Dokument zasedanja

22.10.2014                                                                                                    B8‑0167/2014 }

B8‑0175/2014 } RC1

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

GUE/NGL ( B8‑0167/2014 )

Verts/ALE ( B8‑0175/2014 )

o izginotju 43 študentov pedagoške fakultete v Mehiki

( 2014/2905(RSP) )

Javier Couso Permuy, Patrick Le Hyaric, Marie-Christine Vergiat, Malin Björk, Marina Albiol Guzmán, Paloma López Bermejo, Ángela Vallina, Lidia Senra Rodríguez

v imenu skupine GUE/NGL

Ernest Urtasun, Josep-Maria Terricabras, Jordi Sebastià, Bodil Ceballos, Ska Keller, Ulrike Lunacek, Barbara Lochbihler, Ernest Maragall, Heidi Hautala

v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o izginotju 43 študentov pedagoške fakultete v Mehiki

( 2014/2905(RSP) )

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošne deklaracije človekovih pravic,

–   ob upoštevanju predhodnih resolucij o Mehiki, zlasti resolucije z dne 9. marca 2010,

–   ob upoštevanju havanske deklaracije iz januarja 2014, zlasti njene 1. točke,

–   ob upoštevanju lokalne izjave EU glede Iguale, ki je bila 12. oktobra 2014 objavljena v soglasju z vodji misije držav članic EU v Mehiki,

–   ob upoštevanju izjav Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice, Medameriške komisije za človekove pravice in organizacije Amnesty International,

–   ob upoštevanju globalnega sporazuma med EU in Mehiko iz leta 2000,

–   ob upoštevanju dialoga na visoki ravni o človekovih pravicah iz leta 2008, ki je del strateškega partnerstva med EU in Mehiko,

–   ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo iz junija 2012,

–   ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A. ker je stanje na področju človekovih pravic v Mehiki, zlasti v zveznih državah Chiapas, Oaxaca ali Atencoles, izredno kritično;

B.  ker je po podatkih svetovne banke leta 2012 v tej državi 52,3 % prebivalstva živelo pod pragom revščine; ker je Mehika ena tistih držav na svetu, kjer je porazdelitev bogastva najbolj neenakomerna;

C. ker tamkajšnje oblasti vzpostavljajo gospodarski in družbeni sistem, ki temelji na ropanju, privatizaciji in komercializaciji osnovnih virov, kakršna so zemlja, voda ali biotska raznovrstnost;

D. ker je posledica tovrstne politike ozračje, v katerem so družbene organizacije tarče nadlegovanja, številni politični aktivisti ter gospodarski in socialni akterji pa so se znašli v zaporu; ker Mehika slovi kot država, ki je v svetovnem merilu na prvem mestu po številu ubojev novinarjev;

E.  ker med odgovornimi politiki, izvoljenimi predstavniki in karteli preprodajalcev droge vlada tajni dogovor;

F.  ker bistveno večje razkazovanje vojaških sil od izvolitve predsednika Calderóna leta 2006 dalje izredno negativno vpliva na človekove pravice, saj se je povečalo število primerov nasilnega izginotja, izvensodnih ubojev, mučenja in samovoljnega pridržanja;

G. ker naj bi bilo v Mehiki po uradnih podatkih tamkajšnje vlade več kot 22 tisoč „nelokaliziranih“ oseb in ker je vsaj polovica med njimi izginila v času administracije sedanjega predsednika Enriqueja Peña Nieta; ker je bilo po ocenah nevladnih organizacij med letoma 2006 in 2014 med 70 in 80 tisoč ubojev in nad 24 tisoč primerov izginotja;

H. ker mehiške oblasti pogosto ne uspejo ustrezno raziskati, preganjati in kaznovati teh kaznivih dejanj in ker po ocenah nacionalne komisije za človekove pravice 98–99 % kaznivih dejanj ostane nekaznovanih; ker je nekaznovanost, ki vlada v Mehiki, eden od razlogov za stopnjevanje nasilja in vse številnejša kazniva dejanja v državi; ker na povečanje nasilja vplivata tudi socialna neenakost in skrajna revščina med prebivalstvom;

