Dokument zasedanja
16.7.2014 B8‑0059/2014 }
B8‑0064/2014 } RC1
SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR ( B8‑0059/2014 )
PPE ( B8‑0060/2014 )
S&D ( B8‑0061/2014 )
Verts/ALE ( B8‑0063/2014 )
ALDE ( B8‑0064/2014 )
o razmerah v Iraku
( 2014/2716(RSP) )
Cristian Dan Preda, Arnaud Danjean, Jacek Saryusz-Wolski, Elmar Brok, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Esther de Lange, Michèle Alliot-Marie, Tunne Kelam, Lars Adaktusson, Davor Ivo Stier, Philippe Juvin
v imenu skupine PPE
Victor Boştinaru, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Ana Gomes, Kati Piri, Eugen Freund, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Silvia Costa
v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Anna Elżbieta Fotyga, Angel Džambazki, (Angel Dzhambazki)
v imenu skupine ECR
Marietje Schaake, Johannes Cornelis van Baalen, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Gérard Deprez, Petras Auštrevičius, Louis Michel, Robert Rochefort, Jean-Marie Cavada, Marielle de Sarnez, Charles Goerens, Alexander grof Lambsdorfski, Fernando Maura Barandiarán
v imenu skupine ALDE
Alyn Smith, Bodil Ceballos, Jean Lambert, Tamás Meszerics
v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iraku
( 2014/2716(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, zlasti resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku[1],
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom[2],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Iraku, zlasti sklepov z dne 23. junija 2014,
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna o Iraku,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, katerega podpisnica je tudi Irak,
– ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih 24. junija 2013,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. marca 2014 o Saudovi Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki[3], z dne 24. marca 2011 o odnosih EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu[4] in z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana[5],
– ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,
A. ker se Irak še naprej spopada z resnimi političnimi, varnostnimi in družbeno-gospodarskimi izzivi in ker je politična krajina v tej državi skrajno razdrobljena in zaznamovana z nasiljem in sektaško politiko, kar močno škoduje legitimnim prizadevanjem iraškega ljudstva za mir, blaginjo in resničen prehod v demokracijo; ker se Irak sooča z najhujšim valom nasilja po letu 2008;
B. ker je džihadistična frakcija Al Kaide Islamska država (IS) – prej Islamska država Irak in Levant (ISIL) – osvojila del severozahoda Iraka, vključno z drugim največjim iraškim mestom Mosulom, čemur so sledili izvensodni poboji iraških državljanov, uvedba stroge interpretacije šeriatskega prava, uničenje šiitskih, sufističnih, sunitskih in krščanskih verskih objektov in svetišč ter druga grozodejstva nad civilnim prebivalstvom;
C. ker je razkroj iraško-sirske meje skupini IS omogočil, da je povečala svojo navzočnost v obeh državah in ker so deli razočaranega sunitskega prebivalstva dopustili ali celo podprli ozemeljske pridobitve skupine IS in nekdanjih pripadnikov stranke Baas; ker so 29. junija 2014 poročali o tem, da je skupina IS razglasila „kalifat“ ali „islamsko državo“ na območjih Iraka in Sirije pod njenim nadzorom in da se je njen voditelj Abdu Bakr Al Baghdadi proglasil za kalifa;
D. ker je IS zagotovila znatne dohodkovne vire z ropanjem bank in podjetij na ozemljih pod njenim nadzorom, s prevzemom do šestih naftnih polj v Siriji, vključno z največjim sirskim naftnim poljem Al Omar nedaleč od iraške meje, in s sredstvi bogatih donatorjev, zlasti iz Saudove Arabije, Katarja, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov;
E. ker je hitri vzpon skupine IS razkril krhkost iraške vojske in institucij, ki jih pesti korupcija, sektaštvo in politika izključevanja vlade premierja Nurija Al Malikija, kar je povzročilo globoko odtujitev sunitov in drugih manjšin v Iraku;
F. ker so sredi junija 2014 vojaške enote kurdske regionalne vlade prevzele nadzor nad večetničnim mestom Kirkuk in tako ozemlje, bogato z nafto, glede katerega že desetletje vlada spor, priključile kurdski pokrajini, kurdska vlada pa je oznanila načrte o izvedbi referenduma med kurdskim prebivalstvom, da bi dosegli neodvisnost od Iraka;
