Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ščiti temeljno pravico vsakogar do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij. Spoštovanje zasebnosti komunikacij je bistvena razsežnost te pravice. Zaupnost elektronskih komunikacij zagotavlja, da se informacije, ki se izmenjajo med udeleženci, in zunanji elementi take komunikacije, vključno s podatki o tem, kdaj so bile informacije poslane, od kod in komu, ne razkrijejo nikomur razen tistim, ki sodelujejo v komunikaciji. Načelo zaupnosti bi se moralo uporabljati za sedanja in prihodnja komunikacijska sredstva, vključno s klici, dostopom do interneta, aplikacijami za takojšnje sporočanje, elektronsko pošto, internetno telefonijo in osebnim sporočanjem prek družbenih medijev.

(1)  Člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ščiti temeljno pravico vsakogar do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij. Spoštovanje zasebnosti komunikacij je bistvena razsežnost te pravice. Zaupnost elektronskih komunikacij zagotavlja, da se informacije, ki se izmenjajo med udeleženci, in zunanji elementi take komunikacije, vključno s podatki o tem, kdaj so bile informacije poslane, od kod in komu, ne razkrijejo nikomur razen tistim, ki sodelujejo v komunikaciji. Načelo zaupnosti bi se moralo uporabljati za sedanja in prihodnja komunikacijska sredstva, vključno s klici, dostopom do interneta, aplikacijami za takojšnje sporočanje, elektronsko pošto, internetno telefonijo in sporočanjem prek družbenih medijev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Vsebina elektronskih komunikacij lahko razkrije zelo občutljive informacije o posameznikih, ki sodelujejo v komunikaciji, in sicer od osebnih izkušenj in čustev do zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti in političnih stališč, njihovo razkritje pa bi lahko povzročilo osebno in družbeno škodo, gospodarsko izgubo ali zadrego. Podobno lahko tudi metapodatki iz elektronske komunikacije razkrijejo zelo občutljive in osebne podatke. Ti metapodatki vključujejo klicane številke, obiskana spletišča, geografsko lokacijo, čas, datum in trajanje klica posameznika itd., kar omogoča natančne ugotovitve glede zasebnih življenj oseb, ki sodelujejo v elektronski komunikaciji, kot so njihovi socialni odnosi, njihove vsakodnevne navade in dejavnosti, njihovi interesi, okusi itd.

(2)  Elektronske komunikacije lahko razkrijejo zelo občutljive informacije o posameznikih, ki sodelujejo v komunikaciji, in sicer od osebnih izkušenj in čustev do zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti in političnih stališč, njihovo razkritje pa bi lahko povzročilo osebno in družbeno škodo, gospodarsko izgubo ali zadrego. Tudi metapodatki iz elektronske komunikacije lahko razkrijejo zelo občutljive in osebne podatke. Ti metapodatki vključujejo klicane številke, obiskana spletišča, geografsko lokacijo, čas, datum in trajanje klica posameznika itd., kar omogoča natančne ugotovitve glede zasebnih življenj oseb, ki sodelujejo v elektronski komunikaciji, kot so njihovi socialni odnosi, njihove vsakodnevne navade in dejavnosti, njihovi interesi, okusi itd. Varstvo zaupnosti komunikacij je tudi bistven pogoj za spoštovanje drugih povezanih temeljnih pravic in svoboščin, kot je varstvo svobode misli, vesti in vere ter svobode izražanja in obveščanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  V skladu s členom 8(1) Listine in členom 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Uredba (EU) 2016/679 določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov. Elektronski komunikacijski podatki lahko vključujejo osebne podatke, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2016/679.

(4)  V skladu s členom 8(1) Listine in členom 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Uredba (EU) 2016/679 določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov. Elektronski komunikacijski podatki so na splošno osebni podatki, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Določbe te uredbe podrobno opredeljujejo in dopolnjujejo splošne predpise o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, kar zadeva elektronske komunikacijske podatke, ki se štejejo za osebne podatke. Ta uredba torej ne zmanjšuje ravni varstva, ki jo na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 uživajo posamezniki. Ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev bi morala biti obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov dovoljena le v skladu s to uredbo.

(5)  Določbe te uredbe podrobno opredeljujejo in dopolnjujejo splošne predpise o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, kar zadeva elektronske komunikacijske podatke, ki se štejejo za osebne podatke. Ta uredba torej ne bi smela zmanjševati ravni varstva, ki jo na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 uživajo posamezniki. Nasprotno, njen namen je zagotoviti dodatne in dopolnilne zaščitne ukrepe ob upoštevanju potrebe po dodatni zaščiti glede zaupnosti komunikacij. Ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev bi morala biti obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov dovoljena le v skladu s to uredbo in pravno podlago, ki jo posebej določa ta uredba.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Načela in glavne določbe Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Svet22 so na splošno trdne, vendar navedena direktiva ni popolnoma dohajala razvoja tehnološke in tržne resničnosti, zaradi česar zaščita zasebnosti in zaupnosti v zvezi z elektronskimi komunikacijami ni bila dosledna ali dovolj učinkovita. Te spremembe vključujejo vstop na trg elektronskih komunikacijskih storitev, ki z vidika potrošnika nadomestijo tradicionalne storitve, ni pa jim treba upoštevati istega sklopa predpisov. Druga sprememba se nanaša na nove tehnike, ki omogočajo sledenje spletnemu vedenju končnih uporabnikov in niso zajete v Direktivi 2002/58/ES. Direktivo 2002/58/ES bi zato bilo treba razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo.

(6)  Načela in glavne določbe Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Svet22 so na splošno trdne, vendar navedena direktiva ni popolnoma dohajala razvoja tehnološke in tržne resničnosti, zaradi česar zaščita zasebnosti in zaupnosti v zvezi z elektronskimi komunikacijami ni bila dosledna ali dovolj učinkovita. Te spremembe vključujejo vstop na trg elektronskih komunikacijskih storitev, ki z vidika potrošnika nadomestijo tradicionalne storitve, ni pa jim treba upoštevati istega sklopa predpisov. Druga sprememba se nanaša na nove tehnike, ki omogočajo sledenje spletnemu vedenju uporabnikov. Direktivo 2002/58/ES bi zato bilo treba razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo.

__________________

__________________

22 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

22 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Države članice bi morale imeti možnost, da v okviru omejitev te uredbe ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe, s katerimi nadalje podrobno opredelijo in pojasnijo uporabo predpisov iz te uredbe, da zagotovijo njihovo učinkovito uporabo in razlago. Zato bi moralo polje proste presoje, ki ga imajo države članice v zvezi s tem, ohraniti ravnovesje med varstvom osebnega življenja in osebnih podatkov ter prostim pretokom elektronskih komunikacijskih podatkov.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, ponudnike javno dostopnih direktorijev in ponudnike programske opreme, ki omogoča elektronsko komunikacijo, vključno s pridobivanjem in navedbo informacij na internetu. Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za fizične in pravne osebe, ki elektronske komunikacijske storitve uporabljajo za pošiljanje komercialnih sporočil za namene neposrednega trženja ali zbiranje informacij v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacij, ki so na njej shranjene.

(8)  Ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, ponudnike javno dostopnih direktorijev in ponudnike programske opreme, ki omogoča elektronsko komunikacijo, vključno s pridobivanjem in navedbo informacij na internetu. Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za fizične in pravne osebe, ki elektronske komunikacijske storitve uporabljajo za pošiljanje komercialnih sporočil za namene neposrednega trženja ali zbiranje informacij v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacij, ki jih ta oprema obdela ali so na njej shranjene.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Ta uredba bi se morala uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, ki se obdelajo v okviru zagotavljanja in uporabe elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali zunaj nje. Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati tudi za elektronske komunikacijske podatke, ki se obdelajo v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev iz držav zunaj Unije končnim uporabnikom v Uniji, s čimer bi se zagotovilo, da končni uporabniki ne bi bili prikrajšani za učinkovito varstvo.

(9)  Ta uredba bi se morala uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, ki se obdelajo v okviru zagotavljanja in uporabe elektronskih komunikacijskih storitev v Uniji, ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali zunaj nje. Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati tudi za elektronske komunikacijske podatke, ki se obdelajo v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev iz držav zunaj Unije končnim uporabnikom v Uniji, s čimer bi se zagotovilo, da končni uporabniki ne bi bili prikrajšani za učinkovito varstvo. To bi moralo veljati ne glede na to, ali so elektronske komunikacije povezane s plačilom ali ne.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Storitve, ki se uporabljajo za komunikacijo, in tehnična sredstva za njihovo opravljanje so se precej razvili. Končni uporabniki tradicionalne storitve prenosa govorne telefonije, kratkih sporočil (SMS) in elektronske pošte vse bolj nadomeščajo s funkcionalno enakovrednimi spletnimi storitvami, kot so govor po IP (VoIP), neposredno sporočanje in spletna elektronska pošta. Da se zagotovi učinkovito in enakovredno varstvo končnih uporabnikov pri uporabi funkcionalno enakovrednih storitev, ta uredba uporablja opredelitev elektronskih komunikacijskih storitev iz [Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah24]. Ta opredelitev ne zajema le storitev dostopa do interneta in storitev, ki v celoti ali delno obsegajo prenos signalov, ampak tudi medosebne komunikacijske storitve, ki so lahko na podlagi številke ali ne, kot so na primer govor po IP (VoIP), takojšnje sporočanje in spletna elektronska pošta. Varstvo zaupnosti komunikacij je bistveno tudi, kar zadeva medosebne komunikacijske storitve, ki so pomožne ob drugi storitvi; zato bi morale biti take vrste storitev, ki omogočajo tudi komunikacijo, zajete v tej uredbi.

(11)  Storitve, ki se uporabljajo za komunikacijo, in tehnična sredstva za njihovo opravljanje so se precej razvili. Končni uporabniki tradicionalne storitve prenosa govorne telefonije, kratkih sporočil (SMS) in elektronske pošte vse bolj nadomeščajo s funkcionalno enakovrednimi spletnimi storitvami, kot so govor po IP (VoIP), neposredno sporočanje in spletna elektronska pošta. Namen te uredbe je zagotoviti učinkovito in enakovredno varstvo končnih uporabnikov pri uporabi funkcionalno enakovrednih storitev, da bi zagotovili varstvo zaupnosti ne glede na izbrani tehnološki medij. Elektronske komunikacijske storitve ne zajemajo le storitev dostopa do interneta in storitev, ki v celoti ali delno obsegajo prenos signalov, ampak tudi medosebne komunikacijske storitve, ki so lahko na podlagi številke ali ne, kot so na primer govor po IP (VoIP), takojšnje sporočanje in spletna elektronska pošta. Varstvo zaupnosti komunikacij je bistveno tudi, kar zadeva medosebne komunikacijske storitve, ki so pomožne ob drugi storitvi; zato bi morale biti take vrste storitev, ki omogočajo tudi komunikacijo, zajete v tej uredbi.

__________________

__________________

24 Predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Prenovitev) (COM/2016/0590 final – 2016/0288 (COD) ).

24 Predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (Prenovitev) (COM/2016/0590 final – 2016/0288 (COD) ).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Povezane naprave in stroji vse bolj komunicirajo med sabo prek elektronskih komunikacijskih omrežij (internet stvari). Prenos komunikacij stroj-stroj vključuje prenos signalov prek omrežja in zato običajno pomeni storitev elektronskih komunikacij. Da se zagotovi popolno varstvo pravice do zasebnosti in do zaupnosti komunikacij ter spodbuja zanesljiv in varen internet stvari na enotnem digitalnem trgu, je treba pojasniti, da bi se morala ta uredba uporabljati za prenos komunikacij stroj-stroj. Načelo zaupnosti v tej uredbi bi se torej moralo uporabljati tudi za prenos komunikacij stroj-stroj. Posebni zaščitni ukrepi bi se lahko sprejeli tudi na podlagi sektorske zakonodaje, kot na primer Direktive 2014/53/EU.

(12)  Povezane naprave in stroji vse bolj komunicirajo med sabo prek elektronskih komunikacijskih omrežij (internet stvari). Prenos komunikacij stroj-stroj vključuje prenos signalov prek omrežja in zato običajno pomeni storitev elektronskih komunikacij. Da se zagotovi popolno varstvo pravice do zasebnosti in do zaupnosti komunikacij ter spodbuja zanesljiv in varen internet stvari na enotnem digitalnem trgu, je treba pojasniti, da bi se morala ta uredba uporabljati tudi za komunikacije stroj-stroj, kadar so te povezane z uporabniki. Načelo zaupnosti v tej uredbi bi se torej moralo uporabljati tudi za prenos komunikacij stroj-stroj. Posebni zaščitni ukrepi bi se lahko sprejeli tudi na podlagi sektorske zakonodaje, kot na primer Direktive 2014/53/EU.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Razvoj hitrih in učinkovitih brezžičnih tehnologij je javnosti omogočil vse večjo razpoložljivost dostopa do interneta prek brezžičnih omrežij, dostopnih vsem v javnih in polzasebnih prostorih, kot so „dostopne točke“, nameščene na različnih krajih v mestu, veleblagovnicah, nakupovalnih središčih in bolnišnicah. Če se navedena komunikacijska omrežja zagotavljajo neopredeljeni skupini končnih uporabnikov, bi morala biti zaupnost komunikacij, ki se prenašajo prek takih omrežij, zaščitena. Dejstvo, da je lahko brezžična storitev elektronskih komunikacij pomožna ob drugih storitvah, ne bi smelo ovirati zagotavljanja varstva zaupnosti podatkov v zvezi s komunikacijami in uporabe te uredbe. Zato bi se morala ta uredba uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, pri katerih se uporabljajo storitve elektronskih komunikacij in javna komunikacijska omrežja. Nasprotno se ta uredba ne bi smela uporabljati za zaprte skupine končnih uporabnikov, kot so korporacijska omrežja, dostop do katerih je omejen na člane korporacije.

