Odbor za ribištvo

 

2017/0043(COD)

26.10.2017

***I

OSNUTEK POROČILA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične staleže v Jadranskem morju in ribolov, ki izkorišča te staleže

( COM(2017)0097 – C8-0095/2017 – 2017/0043(COD) )

Odbor za ribištvo

Poročevalka: Ruža Tomašić

 

 

 

Oznake postopkov

  *  Postopek posvetovanja  

  ***  Postopek odobritve

  ***I  Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)

  ***II  Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

  ***III  Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

 

 

 

 

Predlogi sprememb k osnutku akta

Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v dveh stolpcih

 

Izbrisano besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom v levem stolpcu, zamenjano besedilo s krepkim poševnim tiskom v obeh stolpcih, novo besedilo pa s krepkim poševnim tiskom v desnem stolpcu.

 

Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta. Če predlog spremembe zadeva obstoječi akt, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, glava poleg tega vsebuje še tretjo in četrto vrstico, ki navajata obstoječi akt oziroma zadevno določbo tega akta.

 

Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v obliki konsolidiranega besedila

 

Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano (npr. „ABCD“). Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom.

Izjema so spremembe izključno tehnične narave, ki so jih vnesle službe z namenom priprave končnega besedila in niso označene.

 

 

 

 

 

 

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA  5

OBRAZLOŽITEV  35

 

 

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične staleže v Jadranskem morju in ribolov, ki izkorišča te staleže

( COM(2017)0097 – C8-0095/2017 – 2017/0043(COD) )

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ( COM(2017)0097 ),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0095/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017 ([1]),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ( A8-0000/2017 ),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta41 določa pravila SRP v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno okoljsko trajnostne, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(2)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta41 določa pravila SRP v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnostne, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

__________________

__________________

41 Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

41 Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

Or. en

 

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 so za upravljanje ribištva na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj potrebni harmonizirani, zanesljivi in točni sklopi podatkov.

Or. en

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Jadransko morje je pomembno podobmočje v Sredozemlju in pomeni približno tretjino skupne vrednosti iztovora.

Or. en

 

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Sedanji ukrepi za upravljanje malih pelagičnih vrst v Jadranskem morju zadevajo dostop do voda, nadzor nad ribolovnim naporom in tehnične ukrepe za urejanje uporabe orodja. V znanstvenem mnenju je bilo navedeno, da je nadzor nad ulovom najprimernejši način prilagajanja ribolovne umrljivosti ter da bi bilo za male pelagične vrste to učinkovitejše orodje za upravljanje43 .

(5)  Sedanji ukrepi za upravljanje malih pelagičnih vrst v Jadranskem morju zadevajo dostop do voda, nadzor nad ribolovnim naporom in tehnične ukrepe za urejanje uporabe orodja.

__________________

 

43 Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), Ocena staležev rib v Sredozemskem morju – drugi del (STECF-11-14).

 

Or. en

Obrazložitev

Ob upoštevanju zadnjega poročila (STECF 16–14), v katerem je bilo z analizo pozitivnih in negativnih učinkov različnih načel upravljanja ugotovljeno, da je najboljši pristop tisti s kombinacijo različnih ukrepov upravljanja (ulov, napor, omejitve zmogljivosti), in da posamezni pristopi k vsakemu ukrepu s seboj prinesejo tudi negativne učinke, se predlaga, da se naslednji stavek črta.

 

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti potrebno kombinacijo nekaterih od številnih ohranitvenih ukrepov, kot so večletni načrti, tehnični ukrepi ter določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.

(6)  Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti potrebno kombinacijo nekaterih od številnih ohranitvenih ukrepov, kot so večletni načrti in tehnični ukrepi.

Or. en

 

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Cilj večletnega načrta bi moral biti prispevati k doseganju ciljev SRP, zlasti doseči in ohranjati največji trajnostni donos za zadevne staleže, doseči trajnosten ribiški sektor in zagotoviti učinkovit okvir za upravljanje.

(8)  Cilj večletnega načrta bi moral biti prispevati k doseganju ciljev SRP.

Or. en

 

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je treba ribolovne možnosti dodeliti v skladu s cilji iz večletnih načrtov.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Določiti je treba ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prožnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, da se spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY je izračunal STECF, in sicer tako, da omogočajo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom.45 Poleg tega je določena zgornja meja razpona, tako da možnost zmanjšanja staleža pod Blim ni večja od 5 %.

(12)  Določiti je treba referenčne točke za biomaso SSBpa in SSBlim, ki ustrezajo cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa (MSY). Te vrednosti bi morale temeljiti na najnovejših znanstvenih mnenjih.

__________________

 

45 Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) – Mali pelagični staleži v Jadranskem morju. Ocene za Sredozemlje, prvi del (STECF-15-14). 2015. [Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, EUR 27492 EN, JRC 97707, 52 str.] [Drugi del tega sklica se zdi napačen. Urad za publikacije, preverite.]

 

Or. en

Obrazložitev

Izključna uporaba biomase je ustreznejša in zanesljivejša vrednost za upravljanje malih pelagičnih vrst, ki so bolj kot od ribolova odvisne od okoljskih razmer, vsaj do izboljšanja znanstvene ocene.

 

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Za namene določitve ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti prag za običajno uporabljene razpone FMSY, če se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju, pa višjo mejo za nekatere primere. Ribolovne možnosti bi moralo biti možno do višje meje določiti le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu ali zaradi preprečitve škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži določenih vrst, ali da se omejijo medletne spremembe ribolovnih možnosti.

(13)  Za doseganje ciljev iz večletnega načrta bi morale biti ciljne vrednosti za vsako vrsto SSBpa. Višjo ciljno vrednost bi moralo biti možno določiti le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu ali zaradi preprečitve škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži določenih vrst, ali če je eden od staležev malih pelagičnih vrst pod SSBlim.

