Dokument zasedanja

26.11.2014                                                                                                    B8-0295/2014 }

                                                                                                                      B8-0297/2014 }

                                                                                                                      B8-0299/2014 }

                                                                                                                      B8-0301/2014 }

                                                                                                                      B8-0303/2014 }

                                                                                                                      B8-0308/2014 } RC1

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

ECR ( B8-0295/2014 )

EFDD ( B8-0297/2014 )

Verts/ALE ( B8-0299/2014 )

S&D ( B8-0301/2014 )

ALDE ( B8-0303/2014 )

PPE ( B8-0308/2014 )

o Iraku: ugrabitve žensk in slabo ravnanje z njimi

( 2014/2971(RSP) )

Cristian Dan Preda, Tunne Kelam, Elmar Brok, Giovanni La Via, Michèle Alliot-Marie, Pavel Svoboda, Philippe Juvin, Jarosław Wałęsa, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), David McAllister, Lorenzo Cesa, Franck Proust, Petri Sarvamaa, Andrej Plenković, Bogdan Brunon Wenta, Monica Macovei, Dubravka Šuica, Jaromír Štětina, Eduard Kukan, Jeroen Lenaers, Seán Kelly, Jiří Pospíšil, Csaba Sógor, Gabrielius Landsbergis, Davor Ivo Stier, Marijana Petir, Tomáš Zdechovský, Barbara Matera, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Stanislav Polčák, Lara Comi, Massimiliano Salini, Ivana Maletić

v imenu skupine PPE

Josef Weidenholzer, Victor Boştinaru, Richard Howitt, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Ana Gomes, Vilija Blinkevičiūtė, Nicola Caputo, Silvia Costa, Krystyna Łybacka, Goffredo Maria Bettini, Edouard Martin, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Liisa Jaakonsaari, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Andi Cristea, Miroslav Poche, Miriam Dalli, Pier Antonio Panzeri, Marc Tarabella, Doru-Claudian Frunzulică, Eva Kaili

v imenu skupine S&D

Charles Tannock, Mark Demesmaeker, David Campbell Bannerman, Ruža Tomašić, Jana Žitňanská, Geoffrey Van Orden, Ryszard Czarnecki

v imenu skupine ECR

Gérard Deprez, Marielle de Sarnez, Juan Carlos Girauta Vidal, Fernando Maura Barandiarán, Pavel Telička, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Marietje Schaake, Louis Michel, Petr Ježek, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Dita Charanzová, Jozo Radoš, Javier Nart, Antanas Guoga, Urmas Paet, Ivan Jakovčić

v imenu skupine ALDE

Alyn Smith, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Jean Lambert, Bodil Ceballos, Ernest Urtasun, Jordi Sebastià, Judith Sargentini, Ulrike Lunacek, Heidi Hautala, Reinhard Bütikofer, Davor Škrlec

v imenu skupine Verts/ALE

Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao

v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o Iraku: ugrabitve žensk in slabo ravnanje z njimi

( 2014/2971(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o krizi v zvezi z Islamsko državo (IS) v Siriji in Iraku z dne 20. oktobra 2014,

–       ob upoštevanju resolucije Sveta za človekove pravice z dne 1. septembra 2014 o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku v luči zlorab, ki so jih zagrešili t. i. Islamska država Iraka in Levante ter z njo povezane skupine,

–       ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije Združenih narodov o Sirski arabski republiki „Strahovlada: življenje v Siriji pod vladavino IS“ (Rule of Terror: Living under ISIS in Syria) z dne 14. novembra 2014,

–       ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom[1],

–       ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2106(2013) z dne 24. junija 2013 o spolnem nasilju v oboroženih spopadih in pokonfliktnih razmerah,

–       ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–       ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Irak,

–       ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, katere podpisnik je Irak, in resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325,

–       ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.     ker je t. i. Islamska država (IS) zagrešila številna grozodejstva, ki pomenijo zločine proti človečnosti in vključujejo množične poboje, usmrtitve, ki so jih odredila njena samooklicana sodišča, uvedbo stroge interpretacije šeriatskega prava, spolno nasilje nad ženskami in otroki, zasužnjevanje, posilstva, prisilne poroke, trgovino z ljudmi, preselitve in ugrabitve ter so povzročila katastrofalno humanitarno krizo in preselitev velikega števila ljudi iz območij pod nadzorom IS;