(13)  Razvoj hitrih in učinkovitih brezžičnih tehnologij je javnosti omogočil vse večjo razpoložljivost dostopa do interneta prek brezžičnih omrežij, dostopnih vsem v javnih in polzasebnih prostorih, kot so dostopne točke Wi-Fi, nameščene na različnih krajih v mestu, na primer v veleblagovnicah, nakupovalnih središčih in bolnišnicah ter na letališčih, v hotelih in restavracijah. Za te dostopne točke Wi-Fi je morda potrebna prijava ali pa imajo geslo; zagotavljale bi jih lahko tudi javne uprave. Če se navedena komunikacijska omrežja zagotavljajo uporabnikom, bi morala biti zaupnost komunikacij, ki se prenašajo prek takih omrežij, zaščitena. Dejstvo, da je lahko brezžična storitev elektronskih komunikacij pomožna ob drugih storitvah, ne bi smelo ovirati zagotavljanja varstva zaupnosti podatkov v zvezi s komunikacijami in uporabe te uredbe. Zato bi se morala ta uredba uporabljati za elektronske komunikacijske podatke, pri katerih se uporabljajo storitve elektronskih komunikacij in javna komunikacijska omrežja. Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati za zaprte profile in skupine družbenih medijev, ki jih je uporabnik omejil ali opredelil kot zasebne. Nasprotno se ta uredba ne bi smela uporabljati za zaprte skupine končnih uporabnikov, kot so korporacijska intranetna omrežja, dostop do katerih je omejen na člane organizacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba opredeliti ustrezno široko in tehnološko nevtralno, da bi zajeli vse informacije, ki se nanašajo na preneseno ali izmenjano vsebino (vsebino elektronskih komunikacij) in informacije v zvezi s končnim uporabnikom storitev elektronskih komunikacij, ki se obdelajo za namene prenosa, razširjanja ali omogočanja izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; vključno s podatki za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, geografske lokacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije. Ne glede na to, ali se taki signali in povezani podatki prenašajo po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, kabelskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, bi bilo treba podatke, povezane s takimi signali, šteti za metapodatke v zvezi elektronskimi komunikacijami in bi zanje morale veljati določbe te uredbe. Elektronski komunikacijski metapodatki lahko vključujejo informacije, ki spadajo v naročnino na storitev, kadar se take informacije obdelujejo za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij.

(14)  Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba opredeliti ustrezno široko in tehnološko nevtralno, da bi zajeli vse informacije, ki se nanašajo na preneseno ali izmenjano vsebino (vsebino elektronskih komunikacij) in informacije v zvezi s končnim uporabnikom storitev elektronskih komunikacij, ki se obdelajo za namene prenosa, razširjanja ali omogočanja izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; vključno s podatki za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, geografske lokacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije. Vključevati bi morali tudi posebne podatke o lokaciji, kot je lokacija terminalske opreme, iz ali do katere je bil izveden telefonski klic ali internetna povezava, ali dostopne točke Wi-Fi, s katerimi je naprava povezana, ter podatke, potrebne za opredelitev terminalske opreme uporabnika. Ne glede na to, ali se taki signali in povezani podatki prenašajo po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, kabelskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, bi bilo treba podatke, povezane s takimi signali, šteti za metapodatke v zvezi elektronskimi komunikacijami in bi zanje morale veljati določbe te uredbe. Elektronski komunikacijski metapodatki lahko vključujejo informacije, ki spadajo v naročnino na storitev, kadar se take informacije obdelujejo za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Elektronske komunikacijske podatke bi bilo treba obravnavati kot zaupne. To pomeni, da bi bilo treba prepovedati vsakršno poseganje v prenos elektronskih komunikacijskih podatkov brez privolitve vseh strani, udeleženih v komunikaciji, ne glede na to, ali se posega neposredno s človekovim posredovanjem ali posredno s samodejno obdelavo, ki jo izvajajo stroji. Prepoved prestrezanja podatkov v zvezi s komunikacijami bi se morala uporabljati med njihovim prenosom, tj. dokler naslovnik ne prejme vsebine elektronske komunikacije. Prestrezanje elektronskih komunikacijskih podatkov je mogoče, na primer, kadar nekdo, ki ni udeležen v komunikaciji, posluša klice, bere, skenira ali shrani vsebino elektronskih komunikacij ali povezanih metapodatkov za namene, ki niso izmenjava komunikacij. Prestrezanje je tudi, kadar tretje osebe spremljajo obiskana spletišča, čas obiskov, interakcijo z drugimi itd. brez privolitve zadevnega končnega uporabnika. Z razvojem tehnologije so se razvili tudi tehnični načini prestrezanja. Ti lahko vključujejo namestitev opreme, ki zbira podatke s terminalske opreme na ciljnih območjih, kot so t. i. lovilci IMSI (mednarodna identiteta mobilnega naročnika), ter programe in tehnike, ki na primer prikrito spremljajo spletne navade zaradi ustvarjanja profilov končnih uporabnikov. Drugi primeri prestrezanja vključujejo zajetje koristnih podatkov ali podatkov o vsebini na nešifriranih brezžičnih omrežjih in usmerjevalnikih, vključno s spletnimi navadami brez privolitve končnih uporabnikov.

(15)  Elektronske komunikacije bi bilo treba obravnavati kot zaupne. To pomeni, da bi bilo treba prepovedati vsakršno poseganje v prenos elektronskih komunikacij brez privolitve vseh strani, udeleženih v komunikaciji, ne glede na to, ali se posega neposredno s človekovim posredovanjem ali posredno s samodejno obdelavo, ki jo izvajajo stroji. Če je obdelava dovoljena na podlagi katere koli izjeme od prepovedi iz te uredbe, bi bilo treba vsako drugo obdelavo na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 šteti za prepovedano, vključno z obdelavo za drug namen na podlagi člena 6(4) navedene uredbe. To ne bi smelo preprečiti, da se za nova dejanja obdelave zahteva dodatna privolitev. Prepoved prestrezanja komunikacij bi se morala uporabljati tudi med njihovim prenosom, tj. dokler naslovnik ne prejme vsebine elektronske komunikacije, in za vse začasne datoteke v omrežju po prejetju. Prestrezanje elektronskih komunikacij je mogoče, na primer, kadar nekdo, ki ni udeležen v komunikaciji, posluša klice, bere, skenira ali shrani vsebino elektronskih komunikacij ali povezanih metapodatkov za namene, ki niso izmenjava komunikacij. Prestrezanje je tudi, kadar druge osebe spremljajo obiskana spletišča, čas obiskov, interakcijo z drugimi itd. brez privolitve zadevnega uporabnika. Z razvojem tehnologije so se razvili tudi tehnični načini prestrezanja. Ti lahko vključujejo namestitev opreme, ki zbira podatke s terminalske opreme na ciljnih območjih, kot so t. i. lovilci IMSI (mednarodna identiteta mobilnega naročnika), ter programe in tehnike, ki na primer prikrito spremljajo spletne navade zaradi ustvarjanja profilov uporabnikov. Drugi primeri prestrezanja vključujejo zajetje koristnih podatkov ali podatkov o vsebini na nešifriranih brezžičnih omrežjih in usmerjevalnikih ter analizo podatkov o prometu stranke, vključno s spletnimi navadami brez privolitve uporabnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Prepoved shranjevanja komunikacij ni namenjena temu, da se prepove vsako samodejno, vmesno in prehodno shranjevanje teh informacij, če se tako shranjevanje izvaja le zaradi izvedbe prenosa na elektronskem komunikacijskem omrežju. Ne bi smela veljati za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov zaradi zagotavljanja varnosti in neprekinjenosti elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s preverjanjem varnostnih groženj, kot je prisotnost zlonamerne programske opreme, ali obdelavo metapodatkov zaradi zagotavljanja zahtev glede kakovosti storitev, kot sta prehodni čas, trepetanje itd.

(16)  Prepoved shranjevanja komunikacij ni namenjena temu, da se prepove vsako samodejno, vmesno in prehodno shranjevanje teh informacij, če se tako shranjevanje izvaja le zaradi izvedbe prenosa. Ne bi smela veljati za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov zaradi zagotavljanja varnosti in neprekinjenosti elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s preverjanjem varnostnih groženj, kot je prisotnost zlonamerne programske opreme, neželena elektronska pošta ali porazdeljeni napad za zavrnitev storitve, ali obdelavo metapodatkov zaradi zagotavljanja zahtev glede kakovosti storitev, kot sta prehodni čas, trepetanje itd.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a)  Omogočiti bi bilo treba, da bi se morali ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev zavezati k zagotavljanju določene kakovosti storitev, na primer tako, da preprečijo poslabšanje storitve ali neupravičeno upočasnitev prometa. V zvezi s tem bi bilo morda treba v nekaterih omejenih okoliščinah analizirati metapodatke v realnem času in se odzvati na nihanja v prometu. Nekateri elektronski komunikacijski metapodatki so potrebni za to, da lahko ponudniki končnim uporabnikom pravilno zaračunavajo uporabljene storitve in da lahko končni uporabniki preverjajo, ali nastali stroški ustrezajo njihovi dejanski uporabi storitev. Obdelava in shranjevanje teh podatkov za take namene bi zato morala biti dovoljena brez zahteve po privolitvi zadevnega končnega uporabnika. Obdelava vključuje morebitno obdelavo za namene storitev za stranke. Metapodatki se lahko obdelujejo tudi za odkrivanje goljufive uporabe ali zlorabe v skladu z Direktivo (EU) 2013/0309. Kadar bi lahko način obdelave elektronskih komunikacijskih metapodatkov, zlasti z uporabo novih tehnologij ter ob upoštevanju narave, obsega, okvira in namenov obdelave, verjetno precej ogrožal pravice in svoboščine fizičnih oseb, bi bilo treba pred obdelavo v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679 izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov ali se po potrebi posvetovati z nadzornim organom. Poleg tega bi morali udeleženci, vključeni v obdelavo podatkov o lokaciji in drugih metapodatkov, javno objaviti svoje metode anonimizacije in nadaljnjega združevanja podatkov brez poseganja v obveznosti varovanja skrivnosti, ki jih jamči zakonodaja. Potem ko so opredeljeni nameni obdelave doseženi, bi morali z metodo anonimizacije tehnično vsem udeležencem preprečiti, da se uporabnik izloči iz sklopa podatkov ali da se novi podatki, zbrani iz uporabnikove naprave, povežejo z obstoječim sklopom podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov je lahko koristna za podjetja, potrošnike in družbo kot celoto. Kar zadeva Direktivo 2002/58/ES, ta uredba razširja možnosti za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, da na podlagi privolitve končnega uporabnika obdelajo elektronske komunikacijske metapodatke. Vendar končni uporabniki pripisujejo velik pomen zaupnosti svojih komunikacij, vključno z njihovimi dejavnostmi na spletu, in temu, da želijo nadzorovati uporabo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene, ki niso prenos komunikacije. Zato bi morala ta uredba od ponudnikov elektronskih komunikacij zahtevati, da za obdelavo elektronskih komunikacijskih metapodatkov pridobijo privolitev končnih uporabnikov. Podatki o lokaciji, ki se generirajo drugače kot v okviru zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev, se ne bi smeli šteti za metapodatke. Primeri, kako ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev uporabljajo elektronske komunikacijske metapodatke, lahko vključujejo zagotavljanje toplotnih zemljevidov, tj. grafičnega prikaza podatkov s pomočjo barv, ki prikazuje prisotnost posameznikov. Da bi prikazali gibanje prometa v določene smeri v določenem obdobju, je potreben identifikator, ki poveže položaje posameznikov v določenih časovnih presledkih. Ta identifikator bi manjkal, če bi se uporabili anonimni podatki, in takega gibanja ne bi bilo mogoče prikazati. Javni organi in izvajalci javnega prometa na primer, ki bi elektronske komunikacijske metapodatke uporabili na tak način, bi lahko na podlagi uporabe obstoječe infrastrukture in pritiska nanjo opredelili, kje bi razvili novo infrastrukturo. Kadar bi lahko način obdelave elektronskih komunikacijskih metapodatkov, zlasti z uporabo novih tehnologij ter ob upoštevanju narave, obsega, okvira in namenov obdelave, verjetno precej ogrožal pravice in svoboščine fizičnih oseb, bi bilo treba pred obdelavo v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679 izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov ali se po potrebi posvetovati z nadzornim organom.