Or. en

Obrazložitev

Izključna uporaba biomase je ustreznejša in zanesljivejša vrednost za upravljanje malih pelagičnih vrst, ki so bolj kot od ribolova odvisne od okoljskih razmer, vsaj do izboljšanja znanstvene ocene.

 

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Za staleže, za katere so na voljo, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, ki so izražene kot najnižja drstitvena biomasa (MSY Btrigger) in Blim za staleže sardona in sardele. Če staleži padejo pod MSY Btrigger, bi bilo treba ribolovno umrljivost zmanjšati pod FMSY.

(15)  Zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot SSBlim in SSBpa za male pelagične vrste. Če staleži padejo pod SSBlim, bi bilo treba sprejeti ustrezne sanacijske ukrepe, da bi prispevali k hitri vrnitvi zadevnega staleža na raven nad SSBpa.

Or. en

Obrazložitev

Izključna uporaba biomase je ustreznejša in zanesljivejša vrednost za upravljanje malih pelagičnih vrst, ki so bolj kot od ribolova odvisne od okoljskih razmer, vsaj do izboljšanja znanstvene ocene.

 

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Če se velikost staleža zmanjša pod referenčno točko Blim, bi bilo treba izvesti nadaljnje zaščitne ukrepe. Kadar znanstveno mnenje kaže, da je stalež ogrožen, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Za staleže, za katere referenčne točke niso na voljo, bi bilo treba uporabiti previdnostno načelo. Za staleže, ki so ujeti kot prilov in za katere ni podano znanstveno mnenje o ravneh najnižje drstitvene biomase takih staležev, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar znanstveno mnenje kaže, da so potrebni popravni ukrepi.

(17)  Za staleže, za katere referenčne točke niso na voljo, bi bilo treba uporabiti previdnostno načelo.

Or. en

 

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  Neodvisni strokovnjaki in STECF so prejeli in pregledali skupno priporočilo jadranskih držav članic in študijo tehničnih značilnosti zapornih plavaric in njihovega vpliva na vrste, ki živijo na morskem dnu. Zato je primerno določiti odstopanje od drugega pododstavka člena 13(3) in točke 2 Priloge II Uredbe (ES) št. 1967/2006.

Or. en

 

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Ker v Jadranskem morju plovila za ribolov malih pelagičnih vrst izvajajo kratka ribolovna potovanja, bi bilo treba uporabo predhodnega obveščanja, kakor je določena v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009, prilagoditi tako, da se predhodna obvestila predložijo vsaj eno uro in pol pred predvidenim prihodom v pristanišče. A ob upoštevanju omejenega učinka ribolovnih potovanj, pri katerih je ulov rib zadevnih staležev zelo majhen, je primerno določiti prag za takšno predhodno obveščanje, in sicer je to potrebno, kadar imajo ta plovila na krovu najmanj 1 tono sardona ali sardele.

(22)  Ker v Jadranskem morju plovila za ribolov malih pelagičnih vrst izvajajo kratka ribolovna potovanja, bi bilo treba uporabo predhodnega obveščanja, kakor je določena v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009, prilagoditi tako, da se predhodna obvestila predložijo vsaj eno uro pred predvidenim prihodom v pristanišče. A ob upoštevanju omejenega učinka ribolovnih potovanj, pri katerih je ulov rib zadevnih staležev zelo majhen, je primerno določiti prag za takšno predhodno obveščanje, in sicer je to potrebno, kadar imajo ta plovila na krovu najmanj 1 tono malih pelagičnih vrst.

Or. en

Obrazložitev

Zaradi posebnosti obale in ker so ribolovna območja razmeroma blizu pristanišč, je treba predvideti krajši rok za predhodno obveščanje.

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za ulov sardona in sardele, nad katerimi mora ribiško plovilo ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabljati tako, da se zagotovi učinkovit nadzor.

(24)  V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za ulov malih pelagičnih vrst, nad katerimi mora ribiško plovilo ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabljati tako, da se zagotovi učinkovit nadzor.

Or. en

Obrazložitev

Predlagamo uporabo opredelitve „majhne pelagične vrste“ iz sedanjega načrta ukrepanja GFCM. Ta opredelitev pomeni, da se ti dve vrsti upravljata skupaj. Ti dve vrsti se lovita skupaj in ker pri ribolovu z zaporno plavarico ni mogoče ciljno loviti samo ene vrste, bi se morali ukrepi za upravljanje uporabljati za obe vrsti skupaj. Poleg tega v naravi alternirata ter sta močno odvisni od okoljskih razmer. Zato bi moralo treba lovljenje teh vrst nadzorovati in skupno upravljati, kot je že priznano v sedanjem okviru GFCM.

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku, zagotovi prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za dopolnitev te uredbe, kar zadeva popravne ukrepe za ohranjanje skuše in šura, izvajanje obveznosti iztovarjanja in tehnične ukrepe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(25)  Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku, zagotovi prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za dopolnitev te uredbe, kar zadeva izvajanje obveznosti iztovarjanja in tehnične ukrepe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Or. en

Obrazložitev

Določbe Sredozemskega akcijskega načrta bi morale veljati le za sardele in sardona, ker je za druge vrste (skuša-Scomber spp. in šur-Trachurus spp.) bistveno pomanjkanje podatkov in znanstvenih ocen. Te vrste bi bilo treba zaradi obveznosti iztovarjanja vključiti v Sredozemski akcijski načrt, saj je bilo to ključna obrazložitev Komisije, vendar pa bi bilo treba to v načrtu jasno ločiti.

