Dokument zasedanja
10.2.2015 B8‑0122/2015 }
B8‑0132/2015 } RC1
SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ALDE ( B8‑0122/2015 )
EFDD ( B8‑0125/2015 )
ECR ( B8‑0126/2015 )
S&D ( B8‑0127/2015 )
PPE ( B8‑0132/2015 )
o protiterorističnih ukrepih
( 2015/2530(RSP) )
Elmar Brok, Cristian Dan Preda, Andrej Plenković, Arnaud Danjean, David McAllister, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Michael Gahler, Tunne Kelam, Gunnar Hökmark, Daniel Caspary, Dubravka Šuica, Monica Macovei, Davor Ivo Stier, Fernando Ruas, Emil Radev, Barbara Matera, Claude Rolin, József Nagy, Monika Hohlmeier, Tomáš Zdechovský, Traian Ungureanu, Lara Comi, Daniel Buda, Ivo Belet, Teresa Jiménez-Becerril Barrio
v imenu skupine PPE
Jörg Leichtfried, Birgit Sippel, Knut Fleckenstein
v imenu skupine S&D
Timothy Kirkhope, Charles Tannock, Helga Stevens, Branislav Škripek, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Kazimierz Michał Ujazdowski
v imenu skupine ECR
Sophia in ‘t Veld
v imenu skupine ALDE
Laura Ferrara, Ignazio Corrao, Dario Tamburrano, Fabio Massimo Castaldo, Tiziana Beghin, Marco Affronte, Piernicola Pedicini, Rolandas Paksas, Rosa D’Amato
v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o protiterorističnih ukrepih
( 2015/2530(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70, 71, 72, 75, 82, 83, 84, 85, 86, 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, 47 do 50, 52 in 53,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2014 o končnem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU za obdobje 2010–2014 ( COM(2014)0365 ),
– ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TE-SAT) za leto 2014,
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj (resolucija št. 2178(2014)),
– ob upoštevanju strategije notranje varnosti Evropske unije, ki jo je sprejel Svet 25. februarja 2010,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost[1],
– ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2009 Svetu o problematiki profiliranja, zlasti na podlagi narodnosti in rase, pri protiterorističnih dejavnostih, izvrševanju predpisov, priseljevanju ter carinskem in mejnem nadzoru[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o drugem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU[3],
– ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala (iOCTA) za leto 2014,
– ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj v EU (SOCTA) za leto 2013,
– ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 28. januarja 2015 o protiterorističnih ukrepih,
– ob upoštevanju neformalne seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki je potekala v Rigi 29. in 30. januarja 2015,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovljeni strategiji notranje varnosti EU[4],
– ob upoštevanju izjave z neformalne seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 11. januarja 2015,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. oktobra in 5. decembra 2014,
– ob upoštevanju poročila Evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu Evropskemu svetu z dne 24. novembra 2014 (15799/14),
– ob upoštevanju delovnega programa Komisije za leto 2015, objavljenega 16. decembra 2014 ( COM(2014)0910 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2014 z naslovom Preprečevanje radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem: kako okrepiti odziv EU (COM(2013)(0941),
– ob upoštevanju mnenja Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 o uporabi konceptov nujnosti in sorazmernosti ter varstvu podatkov v sektorju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (mnenje 01/2014);
– ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12 (Digital Rights Ireland Ltd, Seitlinger in drugi) ter mnenja pravne službe Parlamenta o razlagi te sodbe,
– ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,
A. ker sta terorizem in nasilni ekstremizem med največjimi grožnjami za našo varnost in naše svoboščine;
B. ker nas nedavni tragični dogodki v Parizu opominjajo, da se Evropska unija sooča s stalno in vse resnejšo teroristično grožnjo, ki je v zadnjem desetletju resno prizadela številne države članice, saj cilji napadov niso bili samo ljudje, temveč tudi vrednote in svoboščine, na katerih temelji Unija;
C. ker Listina EU o temeljnih pravicah med drugim zagotavlja pravico do varnosti in ker je spoštovanje temeljnih pravic in državljanskih svoboščin bistvena sestavina uspešne protiteroristične politike;
D. ker bi morale strategije preprečevanja v okviru boja proti terorizmu temeljiti na večstranskem pristopu za neposredno preprečevanje priprav za napade na ozemlju EU in obravnavo temeljnih vzrokov terorizma; ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba obravnavati na lokalni, nacionalni, evropski in globalni ravni, če želimo izboljšati varnost naših državljanov, ubraniti temeljne vrednote svobode, demokracije in človekovih pravic ter zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava;
E. ker so hudi teroristični napadi na ozemlju EU, ki so se zgodili po 11. septembru, nazadnje januarja letos, močno vplivali na občutek varnosti med državljani in prebivalci EU; ker so se varnostne razmere v Evropi v zadnjih letih drastično spremenile zaradi novih konfliktov in pretresov v neposrednem sosedstvu EU, hitrega razvoja novih tehnologij in skrb zbujajočega porasta radikalizacije, ki povzroča nasilje in terorizem tako v EU kot v sosednjih državah;
F. ker je širjenje teroristične propagande zaradi uporabe interneta in družbenih medijev lažje; ker kibernetski terorizem terorističnim skupinam omogoča, da navezujejo in vzdržujejo stike, ne da bi jih pri tem fizično ovirale meje, zaradi česar se je zmanjšala njihova potreba po bazah in zatočiščih znotraj držav;
G. ker je EU izpostavljena resnim in vse večjim grožnjam tako imenovanih „tujih borcev“, posameznikov, ki potujejo v državo, ki ni država njihovega bivališča ali državljanstva, da bi izvedli ali načrtovali teroristična dejanja, izvajali teroristična urjenja ali se jih udeležili, tudi v zvezi z oboroženimi spopadi; ker naj bi po ocenah 3500 do 5000 državljanov EU ob izbruhu nasilja v Siriji, Iraku in Libiji zapustilo domovino, da bi postali tuji borci, kar je izjemen izziv za varnost državljanov EU;
1.