B.     ker so bili tarče napadov Islamske države pripadniki etničnih in verskih manjšin, še posebno krščanske, jazidske turkmenske, šabaške, kakajske, sabejske in šiitske skupnosti v Mosulu in okolici, tudi v Sindžaru, Tal Afarju;

C.     ker organizacija Human Rights Watch ocenjuje, da je Islamska država ugrabila in ubila 3133 jazidov oziroma so pogrešani od napadov IS začetek avgusta; ker je na seznamu 2305 ljudi, ki naj bi bili ugrabljeni, med njimi 412 otrok; ker IS indoktrinira zajete jazidske otroke;

D.     ker so raziskovalci Združenih narodov oktobra 2014 navedli, da v začasnih centrih za pridržanje zadržujejo okoli 5000 do 7000 žensk, od koder jih nato odpeljejo ter jih prodajo v suženjstvo ali jih predajo džihadistom za priležnice; ker naj bi samo v mestu Tal Afar v petih centrih za pridržanje zadrževali okoli 3500 žensk in otrok;

E.     ker so IS in drugi džihadski skrajneži v Iraku in Siriji povzročili tok beguncev, ki je napolnil begunska taborišča v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer še posebej ženske in dekleta doživljajo težke humanitarne razmere in so zelo izpostavljene nadlegovanju, spolnemu nasilju, prisilnim porokam in drugim zlorabam;

F.     ker je nadnacionalna narava Islamske države in z njo povezanih terorističnih skupin globalno vprašanje;

G.      ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) zelo zaskrbljen glede zmožnosti mednarodne skupnosti, da zadosti nujnim potrebam zaradi zime v Iraku, še posebno za nedavno preseljene;

H.     ker so iraška enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost ključne za stabilnost in gospodarski razvoj v tej državi in regiji.

1.      kar najostreje obsoja sistematične kršitve človekovih pravic ter zlorabe in kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so posledice dejanj IS in z njo povezanih terorističnih skupin in predstavljajo vojne zločine in zločine zoper človečnost; ostro obsoja zlasti vsakršno nasilje na podlagi verske in etnične pripadnosti, pa tudi nasilje nad ženskami in otroki;

2.      ostro obsoja številna hudodelstva IS, katerih cilj so zlasti ženske in predstavljajo zločine zoper človečnost, na primer ugrabitve, posilstva in druge oblike spolnega nasilja, zasužnjevanje, prisilne poroke in spreobrnitve; poudarja, da morajo odgovorni za te kršitve človekovih pravic ter mednarodnega humanitarnega prava odgovarjati za svoja dejanja;

3.      poudarja, da bi morali otroke nemudoma združiti z družinami, končati prisilne poroke in spolne zlorabe ter izpustiti vse civiliste, ki jih pridržuje IS, zlasti ženske;

4.      poziva iraško vlado, naj ratificira Rimski statut in s tem Mednarodnemu kazenskemu sodišču omogoči kazenski pregon IS zaradi vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost;

5.      poziva iraško vlado, naj spodbuja in varuje človekove pravice, pri čemer naj v duhu nacionalne enotnosti in sprave združi vse plasti iraške družbe ter pri prizadevanjih za spopad z IS spoštuje človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo; ponuja svojo podporo vladi pri vzpostavljanju pravičnejše in bolj vključujoče družbe, ki bo varovala in spodbujala pravice žensk;

6.      pozdravlja prizadevanja mednarodne skupnosti, zlasti ZDA, da bi pomagale iraškim nacionalnim in lokalnim organom v boju zoper IS, ustavile njeno napredovanje in olajšale dostavo humanitarne pomoči; podpira svetovno koalicijo zoper IS in njena prizadevanja za boj proti tej organizaciji, tudi z vojaškimi sredstvi; poziva mednarodno skupnost, naj čez zimo zagotovi življenjsko potrebno pomoč ljudem v Iraku, tudi jazidskim družinam, ki na gori Sindžar še zmeraj branijo svoje templje pred napadi IS;

7.      poziva vse regionalne akterje, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ustavili vse dejavnosti javnih in zasebnih organov za uveljavljanje in širjenje ekstremističnih islamističnih ideologij z besedami in dejanji; poziva mednarodno skupnost, še posebej EU, naj spodbudi regionalni dialog o težavah Bližnjega vzhoda in vanj vključi vse pomembne strani, zlasti Iran in Saudovo Arabijo;