 

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga izvajala Komisija. To ocenjevanje bi moralo temeljiti na rednih ocenah načrta na podlagi znanstvenega mnenja. Načrt bi bilo treba oceniti vsakih pet let. V tem obdobju so mogoči popolno izvajanje obveznosti iztovarjanja, sprejetje in izvajanje regionaliziranih ukrepov ter prikaz vplivov na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

(26)  V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga izvajala Komisija. To ocenjevanje bi moralo temeljiti na rednih ocenah načrta na podlagi znanstvenega mnenja. Načrt bi bilo treba oceniti pet let po začetku veljavnosti te uredbe. V tem obdobju so mogoči popolno izvajanje obveznosti iztovarjanja, sprejetje in izvajanje regionaliziranih ukrepov ter prikaz vplivov na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

Or. en

Obrazložitev

Mnogo je nerešenih vprašanj glede stanja staležev in pristopa k upravljanju, zato je treba po petih letih predvideti revizijo večletnega načrta. Znanost bi morala biti zmožna dati jasen odgovor, ali je treba po tem času spremeniti pristop k upravljanju.

 

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ta uredba se uporablja za staleža sardona (Engraulis encrasicolus) in sardele (Sardina pilchardus) v Jadranskem morju (v nadaljnjem besedilu: zadevna staleža) ter ribolov, ki izkorišča ta staleža. Uporablja se tudi za prilov skuše (Scomber spp.) in šura (Trachurus spp.) v Jadranskem morju, ujetih med ribolovom enega ali obeh zadevnih staležev.

2.  Ta uredba se uporablja za staleža sardona (Engraulis encrasicolus) in sardele (Sardina pilchardus) v Jadranskem morju (v nadaljnjem besedilu: male pelagične vrste) ter ciljni ribolov teh staležev. Zavoljo izvajanja obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ta uredba uporablja tudi za prilov skuše (Scomber spp.) in šura (Trachurus spp.) v Jadranskem morju, ujetih med ribolovom malih pelagičnih vrst.

Or. en

Obrazložitev

Določbe Sredozemskega akcijskega načrta bi morale veljati le za sardele in sardona, ker je za druge vrste bistveno pomanjkanje podatkov in znanstvenih ocen. Te vrste bi bilo treba zaradi obveznosti iztovarjanja vključiti v Sredozemski akcijski načrt, saj je bilo to ključna obrazložitev Komisije, vendar pa bi bilo treba to v načrtu jasno ločiti.

 

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  „usmerjeni ribolov“ pomeni delež sardel ali sardonov, ki je vsaj 50 % žive teže ulova;

Or. en

Obrazložitev

Opredelitev usmerjenega ribolova je pomembna zaradi upravljanja z vidika ribolovnih dni.

 

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „mali pelagični staleži“ pomeni staleže iz člena 1(2) te uredbe in vse njihove kombinacije;

(c)  „male pelagične vrste“ pomenijo staleže sardele (Sardina pilchardus) in sardona (Engraulis encrasicolus).

Or. en

Obrazložitev

Predlagamo uporabo opredelitve „majhne pelagične vrste“ iz sedanjega načrta ukrepanja GFCM. Ta opredelitev pomeni, da se ti dve vrsti upravljata skupaj. Ti dve vrsti se lovita skupaj in ker pri ribolovu z zaporno plavarico ni mogoče ciljno loviti samo eno vrsto, bi se morali ukrepi za upravljanje uporabljati za obe vrsti skupaj. Poleg tega v naravi alternirata ter sta močno odvisni od okoljskih razmer. Zato bi moralo treba lovljenje teh vrst nadzorovati in skupno upravljati, kot je že priznano v sedanjem okviru GFCM.

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj znanstveno določenih meja tega razpona v primeru mešanega ribolova in v skladu z znanstvenim mnenjem dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnih staležev;

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka d a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  „ribolovni dnevi“ pomenijo vsako neprekinjeno obdobje 24 ur ali njegov del, ko ribiško plovilo opravlja ribolovne dejavnosti, kot so iskanje rib, metanje, namestitev, vlečenje in izvlek ribolovnega orodja, prenos ulova na krov, obdržanje na krovu, predelavo na krovu oziroma premestitev ter iztovarjanje rib in ribiških proizvodov; .

Or. en

 

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka d b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db)  „SSBlim“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba izvesti popravljalni ukrep za upravljanje, da se zagotovi obnovitev staležev rib nad varno biološko mejo;

Or. en

Obrazložitev

Izključna uporaba biomase je ustreznejša in zanesljivejša vrednost za upravljanje malih pelagičnih vrst, ki so bolj kot od ribolova odvisne od okoljskih razmer, vsaj do izboljšanja znanstvene ocene.

 

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka d c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(dc)  „SSBpa“ pomeni preventivno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba izvesti ukrep za upravljanje, da se zagotovi obnovitev staležev rib nad varno biološko mejo;

Or. en

Obrazložitev

Izključna uporaba biomase je ustreznejša in zanesljivejša vrednost za upravljanje malih pelagičnih vrst, ki so bolj kot od ribolova odvisne od okoljskih razmer, vsaj do izboljšanja znanstvene ocene.

 

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep za upravljanje za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja skupaj z naravnim nihanjem omogočajo obnovitev staležev nad ravni, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos;

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  „ribolovna možnost“ pomeni v količini izraženo zakonito pravico do ribolova, izraženo v ulovu in/ali ribolovnem naporu.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Večletni načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, njegov namen pa je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

1.  Večletni načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Or. en

Obrazložitev

Cilji so navedeni v Uredbi (EU) št. 1380/2013 in jih na tem mestu ni treba ponavljati. Cilji SRP so enako pomembni in doseganje največjega trajnostnega donosa ne more biti pomembnejše od drugih ciljev, kot je družbena stabilnost zadevnega ribolovnega segmenta.