(17)  Obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov je lahko koristna za podjetja, potrošnike in družbo kot celoto. Primeri, kako ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev uporabljajo elektronske komunikacijske metapodatke, lahko vključujejo zagotavljanje toplotnih zemljevidov, tj. grafičnega prikaza podatkov s pomočjo barv, ki prikazuje prisotnost posameznikov. Da bi prikazali gibanje prometa v določene smeri v določenem obdobju, je potreben identifikator, ki poveže položaje posameznikov v določenih časovnih presledkih, če se podatki takoj anonimizirajo ali se uporabljajo tehnike anonimizacije, pri katerih je uporabnik pomešan z drugimi. Javni organi in izvajalci javnega prometa na primer, ki bi elektronske komunikacijske metapodatke uporabili na tak način, bi lahko na podlagi uporabe obstoječe infrastrukture in pritiska nanjo opredelili, kje bi razvili novo infrastrukturo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17a)  Ta uredba razširja možnosti za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, da na podlagi informirane privolitve uporabnika obdelajo elektronske komunikacijske metapodatke. Vendar uporabniki pripisujejo velik pomen zaupnosti svojih komunikacij, vključno z njihovimi dejavnostmi na spletu, in temu, da želijo nadzorovati uporabo svojih elektronskih komunikacijskih podatkov za namene, ki niso prenos komunikacije. Zato bi morala ta uredba od ponudnikov elektronskih komunikacij zahtevati, da za obdelavo elektronskih komunikacijskih metapodatkov pridobijo privolitev uporabnikov. Za namene te uredbe bi morala privolitev končnega uporabnika, ne glede na to, ali je ta fizična ali pravna oseba, imeti enak pomen kot privolitev posameznika, na katerega se nanašajo podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, zanjo pa bi morali veljati enaki pogoji. Končni uporabniki bi morali imeti pravico do preklica svoje privolitve za dodatno storitev, ne da bi pri tem kršili pogodbo za osnovno storitev. Privolitev v obdelavo podatkov, pridobljenih na podlagi uporabe interneta ali govornih komunikacij, ne bi smela biti veljavna, če uporabnik nima možnosti dejanske in prostovoljne izbire ali privolitve ne more zavrniti ali preklicati brez škode.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Končni uporabniki lahko privolijo v obdelavo svojih metapodatkov, da bi prejeli posebne storitve, kot so storitve zaščite pred goljufivimi ravnanji (z analizo podatkov o uporabi, lokaciji in računa stranke v realnem času). V digitalnem gospodarstvu so elektronske komunikacijske storitve namesto za plačilo pogosto na voljo v zameno za protistoritev, na primer za izpostavljenost končnih uporabnikov oglasom. Za namene te uredbe bi morala privolitev končnega uporabnika, ne glede na to, ali je ta fizična ali pravna oseba, imeti enak pomen kot privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, zanjo pa bi morali veljati enaki pogoji. Osnovni širokopasovni dostop do interneta in govorne komunikacijske storitve se štejejo za osnovne storitve, ki posameznikom omogočajo komunikacijo in udeležbo v korist digitalnega gospodarstva. Privolitev v obdelavo podatkov, pridobljenih na podlagi uporabe interneta ali govorne komunikacije ne bo veljavna, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nima možnosti dejanske in prostovoljne izbire ali privolitve ne more zavrniti ali preklicati brez škode.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Vsebina elektronskih komunikacij se nanaša na bistvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij, ki je varovana na podlagi člena 7 Listine. Vsako poseganje v vsebino elektronskih komunikacij bi moralo biti dovoljeno le na podlagi zelo jasno opredeljenih pogojev in za posebne namene, vzpostavljeni pa bi morali biti ustrezni zaščitni ukrepi pred zlorabo. Ta uredba ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev omogoča, da z informirano privolitvijo vseh zadevnih končnih uporabnikov obdelajo elektronske komunikacijske podatke v tranzitu. Ponudniki lahko na primer nudijo storitve, ki vključujejo skeniranje elektronske pošte, da se odstrani nekatero vnaprej določeno gradivo. Ta uredba zaradi občutljivosti vsebine komunikacij določa predpostavko, da bo obdelava takih podatkov o vsebini precej ogrožala pravice in svoboščine fizičnih oseb. Ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev bi se moral pri obdelavi takih vrst podatkov pred obdelavo vedno posvetovati z nadzornim organom. Tako posvetovanje bi moralo biti v skladu s členom 36(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679. Navedena predpostavka ne zajema obdelave podatkov o vsebini zaradi opravljanja storitve, ki jo zahteva končni uporabnik, kadar je končni uporabnik privolil v tako obdelavo ter se ta izvaja za namene in trajanje, ki so nujno potrebni in sorazmerni za tako storitev. Ko končni uporabnik pošlje vsebino elektronske komunikacije in jo prejme končni uporabnik naslovnik ali končni uporabniki naslovniki, jo lahko končni uporabnik, končni uporabniki ali tretja oseba, ki je bila pooblaščena za beleženje ali shranjevanje takih podatkov, zabeleži ali shrani. Vsaka obdelava takih podatkov mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(19)  Vsebina elektronskih komunikacij se nanaša na bistvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij, ki je varovana na podlagi člena 7 Listine. Ta uredba ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev omogoča, da z informirano privolitvijo vseh zadevnih uporabnikov obdelajo elektronske komunikacijske podatke v mirovanju ali tranzitu. Ponudniki lahko na primer nudijo storitve, ki vključujejo skeniranje elektronske pošte, da se odstrani nekatero vnaprej določeno gradivo. Ta uredba zaradi občutljivosti vsebine komunikacij določa predpostavko, da bo obdelava takih podatkov o vsebini precej ogrožala pravice in svoboščine fizičnih oseb. Ponudnik elektronskih komunikacijskih storitev bi se moral pri obdelavi takih vrst podatkov pred obdelavo vedno posvetovati z nadzornim organom. Tako posvetovanje bi moralo biti v skladu s členom 36(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679. Navedena predpostavka ne zajema obdelave podatkov o vsebini zaradi opravljanja storitve, ki jo zahteva uporabnik, kadar je uporabnik privolil v tako obdelavo ter se ta izvaja za namene in trajanje, ki so nujno potrebni in sorazmerni za tako storitev. Ko uporabnik pošlje vsebino elektronske komunikacije in jo prejme uporabnik naslovnik ali uporabniki naslovniki, jo lahko uporabnik, uporabniki ali druga oseba, ki je bila pooblaščena za beleženje ali shranjevanje takih podatkov, zabeleži ali shrani. Vsaka obdelava takih podatkov mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19a)  Omogočiti bi bilo treba, da se elektronski komunikacijski podatki obdelajo za namene opravljanja storitev, ki jih uporabnik izrecno zahteva za osebne namene ali osebne namene, povezane z delom, kot so funkcije iskanja ali indeksiranja ključnih besed, virtualni asistenti, stroji za pretvorbo besedila v govor in prevajalske storitve, vključno s pretvorbo slike v zvok ali drugačno avtomatizirano obdelavo vsebine, ki jo kot orodje dostopnosti uporabljajo invalidi. To bi moralo biti mogoče brez privolitve vseh uporabnikov, vendar bi se lahko izvajalo le s privolitvijo uporabnika, ki zahteva storitev. S tako posebno privolitvijo bi ponudniku tudi preprečili obdelavo teh podatkov za različne namene.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Terminalska oprema končnih uporabnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in vsaka informacija, povezana z uporabo take terminalske opreme, ne glede na to, ali je zlasti shranjena na taki terminalski opremi ali jo ta oddaja, se od nje zahteva ali jo obdeluje, da se lahko poveže z drugo napravo ali omrežno opremo, sta del zasebnega področja končnih uporabnikov, ki zahteva varstvo na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker taka oprema vsebuje ali obdeluje informacije, ki lahko razkrijejo podrobnosti o čustvenih, političnih in družbenih značilnostih posameznika, vključno z vsebino komunikacij, fotografijami, lokacijo posameznika z dostopanjem do GPS zmogljivosti naprave, seznami kontaktnih oseb in drugimi informacijami, ki so že shranjene na napravi, informacije v zvezi s tako opremo zahtevajo okrepljeno varstvo zasebnosti. Poleg tega lahko tako imenovana vohunska programska oprema, spletni hrošči, skriti identifikatorji, trajni piškotki in druge podobne sledilne naprave vdrejo v uporabnikov terminal brez njegove vednosti, da bi pridobili dostop do podatkov, shranili skrite podatke ali izsledili uporabnikove dejavnosti. Informacije, povezane z napravo končnega uporabnika, se lahko zbirajo tudi na daljavo za namene določitve in sledenja z uporabo „zajema prstnega odtisa naprave“, pogosto brez vednosti končnega uporabnika, in lahko resno posegajo v zasebnost teh končnih uporabnikov. Tehnike, ki prikrito spremljajo dejanja končnih uporabnikov, na primer s sledenjem njihovim spletnim dejavnostim ali lokaciji njihove terminalske opreme, ali uničujejo terminalsko opremo končnega uporabnika, resno ogrožajo zasebnost končnih uporabnikov. Zato bi moral biti vsak tak poseg v terminalsko opremo končnega uporabnika dovoljen le s privolitvijo končnega uporabnika ter za posebne in pregledne namene.

(20)  Terminalska oprema uporabnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in vsaka informacija, povezana z uporabo take terminalske opreme, ne glede na to, ali je zlasti shranjena na taki terminalski opremi ali jo ta oddaja, se od nje zahteva ali jo obdeluje, da se lahko poveže z drugo napravo ali omrežno opremo, sta del zasebnega področja uporabnikov, ki zahteva varstvo na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker taka oprema vsebuje ali obdeluje zelo občutljive podatke, ki lahko razkrijejo podrobnosti o vedenju, psiholoških značilnostih, čustvenem stanju ter političnih in družbenih preferencah posameznika, vključno z vsebino komunikacij, fotografijami, lokacijo posameznika z dostopanjem do GPS zmogljivosti njegove naprave, seznami kontaktnih oseb in drugimi informacijami, ki so že shranjene na napravi, informacije v zvezi s tako opremo zahtevajo okrepljeno varstvo zasebnosti. Informacije, povezane z napravo uporabnika, se lahko zbirajo tudi na daljavo za namene določitve in sledenja z uporabo „zajema prstnega odtisa naprave“, pogosto brez vednosti uporabnika, in lahko resno posegajo v zasebnost teh uporabnikov. Poleg tega lahko tako imenovana vohunska programska oprema, spletni hrošči, skriti identifikatorji in neželene sledilne naprave vdrejo v uporabnikovo terminalsko opremo brez njegove vednosti, da bi pridobili dostop do informacij ali shranili skrite informacije. Tehnike, ki prikrito spremljajo dejanja uporabnikov, na primer s sledenjem njihovim spletnim dejavnostim ali lokaciji njihove terminalske opreme, ali uničujejo terminalsko opremo uporabnika, resno ogrožajo zasebnost uporabnikov. Zato bi moral biti vsak tak poseg v terminalsko opremo uporabnika dovoljen le s privolitvijo uporabnika ter za posebne in pregledne namene. Uporabniki bi morali prejeti vse ustrezne informacije o predvideni obdelavi v jasnem in lahko razumljivem jeziku. Take informacije bi morale biti zagotovljene ločeno od pogojev storitve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Izjeme glede obveznosti pridobitve privolitve za uporabo obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme ali za dostop do informacij, shranjenih na terminalski opremi, bi morale biti omejene na primere, pri katerih se ne posega v zasebnost ali je to zelo omejeno. Privolitev se na primer ne bi smela zahtevati za odobritev tehničnega shranjevanja ali dostopa, ki je nujno potreben za legitimni namen omogočanja uporabe posebne storitve, ki jo je izrecno zahteval končni uporabnik. To lahko vključuje shranjevanje piškotkov za trajanje ene same vzpostavljene seje na spletišču, da se sledi vnosom končnega uporabnika, ko izpolnjuje spletne obrazce na več straneh. Piškotki so lahko tudi legitimno in koristno orodje na primer pri merjenju spletnega prometa na spletni strani. Preverjanje konfiguracije, ki ga opravljajo ponudniki storitev informacijske družbe, da bi zagotovili storitev v skladu z nastavitvami končnega uporabnika, in zgolj evidentiranje dejstva, da naprava končnega uporabnika ne more prejeti vsebine, ki jo je zahteval končni uporabnik, ne bi smela pomeniti dostopa do take naprave ali uporabe obdelovalnih zmogljivosti naprave.

(21)  Izjeme glede obveznosti pridobitve privolitve za uporabo obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme ali za dostop do informacij, shranjenih na terminalski opremi, bi morale biti omejene na primere, pri katerih se ne posega v zasebnost ali je to zelo omejeno. Privolitev se na primer ne bi smela zahtevati za odobritev tehničnega shranjevanja ali dostopa, ki je nujno potreben za legitimni namen omogočanja uporabe posebne storitve, ki jo je izrecno zahteval uporabnik. To lahko vključuje shranjevanje informacij (kot so piškotki in identifikatorji) za trajanje ene same vzpostavljene seje na spletišču, da se sledi vnosom uporabnika, ko izpolnjuje spletne obrazce na več straneh. Če se tehnike sledenja izvajajo ob ustreznih ukrepih za varstvo zasebnosti, so te lahko tudi legitimno in koristno orodje na primer pri merjenju spletnega prometa na spletni strani. Ponudniki storitev informacijske družbe bi lahko preverjali konfiguracijo, da bi zagotovili storitev v skladu z nastavitvami uporabnika, in zgolj evidentiranje, ki razkriva dejstvo, da naprava uporabnika ne more prejeti vsebine, ki jo je zahteval uporabnik, ne bi smelo pomeniti nezakonitega dostopa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Načini, ki se uporabijo za zagotavljanje informacij in pridobitev privolitve končnega uporabnika, bi morali biti čim bolj uporabniku prijazni. Zaradi vseprisotne uporabe trajnih piškotkov in drugih tehnik sledenja se končne uporabnike vse bolj poziva k privolitvi v shranjevanje takih trajnih piškotkov na njihovo terminalsko opremo. Zato so končni uporabniki prenasičeni s pozivi k privolitvi. Ta težava se lahko odpravi z uporabo tehničnih sredstev za pridobitev privolitve prek na primer preglednih in uporabniku prijaznih nastavitev. Zato bi morala ta uredba omogočiti izražanje privolitve z uporabo ustreznih nastavitev brskalnika ali druge aplikacije. Odločitve končnih uporabnikov glede določanja svojih splošnih nastavitev zasebnosti brskalnika ali druge aplikacije bi morale biti zavezujoče za vse tretje osebe in izvršljive proti njim. Spletni brskalniki so vrsta programske aplikacije, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu. Druge vrste aplikacij, kot so tiste, ki omogočajo klicanje in pošiljanje sporočil ali zagotavljajo usmerjanje poti, imajo prav tako take zmogljivosti. Spletni brskalniki posredujejo večino tega, kar se dogaja med končnim uporabnikom in spletiščem. S tega vidika so v prednostnem položaju, saj lahko igrajo dejavno vlogo ter končnemu uporabniku pomagajo pri nadzorovanju pretoka informacij na terminalsko opremo in z nje. Natančneje, spletni brskalniki se lahko uporabijo kot vratarji in pomagajo končnim uporabnikom, da preprečijo dostop do informacij na njihovi terminalski opremi (npr. pametnega telefona, tablice ali računalnika) ali njihovo shranjevanje.