I.   ker obstajajo številni primeri izginotja in ugrabitve žensk, zlasti iz vrst domorodnih skupnosti; ker je izraz „femicid“ (umor ženske) izšel iz opredelitve nasilja nad ženskami v 1. členu konvencije iz Belém do Pará, v katerem je navedeno, da „se kot nasilje nad žensko šteje vsako dejanje ali obnašanje, v javni ali zasebni sferi, ki temelji na spolu in ki povzroči smrt ali fizično, spolno ali psihološko trpljenje žensk“; ker je kaznovanje in odprava femicida dolžnost in mora biti prednostna naloga vsake države, ki temelji na vladavini prava;

J.   ker je bila v noči s 15. na 16. oktober 2014 v zvezni državi Tamaulipas umorjena mlada María del Rosario Fuentes Rubio, ki je opozorila na dejavnosti narkokartelov;

K. ker je bil 13. oktobra letos med vodenjem svoje tedenske radijske oddaje umorjen Román Atilano, vodja skupine kmetovalcev, ki so zahtevali odškodnino za poplavljena zemljišča po izgradnji jeza v zvezni državi Sinaloa na severovzhodu Mehike;

L.  ker je bilo 30. junija letos v spopadih v mestu Tlatlaya ubitih 22 domnevnih prestopnikov (po navedbah uradnih virov); ker je od tedaj prišlo do pričevanj, po katerih naj bi te osebe (med njimi 15-letno dekle) hladnokrvno umorili pripadniki vojske, potem ko so se jim te osebe predale; ker je bilo konec septembra aretiranih osem vojakov, ki so sodelovali v tem poboju;

M. ker je ogorčen zaradi grozodejstev z dne 26. septembra 2014 v mehiškem mestu Iguala v državi Guerrero, ko so policisti začeli streljati na neoborožene študente podeželske fakultete Ayotzinapa (Escuela Normal) in ubili tri študente, nogometnega trenerja, nogometaša in voznika avtobusa, ranili pa so 20 oseb; ker je globoko pretresen, da so dogodki vodili k prisilnemu izginotju 43 študentov, ki so še vedno pogrešani;

N. ker je tako do poboja kot do prisilnih izginotij prišlo sredi mesta, ki se nahaja zgolj 190 km od mehiškega glavnega mesta, pri čemer so bili na terenu dva vojaška bataljona in strateški operativni center zveznega generalnega tožilca; ker so po podatkih očividcev pripadniki lokalnih varnostnih sil vsaj 17 od teh 43 študentov predali kriminalnim tolpam, ne da bi pri tem posredovale druge varnostne sile; ker so bili študenti domnevno ugrabljeni s policijskimi avtomobili in predani članom narkokartela Guerreros Unidos;

O. ker zvezne oblasti niso takoj in celovito ukrepale po tako očitnem zločinu in niso začele iskati pogrešanih študentov ter niso nemudoma ustrezno zaščitile preživelih in njihovih družin; ker so zvezne oblasti ukrepale šele, ko so obupani študenti fakultete Ayotzinapa in sorodniki pogrešanih zavzeli avtocesto Autopista del Sol, in sicer več kot en teden kasneje in po nacionalnih in mednarodnih protestih;

P.  ker je en teden po ugrabitvah, dne 3. oktobra 2014 eden od domnevnih pridržanih storilcev razkril pet množičnih grobišč v bližini Iguale, kjer je bilo 28 zoglenelih trupel, ki naj glede na analizo DNK ne bi bili pogrešani študenti; ker je bilo od takrat na istem območju najdenih še več množičnih grobišč; ker argentinski sodni izvedenci potrebujejo boljše pogoje za to, da opravijo svoje nujno delo in ugotovijo identiteto umrlih,

Q. ker so bile v zgodnejših poročilih mehiških organizacij za človekove pravice razkrite jasne povezave in sodelovanje med lokalnimi oblastmi in kriminalnimi tolpami, kar je za primer Iguale potrdila mehiška obveščevalna služba CISEN, vendar pa tem poročilom nikdar ni bila namenjena uradna pozornost ali ukrepi; ker je ta tajni dogovor zagotovo med vzroki tega novega zločina; ker je bilo vsaj 11 pripadnikov varnostnih sil v prejšnjem policijskem napadu na študente fakultete Ayotzinapa dne 12. decembra 2011 v mestu Chilpancingo v državi Guerrero, v katerem so policisti ubili dva študenta, opremljenih z nemškim orožjem;

R.  ker je za župana Iguale Joséja Luisa Abarco in vodjo lokalnih varnostnih sil Felipeja Floresa izdana tiralica, vendar sta pobegnila; ker je bilo medtem pridržanih 44 policistov in članov kriminalnih skupin – od tega 36 policistov iz Iguale in Cocule v državi Guerrero;