 

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Večletni načrt zagotavlja učinkovit, preprost in stabilen okvir za upravljanje izkoriščanja malih pelagičnih staležev v Jadranskem morju.

2.  Večletni načrt zagotavlja učinkovit, preprost in stabilen okvir za upravljanje izkoriščanja malih pelagičnih vrst v Jadranskem morju.

Or. en

 

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 4 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Cilji za sardona in sardelo

Cilji za male pelagične vrste

Or. en

Obrazložitev

Ta opredelitev pomeni, da se ti dve vrsti upravljata skupaj.

 

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ciljna ribolovna umrljivost se doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020 za zadevne staleže, nato pa se ohranja v razponih, določenih v Prilogi I, in v skladu s cilji iz člena 3(1).

1.  Ciljne referenčne točke za male pelagične vrste se dosežejo čim prej, nato pa se ohranjajo nad vrednostmi, določenimi v Prilogi I, in v skladu s cilji iz člena 3(1).

Or. en

Obrazložitev

Določbe člena 4 so prilagojene predlogu za referenčne točke na podlagi biomase.

 

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ribolovne možnosti so skladne z razponi ciljne ribolovne umrljivosti iz stolpca A Priloge I k tej uredbi.

2.  Ukrepi za upravljanje malih pelagičnih vrst so skladni z referenčnimi točkami iz stolpca A Priloge I k tej uredbi.

Or. en

Obrazložitev

Določbe člena 4 so prilagojene predlogu za referenčne točke na podlagi biomase. Predlaga se črtanje izraza „ribolovne možnosti“ in nadomestitev z izrazom „ukrepi za upravljanje“. Ribolovne možnosti zlasti zadevajo sistem celotnega dovoljenega ulova, zato je treba izraz v predlogu nadomestiti z izrazom „ukrepi za upravljanje“, ki je primernejši za sistem upravljanja, ki temelji na naporu.

 

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Ne glede na odstavka 1 in 2 se lahko ribolovne možnosti določijo na ravneh, ki ustrezajo nižjim ravnem ribolovne umrljivosti od tistih iz stolpca A Priloge I.

3.  Ne glede na odstavka 1 in 2 so lahko ukrepi za upravljanje ciljno usmerjeni na ravni, ki ustrezajo višjim vrednostim od tistih iz stolpca A Priloge I:

 

(a) če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

 

(b) če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečevanje škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

 

(c) če je eden od staležev malih pelagičnih vrst pod referenčno točko iz stolpca B Priloge I.

Or. en

Obrazložitev

Določbe člena 4 so prilagojene predlogu za referenčne točke na podlagi biomase. Ribolovne možnosti zlasti zadevajo sistem celotnega dovoljenega ulova, zato je treba izraz v predlogu nadomestiti z izrazom „ukrepi za upravljanje“, ki je primernejši za sistem upravljanja, ki temelji na naporu.

 

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Ne glede na odstavka 2 in 3 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z razponi za ribolovno umrljivost iz stolpca B Priloge I, če je zadevni stalež nad najnižjo referenčno točko za drstitveno biomaso iz stolpca A Priloge II:

črtano

(a)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje namena iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

 

(b)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev resne škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

 

(c)  da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

 

Or. en

Obrazložitev

Določbe člena 4 so prilagojene predlogu za referenčne točke na podlagi biomase. Ribolovne možnosti zlasti zadevajo sistem celotnega dovoljenega ulova, zato je treba izraz v predlogu nadomestiti z izrazom „ukrepi za upravljanje“, ki je primernejši za sistem upravljanja, ki temelji na naporu.

 

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Referenčne točke ohranjanja, izražene kot najnižja in mejna raven za biomaso drstitvenega staleža, ki se uporabljajo za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja zadevnih staležev, so določene v Prilogi II.

1.  Referenčne točke ohranjanja, izražene kot mejna raven za biomaso drstitvenega staleža, ki se uporabljajo za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja malih pelagičnih vrst, so določene v stolpcu B Priloge I.

Or. en

Obrazložitev

Predlagane spremembe so v skladu z drugimi predlogi, ki temeljijo na biomasi kot edini in zanesljivejši vrednosti.

 

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega od zadevnih staležev nižja od najnižje referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža iz stolpca A Priloge II k tej uredbi, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Zlasti se z odstopanjem od člena 4(2) in 4(4) te uredbe ribolovne možnosti za zadevni stalež določijo na ravni, skladni z ribolovno umrljivostjo, ki je zmanjšana pod razpon iz stolpca A Priloge I k tej uredbi, ob upoštevanju zmanjšanja biomase zadevnega staleža.

2.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katere od malih pelagičnih vrst nižja od najnižje referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža iz stolpca B Priloge I k tej uredbi, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se prispeva k hitri vrnitvi male pelagične vrste na ravni, višje od referenčne točke, določene v stolpcu A Priloge I. Zlasti se z odstopanjem od člena 4(2) in v skladu s členom 4(3) te uredbe ukrepi za upravljanje prilagodijo, da upoštevajo zmanjšanje biomase tega staleža.

Or. en

Obrazložitev

Predlagane spremembe so v skladu z drugimi predlogi, ki temeljijo na biomasi kot edini in zanesljivejši vrednosti.

 

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega od zadevnih staležev nižja od mejne referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža (Blim) iz stolpca B Priloge II k tej uredbi, se sprejmejo nadaljnji popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Zadevni popravni ukrepi z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 člena 4 vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.

3.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža obeh malih pelagičnih vrst nižja od mejne referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža (Blim) iz stolpca B Priloge I k tej uredbi, se sprejmejo nadaljnji popravni ukrepi, da se prispeva k hitri vrnitvi obeh staležev na ravni, višje od referenčne točke, določene v stolpcu A Priloge I. Zadevni popravni ukrepi lahko z odstopanjem od člena 4(2) vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in druge ustrezne ukrepe za upravljanje.