(22)  Načini, ki se uporabijo za zagotavljanje informacij in pridobitev privolitve končnega uporabnika, bi morali biti čim bolj uporabniku prijazni. Zaradi vseprisotne uporabe trajnih piškotkov in drugih tehnik sledenja se uporabnike vse bolj poziva k privolitvi v shranjevanje takih trajnih piškotkov na njihovo terminalsko opremo. Zato so uporabniki prenasičeni s pozivi k privolitvi. Ta težava se lahko odpravi z uporabo tehničnih sredstev za pridobitev privolitve prek na primer preglednih in uporabniku prijaznih nastavitev. Zato bi morala ta uredba preprečiti uporabo tako imenovanih „zidov proti piškotkom“ in „pasic o piškotkih“, ki uporabnikom ne pomagajo ohranjati nadzora nad njihovimi osebnimi podatki in zasebnostjo ali jih ne ozaveščajo o njihovih pravicah. Ta uredba bi morala omogočiti izražanje privolitve s tehničnimi specifikacijami, na primer z uporabo ustreznih nastavitev brskalnika ali druge aplikacije. Te nastavitve bi morale vključevati izbire v zvezi s shranjevanjem informacij na uporabnikovi terminalski opremi in signal, ki ga pošlje brskalnik ali druga aplikacija in pokaže uporabnikove prednostne izbire drugim udeležencem. Odločitve uporabnikov glede določanja splošnih nastavitev zasebnosti brskalnika ali druge aplikacije bi morale biti zavezujoče za vse tretje osebe in izvršljive proti njim. Spletni brskalniki so vrsta programske aplikacije, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu. Druge vrste aplikacij, kot so tiste, ki omogočajo klicanje in pošiljanje sporočil ali zagotavljajo usmerjanje poti, imajo prav tako take zmogljivosti. Spletni brskalniki posredujejo večino tega, kar se dogaja med uporabnikom in spletiščem. S tega vidika so v prednostnem položaju, saj lahko igrajo dejavno vlogo ter uporabniku pomagajo pri nadzorovanju pretoka informacij na terminalsko opremo in z nje. Natančneje, spletni brskalniki, aplikacije ali mobilni operacijski sistemi se lahko uporabijo kot izvršitelji uporabnikovih izbir in pomagajo uporabnikom, da preprečijo dostop do informacij na njihovi terminalski opremi (npr. pametnega telefona, tablice ali računalnika) ali njihovo shranjevanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov sta bili kodificirani na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2016/679. Trenutno so v večini spletnih brskalnikov privzete nastavitve za piškotke nastavljene na „sprejmi vse piškotke“. Za ponudnike programske opreme, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu, bi zato morala veljati obveznost konfiguracije programske opreme tako, da bo nudila možnost, da se tretjim osebam prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi; to je pogosto navedeno kot „zavrni piškotke tretjih oseb“. Končnim uporabnikom bi moral biti na voljo sklop možnosti za nastavitev zasebnosti, ki bi zajemal različne stopnje, od višje (npr. „nikoli ne sprejmi piškotkov“) do nižje (npr. „vedno sprejmi piškotke“) in srednje (npr. „zavrni piškotke tretjih oseb“ ali „sprejmi le piškotke ponudnika“). Take nastavitve zasebnosti bi morale biti predstavljene dobro vidno in razumljivo.

(23)  Načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov sta bili kodificirani na podlagi člena 25 Uredbe (EU) 2016/679. Trenutno so v večini spletnih brskalnikov privzete nastavitve za piškotke nastavljene na „sprejmi vse piškotke“. Za ponudnike programske opreme, ki omogoča pridobivanje in navedbo informacij na internetu, bi zato morala veljati obveznost konfiguracije programske opreme tako, da bo nudila možnost, da se drugim udeležencem privzeto prepreči sledenje prek različnih spletnih strani in shranjevanje informacij na terminalski opremi; to je pogosto navedeno kot „zavrni sledilnike in piškotke tretjih oseb“. Uporabnikom bi moral biti privzeto na voljo sklop možnosti za nastavitev zasebnosti, ki bi zajemal različne stopnje, od višje (npr. „nikoli ne sprejmi sledilnikov in piškotkov“) do nižje (npr. „vedno sprejmi sledilnike in piškotke“) in srednje (npr. „zavrni vse sledilnike in piškotke, ki niso nujno potrebni za zagotavljanje storitve, ki jo izrecno zahteva uporabnik“ ali „zavrni vsako sledenje prek različnih spletnih strani“). Te možnosti so lahko tudi dodatno razčlenjene. Nastavitve zasebnosti bi morale vključevati tudi možnosti, pri katerih bi se lahko uporabnik na primer odločil, ali se lahko izvrši Flash, JavaScript ali podobna programska oprema, ali lahko spletišče od uporabnika zbira podatke o geografski lokaciji oziroma ali lahko dostopa do določene strojne opreme, kot je spletna kamera ali mikrofon. Take nastavitve zasebnosti bi morale biti predstavljene dobro vidno, objektivno in razumljivo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Da bi lahko spletni brskalniki pridobili privolitev končnega uporabnika, kakor je opredeljena na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, na primer v shranjevanje trajnih piškotkov tretjih oseb, bi med drugim morali zahtevati jasno pritrdilno dejanje končnega uporabnika terminalske opreme, ki bi pomenilo njegovo prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno soglasje k shranjevanju takih piškotkov na terminalski opremi in dostopu z nje. Tako dejanje se lahko šteje za pritrdilno, če morajo končni uporabniki dejavno izbrati „sprejmi piškotke tretjih oseb“, da bi potrdili svoje soglasje, in prejmejo potrebne informacije, na podlagi katerih se lahko odločijo. Zato je treba od ponudnikov programske opreme, ki omogočajo dostop do interneta, zahtevati, da končne uporabnike ob namestitvi obvestijo o možnostih glede izbire različnih nastavitev zasebnosti in od njih zahtevajo, da izberejo. Zagotovljene informacije končnih uporabnikov ne bi smele odvračati od tega, da izberejo višjo stopnjo nastavitev zasebnosti, ter bi morale vključevati ustrezne informacije o tveganjih, povezanih z omogočanjem shranjevanja piškotkov tretjih oseb na računalniku, vključno z zbiranjem dolgoročnih evidenc zgodovine brskanja posameznika in uporabo takih evidenc za pošiljanje usmerjenih oglasov. Spletne brskalnike se spodbuja, naj končnim uporabnikom zagotovijo preprosto spreminjanje nastavitev zasebnosti kadar koli med uporabo in uporabniku omogočijo, da naredi izjemo za nekatera spletišča ali jih da na beli seznam ali določi, za katera spletišča so piškotki (tretjih oseb) vedno ali nikoli dovoljeni.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Za dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij je potrebno redno oddajanje paketov podatkov, da se odkrije ali ohranja povezava z omrežjem ali drugimi napravami v omrežju. Poleg tega morajo imeti naprave dodeljen enotni naslov, da so lahko določljive na navedenem omrežju. Standardi za brezžične in mobilne telefone podobno vključujejo oddajanje dejavnih signalov z enotnimi identifikatorji, kot so naslov MAC, IMEI (mednarodna identiteta mobilne opreme), številka IMSI itd. Ena sama brezžična bazna postaja (tj. oddajnik in prejemnik), kot je brezžična dostopna točka, ima določen domet, v katerem se lahko take informacije zajamejo. Pojavili so se ponudniki storitev, ki na podlagi skeniranja informacij, povezanih z opremo, nudijo storitve sledenja z različnimi funkcionalnostmi, vključno s štetjem ljudi, zagotavljanjem podatkov o številu ljudi, ki čakajo v vrsti, določanjem števila ljudi na določenem območju itd. Te informacije se lahko uporabijo za bolj vsiljive namene, kot je pošiljanje komercialnih sporočil končnim uporabnikom, na primer pri vstopu v trgovine, s posamezniku prilagojenimi ponudbami. Nekatere od teh funkcionalnosti ne pomenijo velikih tveganj za zasebnost, druge pa, na primer tiste, ki zajemajo sledenje posameznikom v daljšem časovnem obdobju, vključno z večkratnimi obiski določenih lokacij. Ponudniki, ki izvajajo take prakse, bi morali na robu kritega območja postaviti vidna obvestila, ki končne uporabnike pred vstopom na določeno območje obveščajo, da je na določenem območju vzpostavljena tehnologija, o namenu sledenja, osebi, ki je zanj odgovorna, ter vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da čim bolj zmanjša ali prepreči zbiranje informacij. Kadar se zbirajo osebni podatki, bi bilo treba zagotoviti dodatne informacije v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679.

(25)  Za dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij je potrebno redno oddajanje paketov podatkov, da se odkrije ali ohranja povezava z omrežjem ali drugimi napravami v omrežju. Poleg tega morajo imeti naprave dodeljen enotni naslov, da so lahko določljive na navedenem omrežju. Standardi za brezžične in mobilne telefone podobno vključujejo oddajanje dejavnih signalov z enotnimi identifikatorji, kot so naslov MAC, IMEI (mednarodna identiteta mobilne opreme), številka IMSI itd. Ena sama brezžična bazna postaja (tj. oddajnik in prejemnik), kot je brezžična dostopna točka, ima določen domet, v katerem se lahko take informacije zajamejo. Pojavili so se ponudniki storitev, ki na podlagi skeniranja informacij, povezanih z opremo, nudijo storitve sledenja z različnimi funkcionalnostmi, vključno s štetjem ljudi, zagotavljanjem podatkov o številu ljudi, ki čakajo v vrsti, določanjem števila ljudi na določenem območju itd. Te informacije se lahko uporabijo za bolj vsiljive namene, kot je pošiljanje komercialnih sporočil uporabnikom, na primer pri vstopu v trgovine, s posamezniku prilagojenimi ponudbami. Nekatere od teh funkcionalnosti ne pomenijo velikih tveganj za zasebnost, druge pa, na primer tiste, ki zajemajo sledenje posameznikom v daljšem časovnem obdobju, vključno z večkratnimi obiski določenih lokacij. Ponudniki, ki izvajajo take prakse, bi morali na robu kritega območja postaviti vidna obvestila, ki uporabnike pred vstopom na določeno območje obveščajo, da je na določenem območju vzpostavljena tehnologija, o namenu sledenja, osebi, ki je zanj odgovorna, ter vseh ukrepih, ki jih lahko uporabnik terminalske opreme sprejme, da čim bolj zmanjša ali prepreči zbiranje informacij. Kadar se zbirajo osebni podatki, bi bilo treba zagotoviti dodatne informacije v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679. Poleg tega bi morali taki ponudniki pridobiti uporabnikovo privolitev ali takoj anonimizirati podatke, ob tem pa namen omejiti zgolj na statistično štetje v omejenem času in prostoru ter ponuditi učinkovite možnosti izvzetja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Kadar obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov, ki jo izvajajo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, spada na področje te uredbe, bi morala ta uredba Uniji ali državam članicam omogočiti, da pod posebnimi pogoji z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice, kadar taka omejitev pomeni potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih javnih interesov, tudi za nacionalno varnost, obrambo, javno varnost ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj, in drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice ali spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega z izvajanjem javne oblasti zaradi takih interesov. Zato ta uredba ne bi smela vplivati na možnost držav članic, da zakonito prestrezajo elektronska sporočila ali da sprejmejo druge ukrepe, če so potrebni in sorazmerni za zaščito navedenih javnih interesov, v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor jo razlagata Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice. Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev bi morali zagotoviti ustrezne postopke za olajšanje zakonitih zahtev pristojnih organov, po potrebi tudi ob upoštevanju vloge predstavnika, imenovanega v skladu s členom 3(3).

(26)  Kadar obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov, ki jo izvajajo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, spada na področje te uredbe, ta uredba ne posega v možnost Unije ali držav članic, da pod posebnimi pogoji z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice iz te uredbe, kadar je taka omejitev namenjena osebam, za katere se sumi, da so storile kaznivo dejanje, ter pomeni potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih javnih interesov, tudi za nacionalno varnost, obrambo, javno varnost ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj. Zato ta uredba ne bi smela vplivati na možnost držav članic, da zakonito prestrezajo elektronska sporočila ali da sprejmejo druge ukrepe, če so potrebni in sorazmerni za zaščito navedenih javnih interesov, v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor jo razlagata Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Obstaja tehnologija, ki ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev omogoča, da končnim uporabnikom na različne načine omejijo prejemanje neželenih klicev, vključno z onemogočanjem tihih klicev ter drugih goljufivih in nadležnih klicev. Ponudniki javno dostopne medosebne komunikacijske storitve na podlagi številke bi morali uporabljati to tehnologijo in končne uporabnike brezplačno zaščititi pred nadležnimi klici. Ponudniki bi morali zagotoviti, da so končni uporabniki seznanjeni z obstojem takih funkcij, na primer z objavo tega dejstva na svoji spletni strani.

(29)  Obstaja tehnologija, ki ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev omogoča, da končnim uporabnikom na različne načine omejijo prejemanje neželenih klicev, vključno z onemogočanjem tihih klicev, drugih goljufivih in nadležnih klicev ali klicev za namene trženja s posebno kodo ali predpono. Ponudniki javno dostopne medosebne komunikacijske storitve na podlagi številke bi morali uporabljati to tehnologijo in končne uporabnike brezplačno zaščititi pred nadležnimi klici. Ponudniki bi morali zagotoviti, da so končni uporabniki seznanjeni z obstojem takih funkcij, na primer z objavo tega dejstva na svoji spletni strani.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Javno dostopni direktoriji končnih uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev so široko razširjeni. Javno dostopni direktorij je vsak direktorij ali storitev, ki vsebuje informacije o končnem uporabniku, kot so telefonske številke (vključno z mobilnimi telefonskimi številkami) in podatki o elektronskih naslovih ter vključuje imeniške storitve. V skladu s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov fizičnih oseb je treba končne uporabnike, ki so fizične osebe, pred vključitvijo njihovih osebnih podatkov v direktorij vprašati za privolitev. V skladu z zakonitim interesom pravnih oseb imajo končni uporabniki, ki so pravne osebe, pravico, da nasprotujejo vključitvi z njimi povezanih podatkov v direktorij.