G. ker se EU zaveda bremena, ki ga nosita regije Kurdistan, ki je sprejela veliko število notranje razseljenih oseb, in njena vlada;
H. ker so bile 30. aprila 2014 v Iraku parlamentarne volitve, na katerih je blok „vladavina prava“ predsednika vlade Nurija Al Malikija dobil večino; ker sedanji vladi v Iraku ni uspelo zgraditi bolj vključujoče družbe; ker je vse več pozivov Al Malikiju, naj se ne poteguje za tretji mandat in naj se namesto tega sestavi resnično vključujoča vlada; ker je šiitski verski voditelj ajatola Sistani pozval vse iraške stranke, naj se čimprej dogovorijo o takšni vladi, novoizvoljenemu iraškemu parlamentu pa to doslej ni uspelo;
I. ker so Združene države Amerike, Rusija in Islamska republika Iran iraški vladi zagotovili podporo; ker je predsednik Hasan Ruhani nakazal pripravljenost na sodelovanje z ZDA v boju proti grožnji skupine IS v Iraku, medtem ko so Saudova Arabija in zalivske države v zadnjih letih ideološko podpirale oborožene ekstremistične sunitske skupine, vključno z IS;
J. ker naj bi se več sto tujih borcev, med njimi številni iz držav članic EU, pridružilo boju na strani skupine IS; ker vlade držav članic te državljane EU opredeljujejo kot varnostno tveganje;
K. ker je po navedbah urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti v osrednjem in severnem Iraku trenutno 1,2 milijona notranje razseljenih oseb, okoli 1,5 milijona oseb pa potrebuje humanitarno pomoč; ker je vzpon skupine IS povzročil humanitarno krizo, zlasti obsežno razseljevanje civilistov; ker se je EU odločila, da bo povečala humanitarno pomoč Iraku za 5 milijonov EUR za zagotovitev osnovne pomoči razseljenim osebam, s čimer je Irak v letu 2014 doslej prejel 12 milijonov EUR humanitarne pomoči;
L. ker iraška ustava vsem državljanom zagotavlja enakost pred zakonom ter upravne, politične in kulturne pravice in pravico do izobraževanja za različne narodnosti; ker je iraška vlada odgovorna za to, da zagotovi spoštovanje pravic, dobrobit in varnost celotnega prebivalstva;
M. ker obstajajo poročila o namernih napadih na ženske in dekleta v Iraku ter o ugrabitvah, posilstvih in prisilnih porokah, ki jih izvajajo militantni skrajneži skupine IS in drugih oboroženih skupin; ker so po poročilu organizacije Human Rights Watch z dne 12. julija 2014 v zadnjem mesecu iraške varnostne sile in z vlado povezane milice nezakonito usmrtile najmanj 255 zapornikov, domnevno iz maščevanja za žrtve bojevnikov IS;
N. ker je 25. junija 2014 s svojih domov zbežalo do 10 000 ljudi iz pretežno krščanskih skupnosti zgodovinskega asirskega mesta Karakoš (imenovanega tudi Al Hamdanija), potem ko so okolico mesta zadele granate; ker naj bi od leta 2003 državo zapustila že najmanj polovica iraških kristjanov; ker se je po navedbah organizacije Open Doors International njihovo število znatno zmanjšalo, saj jih je bilo na začetku devetdesetih let 1,2 milijona, zdaj pa od 330 do 350 tisoč;
1. izraža resno zaskrbljenost zaradi naglega poslabšanja varnostnih razmer v Iraku; ostro obsoja napade IS na iraške državljane in iraško državo, zaradi česar prihaja do izvensodnih usmrtitev, uvedbe stroge interpretacije šeriatskega prava, uničenja verskih objektov ter zgodovinske, kulturne in umetnostne dediščine regije ter drugih grozodejstev; opozarja, da ekstremni protišiitski in protikrščanski nazori skupine IS povečujejo tveganje množičnih versko motiviranih pobojev, če bi skupina IS obdržala zasedena ozemlja in se še bolj razširila;
2. ostro obsoja napade na civilne cilje, vključno z bolnišnicami, šolami in verskimi objekti, ter usmrtitve in spolno nasilje v konfliktu; poudarja, da storilci teh dejanj ne bi smeli ostati nekaznovani; je globoko zaskrbljen zaradi humanitarne krize in množičnega razseljevanja civilistov;