Or. en

Obrazložitev

Predlagane spremembe so v skladu z drugimi predlogi, ki temeljijo na biomasi kot edini in zanesljivejši vrednosti.

 

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar znanstveno mnenje kaže, da je za ohranitev malih pelagičnih staležev iz člena 1(2) te uredbe potreben popravni ukrep ali če je v primeru sardona in sardele drstitvena biomasa katerega od teh staležev v določenem letu nižja od referenčnih točk ohranjanja iz stolpca A Priloge II k tej uredbi, je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z:

1.   Kadar znanstveno mnenje kaže, da je za ohranitev malih pelagičnih vrst ali če je drstitvena biomasa katerega od teh staležev v določenem letu nižja od referenčnih točk ohranjanja iz stolpca B Priloge I k tej uredbi, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z:

Or. en

Obrazložitev

Predlagane spremembe so v skladu z drugimi predlogi, ki temeljijo na biomasi kot edini in zanesljivejši vrednosti.

 

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, izdelavo orodja, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Predlaga se črtanje teh ukrepov, saj ne morejo zagotoviti hitrih rezultatov. Za primer, ko eden od dveh zadevnih staležev pade pod BDSlim in se mora Komisija odzvati, je treba predvideti ustreznejše ukrepe, ki lahko v najkrajšem možnem času omogočijo pozitivne trende.

 

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  uporabo ribolovnega orodja in globino, na kateri se orodje uporablja, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Predlaga se črtanje teh ukrepov, saj ne morejo zagotoviti hitrih rezultatov. Za primer, ko eden od dveh zadevnih staležev pade pod BDSlim in se mora Komisija odzvati, je treba predvideti ustreznejše ukrepe, ki lahko v najkrajšem možnem času omogočijo pozitivne trende.

 

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  drugimi lastnostmi, povezanimi s selektivnostjo.

črtano

Or. en

Obrazložitev

Predlaga se črtanje teh ukrepov, saj ne morejo zagotoviti hitrih rezultatov. Za primer, ko eden od dveh zadevnih staležev pade pod BDSlim in se mora Komisija odzvati, je treba predvideti ustreznejše ukrepe, ki lahko v najkrajšem možnem času omogočijo pozitivne trende.

 

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.   Ne glede na odstavek 1 se za doseganje ciljev iz člena 4 za obdobje petih let izvajajo naslednji ukrepi:

 

(a)   za leto 2018 se ulov za male pelagične vrste določi na ravni iz leta 2014. Od leta 2019 do leta 2022 se omejitev ulova za male pelagične vrste vsako leto postopno zmanjša za 5 % v primerjavi s predhodnim letom;

 

(b)   ribolovni napor ribiških plovil, ki lovijo male pelagične vrste, ne presega 180 ribolovnih dni na leto in 20 ribolovnih dni na mesec, z največ 144 ribolovnimi dnevi na leto za lovljenje sardel in z največ 144 ribolovnimi dnevi na leto za lovljenje sardonov;

 

(c)   vsako leto se izvaja prostorsko-časovna prepoved za zaščito območij odraščanja in drstitvenih območij. Prepoved vključuje celotno distribucijo malih pelagičnih vrst v Jadranskem morju za obdobja najmanj 15 zaporednih dni in največ 30 zaporednih dni. Prepoved velja v naslednjih obdobjih:

 

(i)   za sardele od 1. oktobra do 31. marca,

 

(ii)   za sardone od 1. aprila do 30. septembra;

 

(d)   dodatna prepoved za plovila s skupno dolžino več kot 12 m velja najmanj šest mesecev. Takšna prepoved vključuje najmanj 30 % površine, ki je opredeljena kot območje odraščanja ali območje posebnega pomena za varstvo skupin rib v zgodnji starosti (v teritorialnem in notranjem morju);

 

(e)   celotna zmogljivost flote plovil z vlečno mrežo in zaporno plavarico, ki dejavno lovijo male pelagične staleže, ne presega registrirane zmogljivosti aktivne flote v letu 2014 po bruto tonaži (BT) in/ali bruto registrski tonaži (BRT), moči motorja (kW) in po številu plovil.

Or. en

Obrazložitev

Predlagani ukrepi se v celoti izvajajo od leta 2017, deloma pa od leta 2015. Usklajeni so z načrtom upravljanja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), zato je bistveno nadaljevati z enakim pristopom k upravljanju in ukrepom, da bi lahko ustrezno ocenili njihov vpliv. Poleg tega se predlaga, da se v istem obdobju postopno znižuje omejitev ulova.

 

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.   Ne glede na odstavek 1a se zato, da bi se zagotovila stabilnost in omejile razlike med ukrepi za upravljanje, trajanje prepovedi iz točk (c) in (d) ne spremeni za več kot 10 % med zaporednimi leti.

Or. en

Obrazložitev

Predlagani ukrepi se v celoti izvajajo od leta 2017, deloma pa od leta 2015. Usklajeni so z načrtom upravljanja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), zato je bistveno nadaljevati z enakim pristopom k upravljanju in ukrepom, da bi lahko ustrezno ocenili njihov vpliv. Poleg tega se predlaga, da se v istem obdobju postopno znižuje omejitev ulova.

 

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 6 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6a

 

Tehnični ukrepi

 

1.   Za namene te uredbe se ne uporabljata drugi pododstavek člena 13(3) in ter točka 2 Priloge II Uredbe (ES) št. 1967/2006.

 

2.   Za namene te uredbe je največja dolžina obkroževalne mreže (zaporne plavarice in plavarice brez zaporne vrvi) omejena na 600 m, njena največja globina pa na tretjino njene dolžine.