(30)  Javno dostopni direktoriji končnih uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev so široko razširjeni. Javno dostopni direktorij je vsak direktorij ali storitev, ki vsebuje informacije o končnem uporabniku, kot so telefonske številke (vključno z mobilnimi telefonskimi številkami) in podatki o elektronskih naslovih ter vključuje imeniške storitve. V skladu s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov fizičnih oseb je treba uporabnike pred vključitvijo njihovih osebnih podatkov v direktorij vprašati za privolitev. V skladu z zakonitim interesom pravnih oseb imajo končni uporabniki pravico, da nasprotujejo vključitvi z njimi povezanih podatkov v direktorij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)  Če končni uporabniki, ki so fizične osebe, privolijo v vključitev svojih podatkov v take direktorije, bi morali imeti možnost, da na podlagi privolitve določijo, katere kategorije osebnih podatkov se vključijo v direktorij (npr. ime, elektronski naslov, domači naslov, uporabniško ime, telefonska številka). Poleg tega bi morali ponudniki javno dostopnih direktorijev končne uporabnike pred njihovo vključitvijo v navedeni direktorij obvestiti o namenih direktorija in o njegovih iskalnih funkcijah. Končni uporabniki bi morali imeti možnost, da s privolitvijo določijo, na podlagi katerih kategorij osebnih podatkov se lahko iščejo njihovi kontaktni podatki. Kategorije osebnih podatkov, vključene v direktorij, in kategorije osebnih podatkov, na podlagi katerih se lahko iščejo kontaktni podatki končnega uporabnika, ne bi smele biti enake.

(31)  Če uporabniki privolijo v vključitev svojih podatkov v take direktorije, bi morali imeti možnost, da na podlagi privolitve določijo, katere kategorije osebnih podatkov se vključijo v direktorij (npr. ime, elektronski naslov, domači naslov, uporabniško ime, telefonska številka). Poleg tega bi morali ponudniki javno dostopnih direktorijev ali ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev končne uporabnike pred njihovo vključitvijo v navedeni direktorij obvestiti o namenih direktorija in o njegovih iskalnih funkcijah. Uporabniki bi morali imeti možnost, da s privolitvijo določijo, na podlagi katerih kategorij osebnih podatkov se lahko iščejo njihovi kontaktni podatki. Kategorije osebnih podatkov, vključene v direktorij, in kategorije osebnih podatkov, na podlagi katerih se lahko iščejo kontaktni podatki uporabnika, ne bi smele biti enake.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32)  V tej uredbi se pojem neposrednega trženja nanaša na vsako obliko oglaševanja, v okviru katere fizična ali pravna oseba pošlje sporočila za namene neposrednega trženja neposredno enemu ali več določenim ali določljivim končnim uporabnikom, ki uporabljajo elektronske komunikacijske storitve. To bi moralo poleg ponujanja proizvodov in storitev v tržne namene vključevati tudi sporočila, ki jih pošljejo politične stranke, ki s fizičnimi osebami stopijo v stik prek elektronskih komunikacijskih storitev, da bi oglaševale svoje stranke. To bi moralo veljati tudi za sporočila, ki jih pošljejo druge neprofitne organizacije zaradi podpiranja namenov organizacije.

(32)  V tej uredbi se pojem neposrednega trženja nanaša na vsako obliko oglaševanja, v okviru katere fizična ali pravna oseba pošlje sporočila za namene neposrednega trženja neposredno enemu ali več določenim ali določljivim končnim uporabnikom, ki uporabljajo elektronske komunikacijske storitve, ne glede na njihovo obliko. To bi moralo poleg ponujanja proizvodov in storitev v tržne namene vključevati tudi sporočila, ki jih pošljejo politične stranke, ki s fizičnimi osebami stopijo v stik prek elektronskih komunikacijskih storitev, da bi oglaševale svoje stranke. To bi moralo veljati tudi za sporočila, ki jih pošljejo druge neprofitne organizacije zaradi podpiranja namenov organizacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33)  Treba bi bilo zagotoviti zaščitne ukrepe za zaščito končnih uporabnikov pred nepovabljenimi sporočili za neposredno trženje, ki posegajo v zasebno življenje končnih uporabnikov. Stopnja poseganja v zasebnost in nadlegovanje se šteje za razmeroma podobno ne glede na številne tehnologije in kanale, ki se uporabljajo za pošiljanje teh elektronskih komunikacij, ne glede na to, ali se pri tem uporabijo avtomatizirani klicni in komunikacijski sistemi, aplikacije za takojšnje sporočanje, elektronska pošta, kratka sporočila SMS, večpredstavnostna sporočila MMS, Bluetooth itd. Zato je upravičeno zahtevati, da se pred pošiljanjem elektronskih komercialnih sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom pridobi privolitev končnega uporabnika, da se učinkovito zaščitijo posamezniki pred poseganjem v njihovo zasebno življenje in legitimni interesi pravnih oseb. Pravna varnost in potreba po zagotavljanju, da bodo predpisi, ki ščitijo pred nepovabljenimi elektronskimi sporočili, ustrezni tudi v prihodnosti, upravičujeta potrebo po opredelitvi enotnega sklopa predpisov, ki se ne spreminjajo glede na tehnologijo, uporabljeno za prenašanje teh nepovabljenih sporočil, in hkrati zagotavljajo enakovredno raven varstva za vse državljane v vsej Uniji. Vendar je razumno dovoliti, da se podatki o elektronskih naslovih uporabijo v okviru obstoječega razmerja med dobaviteljem in odjemalcem za ponujanje podobnih proizvodov ali storitev. Taka možnost bi se morala uporabljati le za tisto podjetje, ki je pridobilo podatke o elektronskih naslovih v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(33)  Treba bi bilo zagotoviti zaščitne ukrepe za zaščito končnih uporabnikov pred nepovabljenimi sporočili ali neposrednim trženjem, ki posega v zasebno življenje končnih uporabnikov. Stopnja poseganja v zasebnost in nadlegovanje se šteje za razmeroma podobno ne glede na številne tehnologije in kanale, ki se uporabljajo za pošiljanje teh elektronskih komunikacij, ne glede na to, ali se pri tem uporabijo avtomatizirani klicni in komunikacijski sistemi, aplikacije za takojšnje sporočanje, elektronska pošta, kratka sporočila SMS, večpredstavnostna sporočila MMS, Bluetooth itd. Zato je upravičeno zahtevati, da se pred pošiljanjem elektronskih komercialnih sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom pridobi privolitev končnega uporabnika, da se učinkovito zaščitijo posamezniki pred poseganjem v njihovo zasebno življenje in legitimni interesi pravnih oseb. Pravna varnost in potreba po zagotavljanju, da bodo predpisi, ki ščitijo pred nepovabljenimi elektronskimi sporočili, ustrezni tudi v prihodnosti, upravičujeta potrebo po opredelitvi enotnega sklopa predpisov, ki se ne spreminjajo glede na tehnologijo, uporabljeno za prenašanje teh nepovabljenih sporočil, in hkrati zagotavljajo enako visoko raven varstva za vse posameznike v vsej Uniji. Vendar je razumno dovoliti, da se podatki o elektronskih naslovih uporabijo v okviru obstoječega razmerja med dobaviteljem in odjemalcem za ponujanje podobnih proizvodov ali storitev. Taka možnost bi se morala uporabljati le za tisto podjetje, ki je pridobilo podatke o elektronskih naslovih v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Kadar končni uporabniki privolijo v prejemanje nepovabljenih sporočil za neposredno trženje, bi še vedno morali imeti možnost, da kadar koli enostavno prekličejo svojo privolitev. Da bi olajšali učinkovito izvajanje pravil Unije v zvezi z nepovabljenimi sporočili za neposredno trženje, je treba prepovedati zakrivanje identitete in uporabo lažnih identitet, lažnih povratnih naslovov ali številk pri pošiljanju nepovabljenih komercialnih sporočil za neposredno trženje. Nepovabljena sporočila za namene trženja bi zato morala biti kot taka jasno prepoznavna, v njih pa bi morala biti navedena identiteta pravne ali fizične osebe, ki prenaša sporočilo ali v katere imenu se sporočilo prenaša, in zagotovljene informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za uveljavljanje svoje pravice do nasprotovanja prejemanju nadaljnjih pisnih in/ali ustnih sporočil za trženje.

(34)  Kadar končni uporabniki privolijo v prejemanje nepovabljenih sporočil za neposredno trženje, bi še vedno morali imeti možnost, da kadar koli enostavno prekličejo svojo privolitev. Da bi olajšali učinkovito izvajanje pravil Unije v zvezi z nepovabljenimi sporočili za neposredno trženje, je treba prepovedati zakrivanje identitete in uporabo lažnih identitet, lažnih povratnih naslovov ali številk pri pošiljanju nepovabljenih komercialnih sporočil za neposredno trženje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Da se zagotovi enostaven preklic privolitve, bi morale pravne ali fizične osebe, ki sporočila za neposredno trženje prenašajo prek elektronske pošte, navesti povezavo ali veljavni naslov elektronske pošte, ki ga lahko končni uporabniki enostavno uporabijo za preklic svoje privolitve. Pravne ali fizične osebe, ki sporočila za neposredno trženje prenašajo prek govorno-govornih klicev in klicev z avtomatičnimi klicnimi in komunikacijskimi sistemi, bi morale razkriti identiteto priključka, na katerega se lahko pokliče podjetje, ali navesti posebno kodo, iz katere bi bilo razvidno, da je klic tržne narave.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  Govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja, pri katerih se ne uporabljajo avtomatizirani klicni in komunikacijski sistemi, so dražji za pošiljatelja in končnim uporabnikom ne nalagajo nobenih finančnih stroškov. Države članice bi zato morale imeti možnost, da vzpostavijo ali ohranijo nacionalne sisteme, ki dovoljujejo, da se taki klici opravijo le končnim uporabnikom, ki temu niso nasprotovali.

(36)  Če so govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja, pri katerih se ne uporabljajo avtomatizirani klicni in komunikacijski sistemi, dražji za pošiljatelja in končnim uporabnikom ne nalagajo nobenih finančnih stroškov, potem upravičujejo možnost držav članic, da vzpostavijo ali ohranijo nacionalne sisteme, ki dovoljujejo, da se taki klici opravijo le končnim uporabnikom, ki temu niso nasprotovali.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  Ponudniki storitev, ki ponujajo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, bi morali obvestiti končne uporabnike o ukrepih, ki jih lahko sprejmejo za zagotovitev varnosti sporočil, na primer z uporabo posebnih vrst programske opreme ali tehnologij šifriranja. Zahteva po obveščanju končnih uporabnikov o posebnih varnostnih tveganjih ne razrešuje ponudnika storitve njegove obveznosti, da na svoje stroške sprejme ustrezne in takojšnje ukrepe za odpravo vsakih novih, nepredvidenih varnostnih tveganj ter da spet vzpostavi običajno raven varnosti storitve. Zagotavljanje informacij o varnostnih tveganjih naročniku bi moralo biti brezplačno. Varnost se ocenjuje z vidika člena 32 Uredbe (EU) 2016/679.

(37)  Ponudniki storitev, ki ponujajo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, bi morali elektronske komunikacijske podatke obdelati tako, da bi preprečili nepooblaščeni dostop, razkritje ali spremembo, zagotoviti, da je tak nepooblaščeni dostop, razkritje ali spremembo mogoče ugotoviti, ter z uporabo posebnih vrst programske opreme in tehnologij šifriranja tudi zagotoviti, da so taki elektronski komunikacijski podatki zaščiteni. Zahteva po obveščanju končnih uporabnikov o posebnih varnostnih tveganjih ne razrešuje ponudnika storitve njegove obveznosti, da na svoje stroške sprejme ustrezne in takojšnje ukrepe za odpravo vsakih novih, nepredvidenih varnostnih tveganj ter da spet vzpostavi običajno raven varnosti storitve. Zagotavljanje informacij o varnostnih tveganjih naročniku bi moralo biti brezplačno. Varnost se ocenjuje z vidika člena 32 Uredbe (EU) 2016/679. Obveznosti iz člena 40 [Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah] bi se morale uporabljati za vse storitve na področju uporabe te uredbe, kar zadeva varnost omrežij in storitev ter s tem povezane obveznosti glede varnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38)  Da se zagotovi popolna skladnost z Uredbo (EU) 2016/679, bi bilo treba za izvrševanje določb te uredbe pooblastiti organe, ki so že odgovorni za izvrševanje določb Uredbe (EU) 2016/679, saj ta uredba temelji na mehanizmu za skladnost iz Uredbe (EU) 2016/679. Zaradi umestitve v njihovo ustavno, organizacijsko in upravno strukturo bi države članice morale imeti možnost, da imajo več kot en nadzorni organ. Nadzorni organi bi morali biti odgovorni tudi za spremljanje uporabe te uredbe glede elektronskih komunikacijskih podatkov za pravne osebe. Take dodatne naloge ne bi smele ogroziti zmožnosti nadzornega organa, da opravlja svoje naloge glede varstva osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in te uredbe. Vsakemu nadzornemu organu bi bilo treba zagotoviti dodatne finančne in človeške vire, prostore in infrastrukturo, potrebne za učinkovito opravljanje nalog na podlagi te uredbe.

