Odbor za ribištvo

 

2012/0162(COD)

30.1.2013

***I

OSNUTEK POROČILA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

( COM(2012)0332 – C7‑0158/2012 – 2012/0162(COD) )

Odbor za ribištvo

Poročevalec: Raül Romeva i Rueda

 

 

 

Oznake postopkov

       *     Postopek posvetovanja

   ***     Postopek odobritve

  ***I     Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

 ***II     Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III     Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

 

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Spremembe osnutka akta

 

Pri spremembah, ki jih predlaga Parlament, je spremenjeno besedilo k osnutku akta označeno s krepkim poševnim tiskom. Besedilo, zapisano v navadnem poševnem tisku, označuje tehničnim službam namenjeni del osnutka akta s predlaganimi popravki, ki se upoštevajo pri pripravi končnega besedila (na primer očitne napake ali izpustitve v zadevni jezikovni različici). O teh popravkih odločajo pristojne tehnične službe.

 

Glava vsakega predloga spremembe k obstoječemu aktu, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, vsebuje še tretjo in četrto vrstico. Tretja vrstica navaja obstoječi akt, četrta pa zadevno določbo tega akta. Besedilo, ki povzema določbo obstoječega akta, ki jo Parlament želi spremeniti, medtem ko v osnutku akta ni bila spremenjena, je označeno s krepkim tiskom. Morebitni izbrisi tovrstnega besedila so označeni z [...].

 

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA......................5

OBRAZLOŽITEV.......................................................................................................................7

 

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

( COM(2012)0332 – C7‑0158/2012 – 2012/0162(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2012)0332 ),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0158/2012),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ( A7‑0000/2013 ),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 19

Uredba (ES) št. 1005/2008

Člen 54 a (novo) – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastila iz členov 6(3), 9(1), 12(5), 12(6), 16(1), 16(4) in 17(3) se podelijo za nedoločen čas.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(3), 9(1),12(5), 12(6), 16(1), 16(4) in 17(3) za obdobje treh let od ...*. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred koncem posameznega obdobja ne nasprotuje temu podaljšanju.

 

______________

 

* UL: vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe.

Or. en

Obrazložitev

Zdi se ustrezneje časovno omejiti prenos pooblastila ter Komisiji naložiti obveznost poročanja o njegovem izvajanju, da bi redno ocenjevali in presojali izvajanje pooblastila.

 

 

OBRAZLOŽITEV

Splošno ozadje

 

Nezakonito ulovljena riba se lahko zdi privlačna z ekonomskega vidika. Glede na to, da se ulovi brez upoštevanja okoljskih, socialnih in drugih standardov, jo lahko ribiči ponavadi prodajo ceneje. Prodajalci na debelo in na drobno jo lahko torej kupijo ceneje, vendar ne vedo vedno, da je bila ulovljena nezakonito.

 

To pojasnjuje, zakaj mnogi niso navdušeni nad Uredbo IUU. Načeloma nasprotovati nezakonitemu ribolov je lahko, v bistvu je težko mu ne nasprotovati. Vendar ko lahko nasprotovanje nezakonitemu ribolovu vodi k prekinitvam preskrbe trga EU z ribami, zmanjšanju dobička ali poseže v trgovino s pomembnimi trgovskimi partnerji EU, postane boj proti nezakonitemu ribolovu veliko težji. Taka je vsaj bila izkušnja v EU z Uredbo 1005/2008.

 

Ko je Komisija podala svoj prvi predlog leta 2007, je bil le-ta sprejet z neodobravanjem s številnih strani. Številne države članice so se pritožile, da bi posegel v trgovino ali da bi njegovo izvrševanje bilo predrago ali pretežko. Številni niso hoteli, da bi se plovila EU vključila v področje delovanja uredbe IUU, saj naj bi se z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom ukvarjali drugi, ne pa Evropejci. Zanimivo je to, da so predlogu najbolj nasprotovale severne države, ki so za zadostitev zahtevam svojega trga bolj odvisne od trgovine in za katere ponavadi velja, da so bolj pripravljene uvesti nadzor in sankcije. Španija je skoraj takoj sprejela glavna načela predloga.

 

Številni generalni direktorati Komisije so prav tako sledili tem argumentom.

 

Na kratko povedano, govoriti zoper nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov je bilo dobro, pri ukrepanju zoper njega pa je bilo drugače.

 

Sedaj, po več letih, je uredba v veljavi. Doslej je Komisija osmim državam[1] sporočila, da obstaja možnost, da jih Komisija opredeli kot nesodelujoče tretje države v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Temu lahko v roku šestih mesecev sledi formalna opredelitev, kar bi vodilo k trgovinskim in drugim sankcijam.

 

Gre za dobrodošel razvoj, vendar je to le prvi korak.