Or. en

Obrazložitev

Za izvajanje načrtov je bistveno, da se te določbe vključijo v večletni načrt. To zahteva že skupno priporočilo jadranskih držav članic in je obravnavano v študiji o tehničnih značilnostih zapornih plavaric in njihovem učinku na skupnosti vrst, ki živijo na morskem dnu. To študijo in zahtevo so preučili tudi neodvisni strokovnjaki in Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, ki so ugotovitve potrdili. To je ena od ključnih določb za zagotavljanje sposobnosti preživetja ribolova malih pelagičnih vrst z zaporno plavarico v Jadranskem morju.

 

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se predhodno obveščanje iz navedenega člena opravi vsaj eno uro in pol pred predvidenim prihodom v pristanišče. Pristojni organi obalnih držav članic lahko za vsak primer posebej dovolijo zgodnejši vstop v pristanišče.

1.  Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se predhodno obveščanje iz navedenega člena opravi vsaj eno uro pred predvidenim prihodom v pristanišče. Pristojni organi obalnih držav članic lahko za vsak primer posebej dovolijo zgodnejši vstop v pristanišče.

Or. en

Obrazložitev

Zaradi posebnosti obale in ker so ribolovna območja razmeroma blizu pristanišč, je treba predvideti krajši rok za predhodno obveščanje.

 

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Obveznost predhodnega obveščanja velja za kapitane ribiških plovil Unije, ki imajo na krovu vsaj eno tono sardona ali eno tono sardele.

2.  Obveznost predhodnega obveščanja velja za kapitane ribiških plovil Unije, ki imajo na krovu vsaj eno tono malih pelagičnih vrst.

Or. en

 

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Za namene te uredbe se uporaba določb člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009 razširi na ribiška plovila, katerih dolžina čez vse je osem metrov ali več in ki v Jadranskem morju izvajajo ciljni ribolov malih pelagičnih vrst.

1.  Za namene te uredbe se uporaba določb člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009 razširi na ribiška plovila, katerih dolžina čez vse je osem metrov ali več in ki v Jadranskem morju ciljno lovijo male pelagične vrste.

Or. en

 

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Izjema iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se ne uporablja za plovila, ki v Jadranskem morju ciljni ribolov malih pelagičnih vrst izvajajo v skladu s to uredbo, in sicer ne glede na njihovo dolžino.

2.  Izjema iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se ne uporablja za plovila, ki v Jadranskem morju ciljno lovijo male pelagične vrste v skladu s to uredbo, in sicer ne glede na njihovo dolžino.

Or. en

 

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Za namene te uredbe se obveznost vodenja elektronskega ribolovnega ladijskega dnevnika in njegovega pošiljanja pristojnemu organu države članice zastave v elektronski obliki vsaj enkrat dnevno, določena v členu 15(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširi na kapitane ribiških plovil Unije, katerih dolžina čez vse je osem metrov ali več ter ki izvajajo ciljni ribolov sardona ali sardele.

1.  Za namene te uredbe se obveznost vodenja elektronskega ribolovnega ladijskega dnevnika in njegovega pošiljanja pristojnemu organu države članice zastave v elektronski obliki vsaj enkrat dnevno, določena v členu 15(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširi na kapitane ribiških plovil Unije, katerih dolžina čez vse je osem metrov ali več ter ki ciljno lovijo male pelagične vrste.

Or. en

 

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Izjema iz člena 15(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se ne uporablja za kapitane plovil, ki izvajajo ciljni ribolov sardona ali sardele, in sicer ne glede na dolžino plovil.

2.  Izjema iz člena 15(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se ne uporablja za kapitane plovil, ki ciljno lovijo male pelagične vrste, in sicer ne glede na dolžino plovil.

Or. en

 

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prag, ki se uporablja za živo težo vrst zadevnega staleža, za katerega velja večletni načrt, nad katero mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale, kot določa člen 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009, je:

Prag, ki se uporablja za živo težo malih pelagičnih vrst, nad katero mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale, kot določa člen 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009, je štiri tone.

Or. en

 

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  2 000 kg sardona;

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  2 000 kg sardele.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pet let po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let Komisija zagotovi oceno učinka večletnega načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki izkorišča te staleže. Komisija rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija pet let po začetku veljavnosti te uredbe zagotovi oceno učinka večletnega načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki izkorišča te staleže. Komisija rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu in po potrebi vloži predlog za spremembo te uredbe.

Or. en

Obrazložitev

Mnogo je nerešenih vprašanj glede stanja staležev in pristopa k upravljanju, zato je treba po petih letih predvideti revizijo večletnega načrta. Znanost bi morala biti zmožna dati jasen odgovor, ali je treba po tem času spremeniti pristop k upravljanju.

 

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Priloga I – naslov 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ciljna ribolovna umrljivost

Ciljne referenčne točke za male pelagične vrste

Or. en

 

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Priloga I – naslov 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iz člena 4)

(iz členov 4 in 5)

Or. en

 

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Priloga I – tabela

 

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Stalež

Razpon ciljne ribolovne umrljivosti, ki je skladen z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY)

 

 

Stolpec A

Stolpec B

sardon

0.23 -0.30

0.30 - 0.364

sardela

0.065 - 0.08

0.08 - 0.11

Predlog spremembe

Stalež

Ciljne referenčne točke za male pelagične vrste

 

 

Stolpec A

Stolpec B

sardon

BDSpa

BDSlim

sardela

BDSpa

BDSlim

Or. en

Obrazložitev

Izključna uporaba biomase je ustreznejša in zanesljivejša vrednost za upravljanje malih pelagičnih vrst, ki so bolj kot od ribolova odvisne od okoljskih razmer, vsaj do izboljšanja znanstvene ocene.