(38)  Da se zagotovi popolna skladnost z Uredbo (EU) 2016/679, bi bilo treba za izvrševanje določb te uredbe pooblastiti organe, ki so že odgovorni za izvrševanje določb Uredbe (EU) 2016/679, saj ta uredba temelji na mehanizmu za skladnost iz Uredbe (EU) 2016/679. Zaradi umestitve v njihovo ustavno, organizacijsko in upravno strukturo bi države članice morale imeti možnost, da imajo več kot en nadzorni organ. Nadzorni organi bi morali biti odgovorni tudi za spremljanje uporabe te uredbe glede elektronskih komunikacijskih podatkov za pravne osebe. Če je v državi članici ustanovljenih več nadzornih organov, bi morali ti organi med seboj sodelovati. Prav tako bi morali sodelovati z organi, pooblaščenimi za izvrševanje Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, in drugimi ustreznimi izvršilnimi organi, kot so organi za varstvo potrošnikov. Take dodatne naloge ne bi smele ogroziti zmožnosti nadzornega organa, da opravlja svoje naloge glede varstva osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in te uredbe. Vsakemu nadzornemu organu bi bilo treba zagotoviti dodatne finančne in človeške vire, prostore in infrastrukturo, potrebne za učinkovito opravljanje nalog na podlagi te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38a)  Za izvrševanje določb te uredbe je pogosto potrebno sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi dveh ali več držav članic, na primer pri boju proti poseganju v zaupnost terminalske opreme. Da bi omogočili nemoteno in hitro sodelovanje v takih primerih, bi se morali za poglavje II te uredbe uporabljati postopki mehanizma za sodelovanje in skladnost, vzpostavljenega v skladu z Uredbo 2016/679/EU. Zato bi moral Evropski odbor za varstvo podatkov prispevati k dosledni uporabi te uredbe po vsej Uniji, zlasti z izdajo mnenj v okviru mehanizmov za skladnost ali s sprejetjem zavezujočih sklepov v okviru reševanja sporov, kot je določeno v členu 65 Uredbe 2016/679/EU, v zvezi s poglavjem II te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39)  Vsak nadzorni organ bi moral biti na ozemlju svoje države članice pristojen za izvajanje pooblastil in opravljanje nalog, določenih v tej uredbi. Za zagotovitev doslednega spremljanja in izvrševanja te uredbe v vsej Uniji bi morali biti naloge in učinkovita pooblastila nadzornih organov v vseh državah članicah enaki, hkrati pa ne bi smeli vplivati na pooblastila organov, pristojnih za pregon v skladu s pravom držav članic, da sodne organe opozorijo na kršitve te uredbe in sodelujejo v sodnih postopkih. Države članice in njihove nadzorne organe se spodbuja, da pri uporabi te uredbe upoštevajo posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij.

(39)  Vsak nadzorni organ bi moral biti na ozemlju svoje države članice pristojen za izvajanje pooblastil in opravljanje nalog, določenih v tej uredbi, vključno s sprejemanjem zavezujočih sklepov. Za zagotovitev doslednega spremljanja in izvrševanja te uredbe v vsej Uniji bi morali biti naloge in učinkovita pooblastila nadzornih organov v vseh državah članicah enaki, vključno s pristojnostmi preiskovanja, popravljalnimi pooblastili in sankcijami ter pristojnostmi odobritve in svetovanja, hkrati pa ne bi smeli vplivati na pooblastila organov, pristojnih za pregon v skladu s pravom držav članic, da sodne organe opozorijo na kršitve te uredbe in sodelujejo v sodnih postopkih. Države članice in njihove nadzorne organe se spodbuja, da pri uporabi te uredbe upoštevajo posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41)  Da se dosežejo cilji te uredbe, in sicer da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov in zlasti njihova pravica do varstva osebnih podatkov ter da se zagotovi prosti pretok osebnih podatkov v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za dopolnitev te uredbe. Zlasti bi bilo treba sprejeti delegirane akte, kar zadeva informacije, ki se navedejo, tudi v standardiziranih ikonah, da se v jasno razvidni in razumljivi obliki posredujejo pregled nad zbiranjem informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, njegov namen, informacije o osebi, ki je zanj odgovorna, ter vsak ukrep, ki ga lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da zbiranje čim bolj omeji. Delegirani akti so potrebni tudi za določitev kode za identifikacijo neposrednih klicev za namene trženja, vključno s tistimi, ki se izvedejo prek avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov. Zlasti je pomembno, da se Komisija ustrezno posvetuje in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201625. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, kadar je tako določeno v tej uredbi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(41)  Da se dosežejo cilji te uredbe, in sicer da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov pri zagotavljanju in uporabi elektronskih komunikacijskih storitev in zlasti njihova pravica do spoštovanja njihovega zasebnega življenja in komunikacij, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, ter da se zagotovi prosti pretok osebnih podatkov v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za dopolnitev te uredbe. Zlasti bi bilo treba sprejeti delegirane akte, kar zadeva informacije, ki se navedejo, tudi v standardiziranih ikonah, da se v jasno razvidni in razumljivi obliki posredujejo pregled nad zbiranjem informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, njegov namen, informacije o osebi, ki je zanj odgovorna, ter vsak ukrep, ki ga lahko uporabnik terminalske opreme sprejme, da zbiranje čim bolj omeji. Zlasti je pomembno, da se Komisija ustrezno posvetuje in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201625. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, kadar je tako določeno v tej uredbi. Izvedbeni ukrepi so na primer potrebni za določitev kode za identifikacijo neposrednih klicev za namene trženja, vključno s tistimi, ki se izvedejo prek avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

__________________

__________________

25 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).

25 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta uredba se uporablja za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, ki se izvaja v povezavi z zagotavljanjem in uporabo elektronskih komunikacijskih storitev, in za informacije, povezane s terminalsko opremo končnih uporabnikov.

1.  Ta uredba se uporablja za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, ki se izvaja v povezavi z zagotavljanjem in uporabo elektronskih komunikacijskih storitev, in za informacije, povezane ali obdelane s terminalsko opremo končnih uporabnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  varstvo informacij, povezanih s terminalsko opremo končnih uporabnikov, ki se nahajajo v Uniji.

(c)  varstvo informacij, povezanih ali obdelanih s terminalsko opremo končnih uporabnikov v Uniji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kadar ponudnik elektronske komunikacijske storitve nima sedeža v Uniji, pisno imenuje predstavnika v Uniji.

2.  Kadar ponudnik elektronske komunikacijske storitve, ponudnik javno dostopnega direktorija, ponudnik programske opreme, ki omogoča elektronske komunikacije, ali oseba, ki pošilja komercialna sporočila za namene neposrednega trženja ali zbira (druge) informacije v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacij, ki so na njej shranjene, nima sedeža v Uniji, pisno imenuje predstavnika v Uniji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Predstavnik je pooblaščen za odgovarjanje na vprašanja in zagotavljanje informacij poleg ali namesto ponudnika, ki ga predstavlja, zlasti nadzornim organom in končnim uporabnikom glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene zagotavljanja skladnosti s to uredbo.

4.  Predstavnik je pooblaščen za odgovarjanje na vprašanja in zagotavljanje informacij poleg ali namesto ponudnika, ki ga predstavlja, zlasti nadzornim organom, sodiščem in končnim uporabnikom glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov za namene zagotavljanja skladnosti s to uredbo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a.  Predstavnik je lahko isti kot predstavnik, imenovan v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  opredelitve pojmov „elektronsko komunikacijsko omrežje“, „elektronska komunikacijska storitev“, „medosebna komunikacijska storitev“, „medosebna komunikacijska storitev na podlagi številke“, „številčno neodvisna medosebna komunikacijska storitev“, „končni uporabnik“ in „klic“ iz točke (1), (4), (5), (6), (7), (14) oziroma (21) člena 2 [Direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah];

(b)  opredelitev pojma „klic“ iz točke (21) člena 2 [Direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah];

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Za namene točke (b) odstavka 1 opredelitev pojma „medosebna komunikacijska storitev“ vključuje storitve, ki omogočajo medosebno in interaktivno komunikacijo le kot manjši pomožni del storitve, ki je dejansko povezan z drugo storitvijo.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-a)  „elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosni sistem, ne glede na to, ali temelji na stalni infrastrukturi ali centralizirani upravni zmogljivosti, in, kjer je primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, vključno z omrežnimi elementi, ki niso aktivni, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-aa)  „elektronska komunikacijska storitev“ pomeni storitev, ki se za plačilo ali brezplačno opravlja prek elektronskih komunikacijskih omrežij in zajema enega ali več naslednjih elementov: storitev dostopa do interneta, kot je opredeljena v členu 2(2) ali Uredbi (EU) 2015/2120; medosebno komunikacijsko storitev; storitev, ki je v celoti ali pretežno sestavljena iz prenosa signalov, kot je storitev prenosa, ki se uporablja za komunikacijo stroj-stroj in radiodifuzijo, vendar izključuje informacije, prenesene kot del radiodifuzijske storitve za javnost prek elektronskega komunikacijskega omrežja ali storitve, razen če je te informacije mogoče povezati z določljivim naročnikom ali uporabnikom, ki prejme informacije;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-ab)  „medosebna komunikacijska storitev“ pomeni storitev, ki se opravlja za plačilo ali brezplačno in omogoča neposredno medosebno in interaktivno izmenjavo informacij med omejenim številom oseb, pri čemer osebe, ki začnejo komunikacijo ali sodelujejo v njej, določajo prejemnike; vključuje storitve, katerih medosebna in interaktivna komunikacija je zgolj manjši pomožni del storitve, ki je dejansko povezan z drugo storitvijo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-ac)  „medosebna komunikacijska storitev na podlagi številke“ pomeni medosebno komunikacijsko storitev, ki se povezuje z javnim komutiranim telefonskim omrežjem bodisi z dodeljenimi številčnimi viri, tj. številka ali številke v nacionalnem ali mednarodnem telefonskem načrtu oštevilčenja, bodisi z omogočanjem komunikacije s številko ali številkami v nacionalnem ali mednarodnem telefonskem načrtu oštevilčenja;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-ad)  „številčno neodvisna medosebna komunikacijska storitev“ pomeni medosebno komunikacijsko storitev, ki se ne povezuje z javnim komutiranim telefonskim omrežjem bodisi z dodeljenimi številčnimi viri, tj. številka ali številke v nacionalnem ali mednarodnem telefonskem načrtu oštevilčenja, bodisi z omogočanjem komunikacije s številko ali številkami v nacionalnem ali mednarodnem telefonskem načrtu oštevilčenja;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-ae)  „končni uporabnik“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki uporablja ali zaprosi za javno dostopno elektronsko komunikacijsko storitev;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-af)  „uporabnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki uporablja javno dostopno elektronsko komunikacijsko storitev v zasebne ali poslovne namene, pri čemer ni nujno naročena na to storitev;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „elektronski komunikacijski metapodatki“ pomenijo podatke, ki se obdelajo v elektronskem komunikacijskem omrežju za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij; vključno s podatki, ki se uporabljajo za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije, lokacije naprave v okviru komunikacije ter datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije;

(c)  „elektronski komunikacijski metapodatki“ pomenijo podatke, ki so povezani z uporabnikom ali elektronsko komunikacijsko storitvijo in se obdelajo za namene prenašanja, razširjanja ali izmenjave vsebine elektronskih komunikacij, in vse druge podatke, povezane s komunikacijami, ki so obdelani za zagotavljanje storitve, ki se ne šteje za vsebino; vključno s podatki za sledenje in določitev vira in cilja komunikacije ter datumom, časom, trajanjem in vrsto komunikacije; vključujejo podatke, ki jih razširja ali oddaja terminalska oprema, da opredeli uporabnikovo komunikacijo in/ali terminalsko opremo ali njeno lokacijo in ji omogoči, da se poveže z omrežjem ali drugo napravo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  „sporočila za namene neposrednega trženja“ pomenijo vsako obliko oglaševanja v pisni ali govorni obliki, ki je bilo poslano enemu ali več določenim ali določljivim končnim uporabnikom elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z uporabo avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov z ali brez človekovega posega, elektronske pošte, kratkih sporočil SMS itd.;

(f)  „sporočila za namene neposrednega trženja“ pomenijo vsako obliko oglaševanja v pisni, govorni ali video obliki, ki je bilo poslano, izraženo ali predvajano enemu ali več določenim ali določljivim končnim uporabnikom elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z uporabo avtomatiziranih klicnih in komunikacijskih sistemov z ali brez človekovega posega, elektronske pošte, kratkih sporočil SMS itd.;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaupnost elektronskih komunikacijskih podatkov

Zaupnost elektronskih komunikacij

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Elektronski komunikacijski podatki so zaupni. Vsem osebam razen končnim uporabnikom je prepovedano vsako poseganje v elektronske komunikacijske podatke, kot je poslušanje, prisluškovanje, shranjevanje, spremljanje, skeniranje ali kakšen drug način prestrezanja, nadzorovanja ali obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov, razen kadar je to dovoljeno v skladu s to uredbo.

Elektronske komunikacije so zaupne. Vsem osebam razen uporabnikom je prepovedano vsako poseganje v elektronske komunikacije v mirovanju ali tranzitu, kot je poslušanje, prisluškovanje, shranjevanje, spremljanje, skeniranje ali kakšen drug način prestrezanja, nadzorovanja ali kakršne koli obdelave elektronskih komunikacij, razen kadar je to dovoljeno v skladu s to uredbo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaupnost elektronskih komunikacij vključuje tudi terminalsko opremo in komunikacije stroj-stroj, če so povezane z uporabnikom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dovoljena obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov

Zakonita obdelava elektronskih komunikacijskih podatkov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev lahko elektronske komunikacijske podatke obdelujejo, če:

1.  Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev lahko elektronske komunikacijske podatke obdelujejo le, če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  je to potrebno zaradi prenosa sporočila, in sicer za trajanje, potrebno za ta namen, ali

(a)  je to tehnično nujno potrebno zaradi prenosa sporočila, in sicer za trajanje, potrebno za ta namen, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  je to potrebno zaradi ohranjanja ali obnovitve elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ali odkrivanje tehničnih okvar in/ali napak pri prenosu elektronskih komunikacij, za trajanje, potrebno za ta namen.

