladiti z obstoječimi strukturami. Odbor na visoki ravni za preselitev se sestane po letnih tristranskih posvetovanjih o preselitvi, da določi glavne elemente načrta Unije za preselitev ter različne ciljno usmerjene programe Unije za preselitev. Članstvo v odboru na visoki ravni za preselitev je bilo razširjeno, da bi zagotovili večjo preglednost in kakovost.

 

Okvir Unije za povečanje številk

Evropa ima 23,8 % svetovnega BDP (podatki OECD, 2014), vendar države članice EU gostijo le približno 8 % svetovnih beguncev. Zaradi tega države v razvoju, ki gostijo veliko večino beguncev, nosijo nesorazmerno breme. 22 evropskih držav je leta 2015 preselilo 13 040 oseb (9 629 v 17 držav članic), tako da je Evropa povprečno sprejela približno 10 % globalno preseljenih oseb v zadnjih petih letih. Za primerjavo – Združene države so v istem letu preselile 69 933 beguncev.

Države članice EU niso pokazale pripravljenosti za vzpostavitev ustreznih zakonitih in varnih poti za vstop v regijo. Posledično se morajo ljudje, ki bežijo, obrniti na tihotapce ter se odpraviti na nevarne in neregularne poti. Če želimo zmanjšati potrebo po nevarnih poteh, izgubo življenj in uporabo tihotapskih mrež, je treba ponuditi verodostojno in dovolj veliko število mest. Okvir Unije za preselitev bi moral predvideti preselitev najmanj 25 % letnih pričakovanih globalnih potreb po preselitvi. V letu 2017 bi to pomenilo približno 250 000 ljudi.

Okvir Unije za podpiranje nacionalnih programov

Države članice EU, ki imajo delujoče in uspešne programe za preselitev, je treba spodbujati, da jih nadaljujejo in širijo, delijo svoje izkušnje ter združujejo sredstva. Državam članicam, ki so šele začele svoje programe za preselitev, je treba zagotoviti vso potrebno podporo, da bodo njihove prve izkušnje dobre in pozitivne. Države članice, ki imajo malo izkušenj na področju preselitev ali so celo brez njih, morajo vzpostaviti trdno strukturo, ki jim bo pomagala pri začetku. To zajema izmenjavo najboljše prakse z drugimi državami članicami ter operativno in tehnično podporo, tudi s strani [Agencije Evropske unije za azil]. Če bi okvir Unije za preselitev tudi nacionalnim programom vsilil enotne postopke, merila za upravičenost ali izključitvene razloge, bi lahko prišlo do tega, da bi odvračal od nacionalnih prizadevanj na področju preseljevanja.

Hkrati pa je očitno, da je treba države članice spodbuditi k sodelovanju v okviru Unije za preselitev. Da bi vzpostavili ravnovesje med tema dvema ciljema, je predlagano, da države članice tudi v prihodnosti prejmejo 6 000 EUR na preseljeno osebo od Sklada za azil, migracije in vključevanje ter zvišan znesek 10 000 EUR na preseljeno osebo, kadar se odločijo za preselitev na podlagi okvira Unije.

 

Okvir Unije za zagotavljanje trajne rešitve

Podlaga za preselitev kot trajno rešitev je, da država preseljenim osebam, ki jih sprejme, zagotovi stalno prebivališče. Bivanje za obdobje enega ali treh let se nikakor ne more obravnavati kot trajna rešitev. Zato je nujno, da lahko države članice izdajo dovoljenja za prebivanje, ki so ugodnejša od predlogov v [uredbi o pogojih za azil]. V zvezi s tem se predlaga, da lahko države članice izdajo stalna ali neomejena dovoljenja za prebivanje pod pogoji, ki so ugodnejši od pogojev iz člena 13 Direktive Sveta 2003/109/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/51/EU [direktiva o rezidentih za daljši čas].

 

A Common European Asylum System must have several safe and legal pathways

Our common asylum system cannot continue to exclusively focus on making it as hard as possible for people fleeing to reach the territory of the European Union. Safe and legal pathways, together with good reception and integration structures, is absolutely vital for a functioning European asylum system. The right to asylum and international law must be respected. It is not a choice that Member States can opt-out of. A robust Union Resettlement Framework that ensures added quality and quantity to already existing European resettlement efforts is one fundamental part of such a system – but must be coupled with other legal pathways as well. The European Union must step up our common efforts and prove that our continent and our Union can take our fair share of the global responsibility.

[1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
[2] Še ni objavljeno v Uradnem listu.