 

Te države so na globalni ravni relativno majhni subjekti. Številne veliko večje države na različne načine sodelujejo pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, bodisi kot država zastave, obalna država, država predelave ali drugače. Možne države so Koreja, Rusija, Indonezija, Filipini, Tajska, Papua Nova Gvineja in celo Kitajska. Za opredelitev teh držav je treba imeti trdne dokaze, saj mora biti opredelitev pravno neizpodbojna, za kar pa so potrebni čas in sredstva, vendar se Komisija ne bi smela tega izogibati. Komisija mora zagotoviti, da nameni zadostne finančne in človeške vire, da se preiščejo druge države in, če je to potrebno, da se hitro in učinkovito opredelijo.

 

Vendar so iste sile in večinoma enaki argumenti, ki so prišli na dan med sprejemanjem uredbe, še vedno dejavni in ovirajo napredovanje boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

 

Komisija je za sporočilo zgoraj naštetim osmim državam porabila izjemno veliko časa, kar je ponekod povzročilo zaskrbljenost o navdušenju naj popolnim izvrševanjem uredbe. Na seznamu EU plovil IUU še ni plovil, ki ne bi bila tja uvrščena zaradi seznamov regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Težko je verjeti, da ni niti enega samega plovila, ki pluje bodisi pod zastavo EU ali tujo zastavo, in za katero bi Komisija imela informacije, ki bi zadostovale zato, da se to plovilo doda na seznam.

 

Osupljivo je, da ko je Komisija poslala osnutek seznama držav državam članicam, so nekatere države članice sprva branile države partnerice. Na koncu je bilo le Združeno kraljestvo tako razburjeno zaradi vključitve Beliza in Šri Lanke, da se je vzdržalo glasovanja v upravnem odboru.

 

Zdi se, da so program o prosti trgovini Komisije in številne države članice še vedno pomembnejše v političnem ravnotežju kakor potreba po končanju tega, kar je nekdanji Komisar enkrat poimenoval „nadloga v oceanih”. To dejstvo je verjetno preprečilo, da bi resno razmislili o Koreji, saj je EU s to državo nedavno podpisala sporazum o prosti trgovini.

 

Vendar je nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ena od največjih nevarnosti za morsko biotsko raznovrstnost in lahko povzroči težave v zvezi s prehransko preskrbljenostjo v številnih obalnih državah in državah v razvoju.

 

V ZDA sodi boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v okvir zakona Magnuson-Stevens. ZDA so nedavno objavile tretji dveletni seznam držav, ki so bile opredeljene kot države, katerih plovila se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom. Za razliko od skromnega seznama EU so Američani v seznam vključili pomembnejše države, kot so Koreja, Mehika, in, kar je precej sramotno, Španijo in Italijo. Komisija bi se morala nemudoma posvetovati z Američani, da bi z njimi primerjala podatke in da bi po potrebi dodala še druge države. Med EU in ZDA, kakor tudi med EU in Japonsko, obstaja memorandum o soglasju, katerega namen je olajšati tovrstne dejavnosti.

 

Parlament je večkrat sprejel poročila in resolucije, s katerimi je spodbudil Komisijo, naj se bori zoper nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov z vsemi možnimi sredstvi in na vse možne načine, vključno z oviranjem zamenjave zastave, zbiranjem informacij o zasebnih sporazumih, povečano sledljivostjo proizvodov in povečanim mednarodnim sodelovanjem ter izmenjavo informacij. Vse službe Komisije si morajo prizadevati, da bi se zagotovilo in spodbudilo učinkovito izvrševanje uredbe, da bi se tako uresničili politika in zakonodaja Unije.

 

Uredba IUU EU je revolucionarna, edina na svetu, ki je glede področja uporabe in možnih ukrepov tako celovita. Vendar je zakonodajni akt vredno imeti le, če se bo tudi v celoti uporabil. Omejevanje njegove uporabe na dokaj skromno paleto subjektov, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom omogoča in celo spodbuja, da ga druge države obravnavajo kot prazno grožnjo, nekaj, s čimer se lahko EU hvali, vendar česar se drugim ni treba bati.

 

Lizbonska pogodba je uvedla novo hierarhijo predpisov na treh ravneh. Na prvi ravni so zakonodajni akti, ki jih sprejmejo zakonodajalci po rednem zakonodajnem postopku, kjer Evropski parlament in Svet odločata kot enakopravna sozakonodajalca (glej člen 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije – PDEU), ali po posebnih zakonodajnih postopkih. Poleg tega lahko zakonodajalec na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta (tako imenovani delegirani akti, ki jih opredeljuje člen 290(1) PDEU); ti akti predstavljajo drugo raven predpisov. S pravno zavezujočimi akti je mogoče na Komisijo prenesti tudi izvedbena pooblastila, če je treba določiti enotne pogoje za izvajanje teh aktov Unije. Na tej podlagi Komisija sprejme tako imenovane izvedbene akte (glej člen 291 PDEU), ki predstavljajo tretjo raven.