(b)  je to tehnično nujno potrebno zaradi ohranjanja ali obnovitve elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ali odkrivanje tehničnih okvar in/ali napak pri prenosu elektronskih komunikacij, za trajanje, ki je tehnično potrebno za ta namen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev lahko elektronske komunikacijske metapodatke obdelujejo, če:

2.  Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev lahko elektronske komunikacijske metapodatke obdelujejo le, če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev v zvezi s kakovostjo storitve v skladu z [Direktivo o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah] ali Uredbo (EU) 2015/212028, za trajanje, potrebno za ta namen, ali

(a)  je to nujno potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev v zvezi s kakovostjo storitve v skladu z [Direktivo o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah] ali Uredbo (EU) 2015/212028, za trajanje, ki je tehnično potrebno za ta namen, ali

__________________

__________________

28 Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 310, 26.11.2015, str. 1–18).

28 Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 310, 26.11.2015, str. 1–18).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  je to potrebno zaradi zaračunavanja, izračuna plačila medsebojnih povezav, odkrivanja ali preprečevanja goljufive uporabe ali zlorabe elektronskih komunikacijskih storitev ali naročnine nanje, ali

(b)  je to nujno potrebno zaradi zaračunavanja, izračuna plačila medsebojnih povezav, odkrivanja ali preprečevanja goljufive uporabe ali zlorabe elektronskih komunikacijskih storitev, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  je zadevni končni uporabnik privolil v obdelavo svojih metapodatkov v zvezi s komunikacijami za enega ali več določenih namenov, vključno z zagotavljanjem posebnih storitev takim končnim uporabnikom, če zadevnega namena ali namenov ne bi bilo mogoče izpolniti z obdelavo anonimiziranih informacij.

(c)  so zadevni končni uporabniki, potem ko so prejeli vse ustrezne informacije o predvideni obdelavi, ki so bile v jasnem in lahko razumljivem jeziku predložene ločeno od pogojev uporabe ponudnika, posebej privolili v obdelavo njihovih metapodatkov v zvezi s komunikacijami za enega ali več določenih namenov, vključno z zagotavljanjem posebnih storitev takim uporabnikom, če zadevnega namena ali namenov ne bi bilo mogoče izpolniti brez obdelave takih metapodatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a)  Za namene odstavka 2(c) se v primeru, ko bi lahko vrsta obdelave elektronskih komunikacijskih metapodatkov, zlasti uporaba novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namena obdelave močno ogrozila pravice in svoboščine fizičnih oseb, uporabita člena 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zaradi zagotavljanja posebne storitve končnemu uporabniku, če so zadevni končni uporabniki privolili v obdelavo vsebine svojih elektronskih komunikacij in navedene storitve ni mogoče opraviti brez obdelave take vsebine, ali

(a)  zaradi zagotavljanja posebne storitve, ki jo je zahteval uporabnik, če so zadevni uporabniki posebej privolili v obdelavo vsebine njihovih elektronskih komunikacij in navedene posebne storitve ni mogoče opraviti brez obdelave take vsebine, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  če so vsi zadevni končni uporabniki privolili v obdelavo vsebine svojih elektronskih komunikacij za enega ali več določenih namenov, ki jih ni mogoče izpolniti z obdelavo anonimiziranih informacij, in se je ponudnik posvetoval z nadzornim organom. Za posvetovanje z nadzornim organom se uporablja člen 36(2) in (3) Uredbe(EU) 2016/679.

(b)  če so vsi zadevni uporabniki privolili v obdelavo vsebine svojih elektronskih komunikacij za enega ali več določenih namenov, ki jih ni mogoče izpolniti z obdelavo anonimiziranih informacij, in se je ponudnik posvetoval z nadzornim organom. Za posvetovanje z nadzornim organom se uporablja člen 36(2) in (3) Uredbe(EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Ponudnik elektronske komunikacijske storitve lahko za zagotavljanje storitve, ki jo izrecno zahteva uporabnik elektronske komunikacijske storitve za svojo povsem individualno uporabo ali individualno uporabo, povezano z delom, elektronske komunikacijske podatke obdela izključno za zagotavljanje izrecno zahtevane storitve in brez privolitve vseh uporabnikov le, če ima taka zahtevana obdelava učinke izključno v povezavi z uporabnikom, ki je zahteval storitev, in ne vpliva negativno na temeljne pravice drugih uporabnikov. S tako posebno privolitvijo uporabnika se ponudniku prepreči obdelava teh podatkov za kateri koli drug namen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b.  Elektronskih komunikacijskih podatkov, zbranih na podlagi te uredbe, nadalje ne obdelajo niti ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev niti kateri koli drugi udeleženci.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ko naslovnik ali naslovniki prejmejo vsebino elektronske komunikacije, ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(3)(a) in (b) izbriše vsebino elektronske komunikacije ali navedene podatke anonimizira. Take podatke lahko zabeležijo ali shranijo končni uporabniki ali tretja oseba, ki so jo končni uporabniki pooblastili za beleženje, shranjevanje ali kakšno drugo obdelavo takih podatkov, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

1.  Ko naslovnik ali naslovniki prejmejo vsebino elektronske komunikacije, ponudnik elektronske komunikacijske storitve brez poseganja v člen 6(1)(b) ter člen 6(3)(a) in (b) izbriše vsebino elektronske komunikacije. Take podatke lahko zabeležijo ali shranijo uporabniki ali posebni drugi udeleženec, ki so ga končni uporabniki pooblastili za beleženje, shranjevanje ali kakšno drugo obdelavo takih podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Kadar se elektronski komunikacijski metapodatki obdelujejo zaradi zaračunavanja v skladu s členom 6(2)(b), se lahko zadevni metapodatki shranijo do konca obdobja, med katerim se lahko obračun zakonito izpodbija ali sprožijo postopki za pridobitev plačila v skladu z nacionalno zakonodajo.

3.  Kadar se elektronski komunikacijski metapodatki obdelujejo zaradi zaračunavanja v skladu s členom 6(2)(b), se lahko nujno potrebni metapodatki shranijo do konca obdobja, med katerim se lahko obračun zakonito izpodbija ali sprožijo postopki za pridobitev plačila v skladu z nacionalno zakonodajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Varstvo informacij v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacij, ki so na njej shranjene

Varstvo informacij v zvezi s terminalsko opremo uporabnikov oziroma informacij, ki so na njej shranjene

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Uporaba obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme in zbiranje informacij s terminalske opreme končnih uporabnikov, tudi o programski in strojni opremi, razen če navedeno izvaja zadevni končni uporabnik, sta prepovedana, razen če:

1.  Uporaba obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme in zbiranje informacij s terminalske opreme uporabnikov ali dajanje informacij na voljo prek terminalske opreme, tudi informacij o programski in strojni opremi ali informacij, ki jih ustvari ta oprema, razen če navedeno izvaja zadevni uporabnik, sta prepovedana, razen če:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  je to potrebno le zaradi izvedbe prenosa elektronske komunikacije prek elektronskega komunikacijskega omrežja, ali

(a)  je to tehnično nujno potrebno le zaradi izvedbe prenosa elektronske komunikacije prek elektronskega komunikacijskega omrežja, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  je končni uporabnik v to privolil, ali

(b)  je uporabnik v to posebej privolil, pri čemer ta privolitev ni obvezna za dostop do storitve, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  je to potrebno zaradi opravljanja storitve informacijske družbe, ki jo je zahteval končni uporabnik, ali

(c)  je to tehnično nujno potrebno zaradi opravljanja storitve informacijske družbe, ki jo je zahteval uporabnik, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  je to potrebno zaradi merjenja spletnega občinstva, če tako merjenje izvaja ponudnik storitve informacijske družbe, ki jo je zahteval končni uporabnik.

(d)  je to tehnično potrebno zaradi merjenja spletnega občinstva za storitev informacijske družbe, ki jo je zahteval uporabnik, če tako merjenje izvaja ponudnik ali drug subjekt v imenu ponudnika ali neodvisna agencija za spletno analitiko, ki deluje v javnem interesu ali za znanstvene namene, ter če se nobeni osebni podatki ne dajo na voljo nobenemu drugemu udeležencu in če tako merjenje spletnega občinstva ne vpliva negativno na temeljne pravice uporabnika;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da)  če je to potrebno zaradi varnostne posodobitve, pod pogojem da:

(i)   varnostne posodobitve potekajo diskretno in nikakor ne spremenijo nastavitev zasebnosti, ki jih je izbral uporabnik;

(ii)   je uporabnik vsakokrat vnaprej obveščen, ko se bo namestila posodobitev in

(iii)   ima uporabnik možnost, da izklopi samodejno namestitev teh posodobitev;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(db)  če je to potrebno v okviru delovnega razmerja, pri čemer:

(i)   delodajalec zagotovi določeno opremo;

(ii)   je zaposleni uporabnik te opreme in

(iii)   je poseganje nujno potrebno za to, da lahko zaposleni uporablja opremo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Nobenemu uporabniku se ne zavrne dostop do katerih koli storitev ali funkcije informacijske družbe, ne glede na to, ali se ta storitev plača ali ne, zaradi razloga, da ni dal privolitve v skladu s členom 8(1)(b) za obdelavo osebnih podatkov in/ali uporabo pomnilniških zmogljivosti njegove terminalske opreme, ki ni nujna za zagotavljanje te storitve ali funkcije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  se izvaja izključno zaradi tega, za čas, ki je za to potreben, in za namene vzpostavitve povezave, ali

(a)  se izvaja izključno zaradi tega, za čas, ki je za to potreben, in le za namene vzpostavitve povezave, ki jo zahteva uporabnik, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa)  je bil uporabnik obveščen in je v to privolil, ali

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab)  so podatki anonimizirani in tveganja ustrezno zmanjšana;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  je objavljeno jasno in vidno obvestilo, ki obvešča vsaj o načinih zbiranja, njegovem namenu, osebi, ki je zanj odgovorna, in drugih informacijah, ki se zahtevajo na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2016/679, kadar se zbirajo osebni podatki, ter o vseh ukrepih, ki jih lahko končni uporabnik terminalske opreme sprejme, da zbiranje prepreči ali čim bolj omeji.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zbiranje takih informacij se lahko izvaja le, če so bili uporabljeni ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje ravni varnosti glede na tveganje, kakor je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/679.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Za namene točke (ab) odstavka 2 se za zmanjševanje tveganja izvajajo naslednje oblike nadzora:

(a)   namen zbiranja podatkov iz terminalske opreme se omeji na zgolj statistično štetje; in

(b)   sledenje se omeji v trajanju in obsegu, ki sta nujno potrebna za ta namen; in

(c)   podatki se izbrišejo ali anonimizirajo takoj, ko je namen izpolnjen; in

(d)   uporabnikom se dajo na voljo učinkovite možnosti izvzetja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b.  Informacije iz točk (aa) in (ab) odstavka 2 se sporočijo z jasnim in vidnim obvestilom, ki navaja podrobnosti vsaj o tem, kako se bodo informacije zbirale, o namenu zbiranja in o osebi, ki je zanj odgovorna, ter druge informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/679 za zbiranje osebnih podatkov. Zbiranje takih informacij se lahko izvaja le, če so bili uporabljeni ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje ravni varnosti glede na tveganje, kakor je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Informacije, ki se zagotovijo v skladu s točko (b) odstavka 2, se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se v jasno razvidni, razumljivi in berljivi obliki zagotovi smiseln pregled načrtovanega zbiranja.

3.  Informacije, ki se zagotovijo v skladu s točkama (aa) in (ab) odstavka 2, se lahko navedejo skupaj z uporabo standardiziranih ikon, da se v jasno razvidni, razumljivi in berljivi obliki zagotovi smiseln pregled načrtovanega zbiranja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Brez poseganja v odstavek 1 se lahko privolitev, kadar je tehnično mogoče in izvedljivo za namene člena 8(1)(b), izrazi z uporabo ustreznih tehničnih nastavitev programske aplikacije, ki omogoča dostop do interneta.

2.  Brez poseganja v odstavek 1 se lahko privolitev, kadar je tehnično mogoče in izvedljivo za namene člena 8(1)(b), izrazi z uporabo tehničnih specifikacij za elektronske komunikacijske storitve. Če uporabnik uporabi take tehnične specifikacije, so te zavezujoče za vse druge udeležence in izvršljive proti njim.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Končni uporabniki, ki so privolili v obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, kakor je določeno v členu 6(2)(c) in členu 6(3)(a) in (b), imajo možnost, da kadar koli prekličejo svojo privolitev v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679, o tej možnosti pa se jih opominja v rednih 6-mesečnih intervalih, dokler traja obdelava.

3.  Uporabniki, ki so privolili v obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov, kakor je določeno v členu 6(2)(c), členu 6(3)(a) in (b), členu 8(1)(b) in členu 8(2)(aa), imajo možnost, da kadar koli prekličejo svojo privolitev v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679, o tej možnosti pa se jih opominja v rednih 6-mesečnih intervalih, dokler traja obdelava.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.   Programska oprema, dana na trg, ki omogoča elektronske komunikacije, vključno s pridobivanjem in navedbo informacij na internetu, ponuja možnost, da se tretjim osebam prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi končnega uporabnika ali obdelava informacij, že shranjenih na navedeni opremi.

1.   Programska oprema, dana na trg, ki omogoča elektronske komunikacije, vključno s pridobivanjem in navedbo informacij na internetu:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  privzeto ponuja nastavitve za varstvo zasebnosti, s katerimi se lahko drugim udeležencem prepreči shranjevanje informacij na terminalski opremi uporabnika in obdelavo informacij, ki so že shranjene na tej opremi;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  ob namestitvi uporabnika obvesti in mu ponudi možnost, da spremeni ali potrdi možnosti nastavitve zasebnosti, opredeljene v točki (a), tako da za nastavitev od njega zahteva privolitev;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  omogoči, da je nastavitev, opredeljena v točkah (a) in (b), lahko dostopna med uporabo programske opreme; ter

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  ponudniku ponudi možnost, da izrazi posebno privolitev prek nastavitev po namestitvi programske opreme.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 nastavitve vključujejo signal, ki se pošlje drugim udeležencem, da jih obvesti o uporabnikovih nastavitvah zasebnosti. Te nastavitve so zavezujoče za vse druge udeležence in izvršljive proti njim.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Programska oprema ob namestitvi končnega uporabnika obvesti o možnostih nastavitve zasebnosti in za nadaljevanje namestitve od njega zahteva, naj privoli v nastavitev.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11

črtano

Omejitve

1.  Pravo unije ali pravo države članice lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov od 5 do 8, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje enega ali več splošnih javnih interesov iz člena 23(1)(a) do (e) Uredbe (EU) 2016/679 ali spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega z izvajanjem javne oblasti zaradi takih interesov.