3. podpira iraške oblasti v boju proti terorizmu skupine IS in drugih oboroženih/terorističnih skupin, vendar poudarja, da je treba odziv za izboljšanje varnosti povezati s trajno politično rešitvijo, ki bo vključevala vse elemente iraške družbe ter upoštevala njihove legitimne pritožbe; poudarja tudi, da je treba v boju proti terorizmu spoštovati človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo; poziva iraške varnostne sile, naj ravnajo v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom in upoštevajo zaveze Iraka iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah; poziva iraško vlado in vse politične voditelje, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zaščite za vse ljudi v Iraku, zlasti za člane ranljivih skupin in verskih skupnosti;
4. brez pridržkov kot nelegitimno zavrača sporočilo vodstva skupine ISIS, da je ustanovila kalifat na območju pod njenim nadzorom, in zavrača vsako enostransko spreminjanje mednarodno priznanih meja z nasiljem, ter hkrati zahteva spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ljudi na območjih, ki jih nadzoruje ISIS;
5. poudarja, da za skupino IS veljata embargo na uvoz orožja in zamrznitev premoženja, ki ju je varnostni svet ZN sprejel z resolucijama št. 1267 (1999) in št. 1989 (2011), ter da je treba ta ukrepa nemudoma in dejansko izvajati;
6. meni, da so volitve v Iraku z dne 30. aprila 2014 priložnost za oblikovanje resnično reprezentativne vlade z vključujočo agendo; pozdravlja, da je bil 14. julija 2014 izvoljen novi predsednik iraškega parlamenta; poziva vse politične voditelje, zlasti predsednika vlade Nurija Al Malikija, naj zagotovijo, da se nemudoma oblikuje nova vključujoča vlada; poudarja, da bi morala takšna vlada primerno predstavljati politično, versko in etnično raznolikost iraške družbe, da bi se ustavilo prelivanje krvi in drobitev države;
7. poziva vse regionalne akterje, naj prispevajo k prizadevanjem za spodbujanje varnosti in stabilnosti v Iraku in naj zlasti spodbujajo iraško vlado, da bo vključila sunitsko manjšino ter vključujoče, nesektaško in nestrankarsko reorganizirala vojsko;
8. poziva vse regionalne akterje, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ustavili vse dejavnosti javnih in zasebnih organov za uveljavljanje in širjenje ekstremističnih islamističnih ideologij z besedami in dejanji; poziva mednarodno skupnost, še posebej EU, naj spodbudi regionalni dialog o težavah Bližnjega vzhoda in vanj vključi vse pomembne strani, zlasti Iran in Saudovo Arabijo;
9. poudarja, da bi morala EU oblikovati celovit politični pristop za regijo in predvsem, da bi morali v prizadevanjih za umiritev razmer v Siriji in Iraku kot ključni akterji sodelovati Iran, Saudova Arabija in druge zalivske države;
10. poudarja potrebo po spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v tem kriznem obdobju, zlasti svobode izražanja, svobode tiska ter digitalne svobode;
11. je seznanjen, da je kurdska regionalna vlada napovedala izvedbo referenduma o neodvisnosti; kljub temu poziva parlament in predsednika iraškega Kurdistana Masuda Barzanija, naj ravnajo vključujoče in spoštujejo pravice nekurdskih manjšin, ki živijo v tej pokrajini;
12. je zaskrbljen zaradi poročil, da se je več sto tujih borcev, med njimi tudi državljanov držav članic EU, pridružilo uporniški skupini IS; nadalje poziva k mednarodnemu sodelovanju, da bi sprožili ustrezne pravne postopke proti vsem posameznikom, osumljenim sodelovanja v terorističnih dejanjih;
13. pozdravlja odločitev EU z dne 19. junija 2014, da bo povečala humanitarno pomoč Iraku za 5 milijonov EUR za zagotovitev osnovne pomoči razseljenim osebam, s čimer je Irak v letu 2014 doslej prejel 12 milijonov EUR humanitarne pomoči;
14. ponovno potrjuje, da je EU zavezana okrepitvi odnosov z Irakom, med drugim z izvajanjem sporazuma med EU in Irakom o partnerstvu in sodelovanju; poziva Svet, naj še naprej pomaga Iraku pri uveljavljanju demokracije, človekovih pravic, dobre uprave in pravne države, tudi na podlagi izkušenj in dosežkov misije EUJUST LEX-Irak; podpira prizadevanja misije ZN za pomoč Iraku in posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za pomoč iraški vladi pri krepitvi demokratičnih institucij in procesov, uveljavljanju pravne države, omogočanju regionalnega dialoga, izboljševanju osnovnih storitev in varstvu človekovih pravic;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.