 

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Priloga II

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Or. en

 

 

OBRAZLOŽITEV

1) Ozadje predloga Komisije

 

Večletni načrt za male pelagične staleže v Jadranskem morju in ribolov, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu večletni načrt za Jadransko morje) se sprejme v skladu z določbami temeljne uredbe. Večletni načrti, ki temeljijo na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih, se sprejmejo prednostno in zajemajo ohranitvene ukrepe za obnovitev in ohranitev ribjih staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V osnovni uredbi je tudi določeno, da je treba pred vključitvijo ukrepov v večletne načrte upoštevati njihove gospodarske in socialne učinke.

 

Po pričakovanjih bo večletni načrt za Jadransko morje, ki je prvi takšen načrt v sredozemski regiji, pomembno vplival na upravljanje ribištva na vsem sredozemskem območju.

 

Jadransko morje je pomembno podobmočje Sredozemlja in predstavlja približno tretjino skupne vrednosti iztovora. Sardela in sardon predstavljata večino ulova malih pelagičnih vrst. Največ jih ujamejo italijanski in hrvaški ribiči, Slovenija, ki je tretja država članica, prispeva k ulovu manj kot en odstotek, prav tako majhen pa je tudi delež ulova Albanije in Črne gore. Ribolov malih pelagičnih vrst je trenutno urejen na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni EU. Na mednarodni ravni trenutno pravila za to vrsto ulova določa Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju.

 

Končni cilj predloga je doseči največji trajnostni donos do leta 2020, kar je v skladu z zahtevami skupne ribiške politike. Komisija je v obrazložitvenem memorandumu k predlogu zapisala, da je glavni cilj večletnega načrta povrniti jadranske staleže v dobro stanje, da bi lahko bil ribolov trajnosten.

 

2) Vsebina predloga

Komisija je 24. februarja 2017 predstavila svoj predlog večletnega načrta za male pelagične staleže v Jadranskem morju in ribolov, ki izkorišča te staleže. Uporaba večletnega načrta za Jadransko morje s nanaša na staleže sardona, sardele, skuše in šura. Osnovni namen predloga je doseči in ohranjati največji trajnostni donos za te staleže, doseči trajnost ribiškega sektorja in zagotoviti učinkovit okvir upravljanja.

V večletnem načrtu za Jadransko morje so predlagani cilji zastavljeni kot razponi ribolovne umrljivosti v okviru FMSY, kot priporoča Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, ki naj bi bili doseženi najkasneje do leta 2020. Vključeni so tudi cilji za sardona in sardelo, razpone pa je priporočil Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo. Komisija utemeljuje, da ti razponi omogočajo upravljanje teh staležev, ki temelji na njihovem trajnostnem donosu in da se zanje meni, da omogočajo tudi prilagoditve v primeru sprememb znanstvenega mnenja. Kadar so na voljo podatki o staležih rib, so te referenčne točke izražene kot biomasa drstitvenega staleža.

 

Predlog vsebuje določbe, ki se nanašajo na obveznostjo iztovarjanja, ki jih je treba sprejeti za potrebe regionalizacije.  

 

 

3) Stališče poročevalke

 

Poročevalka pozdravlja sprejetje večletnega načrta za Jadransko morje kot instrumenta za večletno upravljanje živih morskih virov z namenom, da bi obnovili staleže in povrnili ribiški sektor na trajnostno raven. Znanstvene ocene staležev sardel in sardonov kažejo, da trenutna raven ribolova v Jadranskem morju pomeni preveliko izkoriščanje. Podpira uvedbo ukrepov za izboljšanje stanja staležev, s posebnim poudarkom na prostorski zaščiti območij, na katerih se zadržujejo mlade ribe, ter zaščito staležev med drstitvenim obdobjem.

 

Poročevalka ob upoštevanju stanja staležev, posebnosti ribolova in zapletenih družbeno-gospodarskih razmer v Jadranskem morju ter za učinkovitejše upravljanje, pojasnitev in poenostavitev nekaterih določb predloga predlaga naslednje spremembe:

 

Skupno upravljanje sardel in sardonov

 

Poročevalka se ne strinja s predlogom Komisije za ločeno upravljanje sardel in sardona ter predlaga skupno upravljanje teh vrst. Male pelagične ribe so zelo občutljive na okoljske pogoje, zato se lahko njihova biomasa močno spreminja iz leta v leto. Poročevalka meni, da bi jih bilo treba obe vrsti upravljati skupaj, saj se pri ribolovu ni mogoče omejiti le na eno od vrst. Poleg tega si obe vrsti, tako sardoni kot sardele, delita isto ekološko nišo, njuni biomasi pa se spreminjata. Poročevalka v predlog uvaja pojem „malih pelagičnih vrst“, ki se uporablja tudi v regionalnem načrtu Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju.

 

Ohranitev načela upravljanja, ki temelji na upravljanju ribolovnega napora

 

Poročevalka odločno nasprotuje prizadevanjem Komisije, da bi ribolov urejali z določitvijo skupnih količin ulova in uvedbo sistema kvot. Za celotno jadransko območje (GSA 17 in GSA 18) trenutno velja načrt upravljanja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, ki temelji na prilagoditvi ribolovnega napora in zmogljivosti na podlagi prostorskega in vremenskega upravljanja in omejitve števila ribolovnih dni na plovilo, s tem da prvi prinaša tudi varnostno omejitev ulova na ravni iz leta 2014. Priporočilo Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, ki je trenutno v veljavi (GFCM/40/2016/2), je bilo sprejeto leta 2016. Poročevalka meni, da je to priporočilo izjemnega pomena, saj sektorju omogoča relativno stabilnost. Sveženj ukrepov se bo uporabljal za leti 2017 in 2018 in v tem času bi moralo postati jasno, ali so ti ukrepi, ki se v celoti uporabljajo od leta 2015, učinkoviti in dajejo rezultate.