2.  Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev vzpostavijo notranje postopke za odzivanje na zahteve po dostopu do elektronskih komunikacijskih podatkov končnega uporabnika na podlagi zakonodajnega ukrepa, sprejetega v skladu z odstavkom 1. Pristojnim nadzornim organom morajo, na njihovo zahtevo, predložiti informacije o teh postopkih, število prejetih zahtevkov, sklicevanje na pravno utemeljitev in njihov odgovor.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11a

Omejitve pravic uporabnika

1.   Pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za ponudnika, lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in načel v zvezi z obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov iz členov 6, 7 in 8 te uredbe, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 12 do 22 Uredbe (EU) 2016/679, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben, primeren in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje enega ali več splošnih javnih interesov iz člena 23(1)(a) do (d) Uredbe (EU) 2016/679.

2.   Zlasti vsak zakonodajni ukrep iz odstavka 1 vsebuje posebne določbe vsaj, kjer je ustrezno, v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11b

Omejitve zaupnosti komunikacij

1.   Pravo unije ali pravo države članice lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg pravic iz člena 5, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben, primeren in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje enega ali več naslednjih splošnih javnih interesov:

(a)   državne varnosti;

(b)   obrambe;

(c)   javne varnosti;

(d)   preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona hudih kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ne glede na to, ali je kličoči končni uporabnik preprečil prikaz identifikacije klicne linije, ponudniki javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke, kadar se klic izvede službam za pomoč v sili, prekličejo odpravo prikaza identifikacije klicne linije in zavrnitev ali odsotnost privolitve končnega uporabnika v zvezi z obdelavo metapodatkov, za vsak priključek pri organizacijah, ki obravnavajo nujne komunikacije, vključno s telefonsko centralo za javno varnost, in sicer za namen odzivanja na takšne klice.

1.  Ne glede na to, ali je kličoči končni uporabnik preprečil prikaz identifikacije klicne linije, ponudniki javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke, kadar se klic izvede službam za pomoč v sili, prekličejo odpravo prikaza identifikacije klicne linije in zavrnitev ali odsotnost privolitve uporabnika v zvezi z obdelavo metapodatkov, za vsak priključek pri organizacijah, ki obravnavajo nujne komunikacije, vključno s telefonsko centralo za javno varnost, in sicer za namen odzivanja na takšne klice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  onemogočanje dohodnih klicev z določenih številk ali iz anonimnih virov;

(a)  onemogočanje dohodnih klicev z določenih številk ali številk s posebno kodo ali predpono, iz katere je razvidno, da je klic tržne narave, iz člena 16(3)(b) ali iz anonimnih virov;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  onemogočanje avtomatičnega posredovanja klica na terminal končnega uporabnika, ki ga izvaja tretja oseba.

(b)  onemogočanje avtomatičnega posredovanja klica na terminal uporabnika, ki ga izvaja tretja oseba.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ponudniki javno dostopnih direktorijev pridobijo privolitev končnih uporabnikov, ki so fizične osebe, za vključitev njihovih osebnih podatkov v direktorij in nato privolitev teh končnih uporabnikov za vključitev podatkov glede na kategorijo osebnih podatkov, če so taki podatki pomembni za namen direktorija, kot ga določi ponudnik direktorija. Ponudniki končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov.

1.  Ponudniki javno dostopnih direktorijev ali ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev pridobijo privolitev končnih uporabnikov, ki so fizične osebe, za vključitev njihovih osebnih podatkov v direktorij in nato privolitev teh končnih uporabnikov za vključitev podatkov glede na kategorijo osebnih podatkov, če so taki podatki pomembni za namen direktorija. Ponudniki končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, zagotovijo načine za preverjanje, popravek ali izbris takih podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Fizične ali pravne osebe lahko uporabljajo elektronske komunikacijske storitve za namene pošiljanja sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom, ki so fizične osebe in ki so v to privolili.

1.  Fizičnim ali pravnim osebam se uporaba elektronskih komunikacijskih storitev, ki vključuje govorno-govorne klice, avtomatizirane klicne in komunikacijske sisteme, vključno s polavtomatiziranimi sistemi, ki klicno osebo povežejo s posameznikom, telefakse ali elektronsko pošto, ali druga uporaba elektronskih komunikacijskih storitev za namene prikaza nepovabljenih sporočil ali sporočil za neposredno trženje končnim uporabnikom, dovoli le pri končnih uporabnikih, ki so v to predhodno privolili.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  prikažejo identiteto priključka, na katerem so dosegljive, ali

(a)  prikažejo identiteto priključka, na katerem so dosegljive, in

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Nepovabljena sporočila za namene trženja so kot taka jasno prepoznavna, v njih pa je navedena identiteta pravne ali fizične osebe, ki prenaša sporočilo ali v katere imenu se sporočilo prenaša. Taka sporočila zagotavljajo informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za uveljavljanje svoje pravice do zavrnitve nadaljnjih pisnih ali ustnih sporočil za trženje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice z zakonom zagotovijo, da se lahko govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja končnim uporabnikom, ki so fizične osebe, opravijo le pri končnih uporabnikih, ki so fizične osebe in niso nasprotovali prejemanju navedenih sporočil.

4.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice z zakonom zagotovijo, da se lahko govorno-govorni klici za namene neposrednega trženja uporabnikom opravijo le pri uporabnikih, ki niso nasprotovali prejemanju navedenih sporočil. Države članice zagotovijo, da lahko uporabniki prejemanju nepovabljenih sporočil nasprotujejo prek nacionalnega registra „Ne kliči“, s čimer tudi zagotovijo, da se izvzetje od uporabnika zahteva le enkrat.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Vsaka fizična ali pravna oseba, ki za prenos sporočil za namene neposrednega trženja uporablja elektronske komunikacijske storitve, končne uporabnike obvesti o tržni naravi sporočila in identiteti pravne ali fizične osebe, v katere imenu se sporočilo prenaša, ter zagotovi informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za enostavno uveljavljanje svoje pravice do preklica privolitve k sprejemanju nadaljnjih sporočil za namene trženja.

6.  Vsaka fizična ali pravna oseba, ki za prenos sporočil za namene neposrednega trženja uporablja elektronske komunikacijske storitve, končne uporabnike obvesti o tržni naravi sporočila in identiteti pravne ali fizične osebe, v katere imenu se sporočilo prenaša, ter zagotovi informacije, ki jih prejemniki potrebujejo za uveljavljanje svoje pravice do preklica privolitve k sprejemanju nadaljnjih sporočil za namene trženja na način, ki je tako enostaven, kot je dajanje privolitve, in brezplačen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s členom 26(2), s katerimi določi kodo ali predpono za identifikacijo klicev za namene trženja v skladu s točko (b) odstavka 3.

7.  Komisija je pooblaščena za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s členom 26(1), s katerimi določi kodo ali predpono za identifikacijo klicev za namene trženja v skladu s točko (b) odstavka 3.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Informacije o odkritih varnostnih tveganjih

Celovitost komunikacij in informacije o varnostnih tveganjih

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru posebnega tveganja, ki bi lahko ogrozilo varnost omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev, mora ponudnik elektronske komunikacijske storitve zadevne končne uporabnike obvestiti o takem tveganju in, če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih ponudnik storitve lahko sprejme, o vseh možnih sredstvih za odpravo tveganja, vključno z navedbo verjetnih stroškov.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev zagotovijo, da je vzpostavljena zadostna zaščita pred nepooblaščenim dostopom ali spremembami elektronskih komunikacijskih podatkov ter da sta zagotovljeni tudi zaupnost in varnost prenosa, in sicer s samo naravo uporabljenih načinov prenosa ali najsodobnejšim šifriranjem elektronskih komunikacijskih podatkov med koncema. Poleg tega je v primeru uporabe šifriranja elektronskih komunikacijskih podatkov prepovedano dešifriranje, obratni inženiring ali spremljanje takih komunikacij. Države članice ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev ne naložijo nobenih obveznosti, ki bi oslabile varnost in šifriranje njihovih omrežij in storitev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru posebnega tveganja, ki bi lahko ogrozilo varnost omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev, ustrezni ponudnik elektronske komunikacijske storitve končne uporabnike obvesti o takem tveganju in, če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih lahko sprejme ponudnik storitve, o vseh možnih sredstvih za odpravo tveganja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V zvezi z varnostjo omrežij in storitev ter povezanimi obveznostmi glede varnosti se za vse storitve na področju uporabe te uredbe smiselno uporabljajo obveznosti iz člena 40 [Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba)  pripravlja smernice za nadzorne organe o uporabi člena 9(1) in posebnostih glede izražanja privolitve s strani pravnih oseb;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(bb)  objavlja smernice, priporočila in najboljšo prakso v skladu s točko (b) tega odstavka, da bi nadalje določil merila in zahteve za vrste storitev, ki se lahko zahtevajo za povsem individualno uporabo ali uporabo, povezano z delom, kot je določeno v členu 6(3a);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(bc)  objavlja smernice, priporočila in najboljšo prakso v skladu s točko (b) tega odstavka, da bi nadalje določil merila in zahteve za:

(i)  merjenje spletnega občinstva iz člena 8(1)(d);

(ii)   varnostne posodobitve iz člena 8(1)(e);

(iii)  poseganje v okviru delovnega razmerja iz člena 8(1)(f);

(iv)  zbiranje informacij, ki jih oddaja terminalska oprema, iz člena 8(2a) in (2b); ter

(v)  nastavitve programske opreme iz člena 10(1) in (2);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali pravno sredstvo ima vsak končni uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev na voljo enaka pravna sredstva, določena v členih 77, 78 in 79 Uredbe (EU) 2016/679.

1.  Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali pravno sredstvo ima vsak končni uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, zlasti v državi članici, v kateri ima običajno prebivališče, v kateri je njegov kraj dela ali v kateri je domnevno prišlo do kršitev, če meni, da so bile njegove pravice iz te uredbe kršene.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsak končni uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njim. Končni uporabniki imajo tako pravico tudi, kadar nadzorni organ v treh mesecih pritožbe ne obravnava ali končnega uporabnika ne obvesti o stanju zadeve ali odločitvi o vloženi pritožbi. Za postopke zoper nadzorni organ je pristojno sodišče države članice, v kateri ima nadzorni organ sedež.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b.  Vsak končni uporabnik komunikacijskih storitev ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva, če meni, da so bile njegove pravice iz te uredbe kršene. Za te postopke zoper ponudnika elektronske komunikacijske storitve, ponudnika javno dostopnega direktorija, ponudnika programske opreme, ki omogoča elektronsko komunikacijo, ali osebe, ki pošiljajo komercialna sporočila za namene neposrednega trženja ali zbirajo informacije v zvezi s terminalsko opremo končnih uporabnikov oziroma informacije, ki so na njej shranjene, so pristojna sodišča države članice, v kateri imajo ti subjekti sedež. Kot druga možnost je lahko za te postopke pristojno sodišče države članice, v kateri ima končni uporabnik običajno prebivališče.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Končni uporabniki imajo pravico, da pooblastijo neprofitno telo, organizacijo ali združenje, da vloži pritožbo v njihovem imenu, da uveljavlja pravico iz odstavkov 1, 1a in 1b tega člena v njihovem imenu in da uveljavlja pravico do odškodnine iz člena 22 v njihovem imenu, če tako določa pravo države članice. Taka telesa, organizacije ali združenja so ustrezno ustanovljena v skladu s pravom zadevne države članice, imajo statutarno določene cilje, ki so v javnem interesu, ter so dejavna na področju varstva pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kar zadeva varstvo njihovih osebnih podatkov in varstvo zasebnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b.  Države članice lahko določijo, da ima – neodvisno od pooblastila končnega uporabnika – telo, organizacija ali združenje pravico, da v tej državi članici vloži pritožbo pri nadzornem organu, pristojnem v skladu z odstavkom 1, in da uveljavlja pravice iz odstavkov 1a in 1b, če meni, da so bile pravice končnega uporabnike iz te uredbe kršene.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsak končni uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev, ki je zaradi kršitve te uredbe utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, ima pravico, da od kršitelja dobi odškodnino za nastalo škodo, razen če kršitelj dokaže, da nikakor ni odgovoren za dogodek, ki povzroči škodo v skladu s členom 82 Uredbe (EU) 2016/679.

Vsak končni uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev, ki je zaradi kršitve te uredbe utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, ima pravico, da od kršitelja dobi odškodnino za nastalo škodo, razen če kršitelj dokaže, da nikakor ni odgovoren za dogodek, ki povzroči škodo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  obveznosti vsake pravne ali fizične osebe, ki obdeluje elektronske komunikacijske podatke v skladu s členom 8;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba)  obveznosti ponudnika javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke v skladu s členi 12, 13 in 14;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da)  obveznosti ponudnika elektronske komunikacijske storitve v skladu s členom 17.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  V skladu z odstavkom 1 tega člena se za kršitve načela zaupnosti komunikacij, dovoljene obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov, rokov za izbris iz členov 5, 6 in 7 uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

3.  V skladu z odstavkom 1 tega člena se za kršitve načela zaupnosti komunikacij, dovoljene obdelave elektronskih komunikacijskih podatkov, rokov za izbris iz členov od 5 do 8 uporabljajo upravne globe v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Države članice določijo predpise o kaznih za kršitve členov 12, 13, 14 in 17.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odbor

Postopek v odboru

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisiji pomaga Odbor za komunikacije, ustanovljen na podlagi člena 110 [Direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/201129.

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 93 Uredbe (EU) 2016/679. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/201129.

__________________

__________________

29 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18).

29 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18).