8.      poziva ZN, predvsem posebno poročevalko za nasilje nad ženskami Rashido Manjoo, naj storijo vse, kar je v njihovih močeh, da bi izsledili žrtve ter preiskali in preučili dejstva in okoliščine zlorab in nasilja IS in z njo povezanih terorističnih skupin nad dekleti in ženskami v Iraku in Siriji, da bi preprečili njihovo nekaznovanost in poskrbeli, da bodo odgovarjali za zločine; podpira delo posebne predstavnice ZN za spolno nasilje v oboroženih konfliktih Zainab Hawe Bangure;

9.      poziva mednarodne humanitarne agencije v Iraku, tudi agencije ZN, naj okrepijo zdravstvene in svetovalne storitve za razseljene osebe, ki so ubežale pred napredovanjem IS, pri tem pa posebno pozornost posvetijo potrebam žrtev spolnega nasilja in otrok;

10.    ponovno poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe za rešitev položaja žensk v Iraku, zagotovijo njihovo svobodo in spoštovanje njihovih temeljnih pravic ter sprejmejo ukrepe za preprečitev izkoriščanja in zlorabe žensk in otrok ter nasilja nad njimi; je zlasti zaskrbljen zaradi porasta vseh oblik nasilja nad jazidskimi ženskami, ki jih člani IS zapirajo, posiljujejo, spolno zlorabljajo in prodajajo; poziva predvsem države članice EU, naj okrepijo politike, da bi izpolnile potrebe preživelih, ter vzpostavijo mehanizme, s katerimi bi travmatiziranim ženskam iz Sirije in Iraka, predvsem jazidskim ženskam zagotovile posebno posttravmatsko svetovanje, prilagojeno njihovim potrebam;

11.    je prepričan, da je treba takojšnjo humanitarno pomoč in zaščito dopolniti z dolgoročnimi strategijami v podporo socialno-ekonomskim pravicam in priložnostim za življenje povratnic, notranje razseljenih žensk in begunk, pa tudi z boljšim vodstvom in sodelovanjem, da bi okrepili njihovo vlogo in jim omogočili izbiro trajnih rešitev, ki bodo ustrezale njihovim potrebam; meni, da je treba obravnavati tudi posebna tveganja in predvsem potrebe različnih skupin žensk, ki so tarča različnih, prepletajočih se oblik diskriminacije;

12.    obsoja dejstvo, da so z napredovanjem IS umori iraških pripadnikov skupnosti LGBT in nasilje nad njimi ostali povsem nekaznovani; ugotavlja, da iraški pripadniki skupnosti LGBT sicer niso edina skupina, za katero obstaja v sedanji krizi in konfliktu tveganje, a je njihov položaj izjemno nestabilen, saj jim je na voljo zgolj omejena podpora družine in skupnosti ter omejena zaščito vlade; ugotavlja, da ostajajo iraški pripadniki skupine LGBT tudi v begunskih skupnostih ali nekaterih gostiteljskih družbah marginalizirani in v nevarnosti; poziva iraško vlado, naj jim zagotovi zaščito;

13.    obžaluje, da se je življenje iraških žensk zaradi večletnega obdobja diktature in konfliktov precej poslabšalo; poziva k spodbujanju in izvajanju resolucije varnostnega sveta ZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti, da bi zagotovili udeležbo žensk v reševanju konfliktov in vzpostavljanju demokracije; vztraja, da če ženske v Iraku ne bodo udeležene v procesu odločanja, jim ne bo mogoče zagotoviti ne dejanske zaščite ne dejanske varnosti;

14.    poziva k usklajenim mednarodnim prizadevanjem, v okviru katerih bi se v tesnem sodelovanju z muslimanskimi državami, organizacijami in skupnostmi spoprijeli z radikalno salafistično/vahabitsko ideologijo, ki podpira in navdihuje dejanja IS in z njo povezanih terorističnih organizacij ter čedalje bolj ogroža varnost držav članic; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v dialogu z zalivskimi državami izrazijo jasne pomisleke glede poskusov indoktrinacije s salafistično/vahabitsko ideologijo v številnih državah z muslimansko večino in muslimanskih skupnostih po vsem svetu, ki jih izvajajo akterji iz teh držav;

15.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.