 

Ti načini upravljanja se uporabljajo na celotnem sredozemskem območju in pričakovati je, da bi kakršna koli pomembna sprememba v upravljanju na manjšem območju povzročila motnje na trgu EU, odprla prostor za povečanje uvoza iz tretjih držav, ribiški sektor pa postavila v neenak položaj na trgu.

 

Ker predlog poročevalke temelji na upravljanju ribolovnega napora, predlaga prehod z mehanizma upravljanja, ki govori o možnostih, na mehanizem, ki uporablja ukrepe za upravljanje.

 

Poročevalka opozarja na razlike v znanstvenih ocenah in priporočilih, za katere meni, da so dodaten razlog za izogibanje sistemu kvot. Posebej poudarja različne rezultate, ki so jih delovne skupine Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju in Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbor dobile na podlagi istih podatkov. Nezanesljivost teh ocen prinaša dodatno zaskrbljenost glede sprejemanja ključnih dodatnih in daljnosežnih odločitev na podlagi spreminjajočih se znanstvenih priporočil.

 

 

Vprašanje znanstvenih ocen in njihove uporabe v predlogu načrta

 

Ena od ključnih določb predloga temelji na bioloških referenčnih točkah. V predlogu te referenčnega točke temeljijo na ribolovni umrljivosti (F), ki ustreza izkoriščanja virov v skladu z ribolovno umrljivost pod največjim trajnostnim donosom (Fmsy). Ta vrednost predstavlja ciljno raven, ki jo je treba v skladu z osnovno uredbo doseči do leta 2020. Vendar so vrednosti ribolovne umrljivosti, ki ustrezajo teoretični vrednosti na najvišji ravni trajnostnega izkoriščanja, odvisne od več predpostavk, ki so vključene v postopek znanstvene ocene staležev in se lahko zato močno razlikujejo. Tako je na primer Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor leta 2016 menil, da znaša Fmsy za sardelo 0.08, medtem ko je Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju to vrednost hkrati določila na 0.7, kar je skoraj 10-krat več. Na zadnjem plenarnem zasedanju Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora (17-01) je bilo sprejeto priporočilo, naj se za ciljno raven največjega trajnostnega donosa ne uporablja Fmsy, temveč teoretična vrednost, izračunana s pomočjo koeficienta izkoriščanja (razmerje med ribolovno in skupno umrljivostjo, E = 0,4), kar se lahko izrazi tudi kot ribolovna umrljivost F. Ob upoštevanju, da je znanstveni svetovalni organ Komisije (Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor) ugotovil, da obstajajo številne negotovosti glede te ocene, poročevalka predlaga, da se v večletnem načrtu za Jadransko morje kot referenčna točka uporabi biomasa staležev, ne pa ribolovna umrljivost. Zlasti je pomembno dejstvo, da zaradi polemik v znanstveni skupnosti o tem vprašanju ni mogoče vpeljati kvotnega sistema, po katerem bi celotni ulov odrejali prav z merjenjem na te referenčne točke. Glede na razlike v referenčnih točkah teh ni mogoče uporabiti za določanje skupnega dovoljenega ulova, temveč je treba uporabiti mehanizme za urejanje ribolovnega napora, ki bodo zagotavljali obstoj zadostnih količin posamezne vrste z vidika biomase.

 

Opredelitev tehničnih lastnosti zapornih plavaric za ribolov malih pelagičnih vrst v Jadranskem morju

 

Poročevalka predlaga, naj se v predlog vključijo odstopanja od določb uredbe o Sredozemskem morju, ki se nanašajo na višino zaporne plavarice ter na razmerje med globino in višino mreže. Poročevalka poudarja, da se načrt pripravi v skladu z regionalnimi značilnostmi in mora ustrezati ribolovu na tem območju,ter da je treba nemudoma prepoznati in upoštevati posebnosti ribolovnih orodij na Jadranu.

 

Jadranske države, v združene v projektu AdriaMed (podregionalna pobuda v obliki projekta Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo), so izvedle znanstveno študijo, katere namen je bil opisati tehnične lastnosti zapornih plavaric v Jadranskem morju, njihov morebitni učinek na morsko dno in njihovo obnašanje v ribištvu. Ta študija je potrdila utemeljenost skupne zahteve Italije, Hrvaške in Slovenije, da se v načrtu mere zaporne plavarice omejijo na največjo dolžino 600 m, višino pa na največ eno tretjino dolžine. Poleg uvedbe predlaganih mer je treba razveljaviti tudi določbo iz uredbe o Sredozemskem morju, ki omejuje uporabo zaporne plavarice na območja, ki niso globlja od 70 % višine mreže, ker ta zaradi oblike dna Jadranskega morja ni izvršljiva.

 

Družbeno-gospodarski učinki predloga

 

Z osnovno uredbo je med drugim določeno, da je treba pred vključitvijo ukrepov v večletne načrte upoštevati njihove gospodarske in družbene učinke.

 

Poročevalka ugotavlja, da predlog Komisije ne vsebuje dovolj podrobne ocene gospodarskega in družbenega učinka. Posebej je zaskrbljena, ker je sredozemski ribiški sektor v krizi že več kot dvajset let in bi lahko nove določbe, ki niso ustrezno premišljene, imele pomemben učinek ter bi privedle do propada celotnega ribiškega sektorja na tem območju. Poleg tega ugotavlja, da niso predvideni nikakršni ukrepi za finančno podporo in/ali prestrukturiranje podjetij ter prezaposlitev zaposlenih glede na predlagano zmanjšanje ulova sardel in sardonov, čeprav gre za bistven gospodarski vir za majhne lokalne skupnosti, zlasti otoške, in sektor.

 

[1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.