S.  ker so nedavni dogodki v državi Guerrero kršitve človekovih pravic brez primere in razkrivajo izjemno resne težave glede nekaznovanosti, tajnih dogovorov med policisti in tolpami organiziranega kriminala ter prekomerne uporabe sile, ki jih je zato treba obravnavati v okviru strateških odnosov med EU in Mehiko, pri čemer bodo tako v okviru globalnega sporazuma kot strateškega partnerstva uporabljeni obstoječi instrumenti;

T.  ker EU in Mehiko povezuje globalni sporazum, ki vsebuje določbo o človekovih pravicah, in strateško partnerstvo z jasnim nizom skupnih vrednot, katerih kršitev ima posledice tako za sporazum kot za partnerstvo; ker se je EU s strateškim okvirom za človekove pravice in demokracijo iz junija 2012 zavezala, da „bo v odnosih z vsemi tretjimi državami, vključno s svojimi strateškimi partnericami, človekovim pravicam namenila osrednjo pozornost“ in da „bo z vsemi svojimi močmi podpirala zagovornike svobode, demokracije in človekovih pravic po vsem svetu“;

U. ker je Mehika sprejela mnoge zaveze glede varstva človekovih pravic na mednarodni ravni; ker je spoštovanje teh zavez pomembnejše od nacionalne zakonodaje; ker je s primerom iz Iguale nedvomno ogrožena verodostojnost Združenih mehiških držav v očeh mednarodne skupnosti, kar zadeva jamstvo za spoštovanje človekovih pravic;

1.  poziva federalne oblasti, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, pri iskanju 43 študentov učiteljišča Ayotzipana v mestu Iguala ter zagotovijo, da bodo krivci kaznivih dejanj privedeni pred sodišče in kaznovani; enako poudarja, da je treba te kršitve človekovih pravic raziskati in opraviti pregledno in nepristransko preiskavo, ki bo sledila pravilom rednega postopka;

2.  izraža sožalje družinam šestih ustreljenih in solidarnost s sorodniki in soštudenti, ki iščejo 43 pogrešanih študentov, ter poziva mehiške oblasti, naj zagotovijo polno zaščito življenja in telesne nedotakljivosti preživelih študentov, sorodnikov in prijateljev 43 pogrešanih študentov ter zagovornikov človekovih pravic, ki spremljajo ta primer; prav tako poziva oblasti, naj zagotovijo psihosocialno pomoč in učinkovito izvedejo preventivne ukrepe, za katere jih je zadolžila Medameriška komisija za človekove pravice;

3.  izraža osuplost nad neprestanim slabšanjem stanja na področju človekovih pravic v Mehiki in nad zelo medlo angažiranostjo mehiške države v boju proti nekaznovanosti; ponovno obsoja primere prisilnega izginotja in umore, za katere je posredno ali neposredno odgovorna mehiška država;

4.  prav tako od mehiških oblasti pričakuje popolno preiskavo 43 primerov prisilnega izginotja in posledično izvensodnih pobojev, šestih umorov, 20 ranjenih ter drugih dejanj v tem večkratnem zločinu iz septembra 2014 v Iguali; pričakuje tudi izčrpno ugotovitev odgovornosti ter kazenski pregon in učinkovito obsodbo vseh strani, odgovornih na vseh ravneh, v skladu z mednarodnimi standardi;

5.  poudarja, da morajo imeti družine ugrabljenih in ubitih popoln dostop do sodnega varstva in morajo biti obveščene v vseh fazah preiskave, za povzročeno škodo pa je potrebno zagotoviti odškodnino;

6.  poziva k temu, naj se uboj dveh študentov fakultete Ayotzinapa dne 12. decembra 2011, katerih primer je zaradi nezanimanja oblasti obstal na mrtvi točki, vključi v kazenski pregon;

7.  pozdravlja ustanovitev odborov v mehiškem kongresu in senatu za spremljanje preiskav ter želi biti obveščen o ugotovitvah teh odborov;

8.  poziva k hitri ugotovitvi identitete 28 trupel, najdenih v začetku oktobra 2014 v petih množičnih grobiščih, in identitete krivcev tega ostudnega zločina v Iguali, poziva k izvedbi enakih preiskav za vsaj tri druga množična grobišča ter poudarja, da je nujno treba vzpostaviti enoten, javen in dostopen nacionalni register pogrešanih in izginulih oseb ter podatkovno bazo DNK, s pomočjo katere bi identificirali tisoče trupel, odkritih v množičnih grobiščih v Mehiki;