 

Ni vedno jasno, katero vrsto akta izbrati. V primerjavi z zakonodajnimi akti imajo delegirani in izvedbeni akti to prednost, da se je mogoče z njimi hitro odzvati na nove razmere. Redni zakonodajni postopek in uporaba delegiranih aktov Parlamentu zagotavljata enako sodelovanje kot Svetu, z uporabo izvedbenih aktov pa je Parlament de facto izključen, saj njegova pravica do nadzora Komisije ne obvezuje k upoštevanju njegovega stališča.

 

Predlog Komisije

 

Zaradi usklajevanja Uredbe (ES) št. 1005/2008 z novimi določbami PDEU je Komisija pripravila osnutek predloga, v katerem prerazvršča pooblastila, ki jih ima zdaj Komisija na podlagi navedene uredbe, v ukrepe delegirane narave in ukrepe izvedbene narave. Predlagane spremembe v splošnem zadevajo zgolj vrste aktov, ki naj bi se sprejeli, in ne spreminjajo vsebine ukrepov. Le ena bistvena sprememba je, in sicer v zvezi s postopkom, ki velja za vključitev opredeljene tretje države na seznam nesodelujočih tretjih držav ali za odstranitev z njega.

 

Komisija predlaga, da bi bila pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za odobritev izvzetja ribiških plovil iz sporočanja podatkov ali določitev različnih rokov za obveščanje; za določitev okvirnih vrednosti za inšpekcije iztovarjanja in pretovarjanja, ki ju izvajajo ribiška plovila tretjih držav; za prilagoditev sistema potrdil o ulovu za nekatere ribiške proizvode, pridobljene z majhnimi ribiškimi plovili, vključno z možnostjo uporabe poenostavljenega potrdila o ulovu; za spremembo seznama proizvodov, ki ne spadajo v področje uporabe Uredbe; za prilagoditev roka za predložitev potrdila o ulovu vrsti ribiškega proizvoda, razdalji do kraja vstopa ali vrsti uporabljenega prevoza; za določitev pravil za odobritev, spremembo ali odvzem potrdil gospodarskih subjektov z dovoljenjem ali za začasen preklic ali preklic statusa gospodarskega subjekta z dovoljenjem ter o pogojih veljavnosti potrdil gospodarskih subjektov z dovoljenjem; in za določitev meril Unije za preverjanja v okviru obvladovanja tveganja.

 

Komisija predlaga, da bi se na Komisijo prenesla izvedbena pooblastila z pripravo obrazcev za predhodno obvestilo; določitev postopkov in obrazcev za izjavo o iztovarjanju in pretovarjanju; sprejetje, in sicer v dogovoru z državami zastave, potrdil o ulovu, ki se pripravijo, potrdijo ali predložijo z uporabo elektronskih sredstev ali na podlagi sistemov za elektronsko sledljivost, ki zagotavljajo enako raven nadzora s strani organov; določitev in spremembe seznama sistemov potrdil o ulovu, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva v skladu z uredbo o ribolovu IUU EU; določitev skupnih pogojev v vseh državah članicah za postopke in obrazce o uporabi in izdaji potrdil gospodarskih subjektov z dovoljenjem, pravil o preverjanju gospodarskega subjekta z dovoljenjem ter pravil o izmenjavi informacij med gospodarskim subjektom z dovoljenjem in organi v državah članicah, med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo; priprava seznama plovil IUU Unije; črtanje plovil s seznama plovil IUU Unije; vključitev seznamov plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, na seznam plovil IUU Unije; opredelitev nesodelujočih tretjih držav; vključitev opredeljenih tretjih držav na seznam nesodelujočih tretjih držav; črtanje tretjih držav s seznama nesodelujočih tretjih držav; sprejetje izrednih ukrepov v zvezi s tretjimi državami v posebnih okoliščinah; priprava obrazca, na katerem države članice predložijo informacije o opaženih ribiških plovilih in oblikovanje pravil medsebojne pomoči.

 

Mnenje poročevalke

 

Poročevalka je na splošno zadovoljna s predlaganimi spremembami, za katere se je odločila Komisija. Poročevalka vseeno meni, da bi bilo treba v primerih, kjer se predlagajo delegirani akti, prenos pooblastil časovno omejiti, da bi se lahko redno ocenjevala njihova uporaba.

 

 

[1] Belize, Kambodža, Fidži, Gvineja, Panama, Šri Lanka, Togo, Vanuatu