9.  prav tako poziva k polni preiskavi okoliščin napada in ugrabitev, vključno s tem, zakaj državne in zvezne oblasti nikoli niso preiskale pogostih poročil tajnih dogovorov med lokalnimi in javnimi uradniki ter kriminalnimi tolpami;

10. poudarja, da je nujno treba učinkovito odpraviti vse strukture sodelovanja med oblastmi in organiziranim kriminalom;

11. poudarja, da primer iz Iguale ne sme biti izjema, če bo rešen na sodišču; opominja mehiške oblasti na širši okvir primera umora finskega državljana Jyrija Jaakole in mehiškega državljana Betyja Cariña, ki sta bila 27. aprila 2010 ubita v bližini mesta San José Copala v državi Oaxaca, kjer je bilo ranjenih še 20 mehiških in evropskih državljanov, ter ponovno izraža, da je treba končno zagotoviti zaščito prič, izdati zaporne naloge, izvesti sojenje in zagotoviti ustrezno kaznovanje odgovornih za umor;

12. poziva EU, naj v svojih odnosih z Mehiko kot absolutno prednostno nalogo na prvo mesto postavi odpravo prakso nekaznovanja; poziva Evropsko komisijo, naj s to državo sproži resničen politični dialog, pa tudi dialog o človekovih pravicah, ter jo poziva, naj Evropskemu parlamentu vsako leto poroča o izvajanju priporočil, danih med tem dialogom;

13. poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z regionalnimi organi, zlasti s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, da bi se začela izvajati havanska deklaracija iz januarja 2014, zlasti njen 1. člen; poudarja, da v Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav sodeluje tudi Mehika, zato meni, da mora ta organ odigrati ključno vlogo pri varovanju človekovih pravic v tej regiji;

14. ponovno ocenjuje, da bi morali odnosi med EU in tretjimi državami temeljiti na sodelovanju in vzajemnem razvoju, ne pa na sporazumih o partnerstvu in svobodni menjavi; meni, da bi bilo treba pred sprejetjem drugih ukrepov odložiti predvideno posodobitev globalnega sporazuma med EU in Mehiko, pregledati poglavja in cilje tega sporazuma, ugotoviti vse morebitne vrzeli za učinek prelivanja organiziranega kriminala, ne nazadnje v finančnem sektorju, ter intenzivno razpravljati s strokovnjaki, Evropskim in mehiškim parlamentom ter civilno družbo o načinu, kako trgovinska pravila zaščititi pred kriminalno zlorabo, medtem ko se razvija tesnejše sodelovanje pri vprašanjih glede človekovih pravic, vključno z zavezujočimi mehanizmi uveljavljanja;

15. podpira poziv nevladnih organizacij, naj tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča in sodišča v Haagu posebno pozornost nameni kaznivim dejanjem v Mehiki in naj po potrebi začne mednarodno preiskavo;

16. poziva vse države članice EU, vključno z Nemčijo, naj prekinejo ali odložijo morebitna pogajanja o varnostnih sporazumih med njimi in Mehiko in naj to državo razglasijo za območje, kjer sodelovanje na področju orožja ni dovoljeno, dokler ne bo znova vzpostavljena pravna država na celotnem mehiškem ozemlju, organizirani kriminal pa bo pod nadzorom in odpravljen;

17. poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva natančne informacije o njihovem nekdanjem in sedanjem sodelovanju z Mehiko na področju orožja, da bi lahko izsledili in zasegli evropsko orožje v rokah organiziranega kriminala;

18. prav tako meni, da bo ponavljajoče se probleme, s katerimi se sooča Mehika, mogoče odpraviti le pod pogojem, da bodo v tej državi za vse državljane zajamčene iste pravice in se bodo njeni organi spopadli s problemi, vezanimi na nadzor nad rodovitnimi kmetijskimi zemljišči in viri, brezposelnost, revščino, boj proti korupciji, socialne neenakosti in diskriminacijo, s spodbujanjem potrebnih družbenih, političnih in gospodarskih reform, ki naj privedejo do resnično neodvisne in demokratične države;

19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentarni skupščini Eurolat, vladam in parlamentom držav članic, organizmom Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav ter mehiški vladi.