18. poziva vse države članice, naj z okrepitvijo kontrol na zunanjih mejah, bolj sistematičnim in učinkovitejšim preverjanjem potovalnih dokumentov, bojem proti nezakoniti trgovini z orožjem in lažni uporabi identifikacijskih dokumentov ter opredelitvijo področij tveganja onemogočijo gibanje posameznikom, osumljenim terorizma;
19. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da teroristične organizacije čedalje pogosteje komunicirajo, načrtujejo napade in širijo propagando prek interneta in komunikacijske tehnologije; poziva internetne družbe in družbe, ki upravljajo družbene medije, naj sodelujejo z vladami, organi kazenskega pregona in civilno družbo, da bi se spoprijeli s to težavo, obenem pa zagotovili polno spoštovanje splošnega načela svobode govora in zasebnosti; poudarja, da morajo biti ukrepi za omejevanje uporabe in razširjanja podatkov na internetu za namene boja proti terorizmu zasnovani tako, da so potrebni in sorazmerni;
20. ponovno poudarja, da bi morala vsako zbiranje in izmenjava podatkov, tudi pri agencijah EU, kot je Europol, spoštovati pravo EU in nacionalno pravo, in temeljiti na usklajenem pravnem okviru varstva podatkov, ki bi določal pravno zavezujoče standarde varstva osebnih podatkov na ravni EU;
21. odločno spodbuja boljšo izmenjavo informacij med državami članicami, organi kazenskega pregona in agencijami EU; prav tako poudarja, da je treba na globalni ravni izboljšati, okrepiti in pospešiti izmenjavo informacij med organi pregona; poziva države članice in tretje države, naj povečajo učinkovitost operativnega sodelovanja z uporabo dragocenih obstoječih instrumentov, kot so skupne preiskovalne ekipe, programi za sledenje financiranja teroristov in sporazumi o evidenci podatkov o potnikih, prav tako pa naj, ob upoštevanju varstva podatkov in ohranjanja zasebnosti, hitreje in učinkoviteje souporabljajo ustrezne podatke in informacije;
22. poziva Komisijo in Svet, naj opravita celovito oceno protiterorističnih ukrepov in drugih, s tem povezanih ukrepov na ravni EU, zlasti kar zadeva njihovo izvajanje v državah članicah v zakonodaji in praksi ter raven sodelovanja med državami članicami in agencijami EU na tem področju, zlasti Europolom in Eurojustom, ter naj ustrezno ocenita obstoječe vrzeli, in sicer na podlagi postopka iz člena 70 PDEU, in ta postopek ocenjevanja predstavita kot del evropske agende za varnost;
23. poudarja, da morajo evropske agencije in nacionalni organi kazenskega pregona obravnavati glavne vire prihodkov terorističnih organizacij, vključno s pranjem denarja, trgovino z ljudmi in nezakonito trgovino z orožjem; v zvezi s tem poziva k polnemu izvajanju zakonodaje EU na tem področju, da bi ubrali vseevropski in usklajen pristop; ugotavlja, da naj bi države članice Europolu in Eurojustu posredovale zgolj 50 % informacij v zvezi s terorizmom in organiziranim kriminalom;
24. poziva države članice, naj bolje izkoristijo edinstvene zmogljivosti Europola, tako da zagotovijo, da bodo njihovi nacionalni organi Europolu posredovali ustrezne informacije na bolj sistematičen in ustaljen način; nadalje podpira ustanovitev evropske platforme za bolj proti terorizmu v okviru Europola, da bi v celoti izkoristili njegove operativne in tehnične zmogljivosti ter zmogljivosti na področju izmenjave informacij;
25. poudarja, da je treba povečati učinkovitost in usklajevanje odzivov na področju kazenskega pravosodja prek Eurojusta, harmonizirati kaznivost kaznivih dejanj v zvezi s tujimi borci v EU, da bi zagotovili pravni okvir in spodbudili čezmejno sodelovanje, se izogniti vrzelim pri kazenskem pregonu ter obravnavati praktične in pravne izzive pri zbiranju in dopustnosti dokazov v primerih terorizma, tako da se posodobi Okvirni sklep 2008/919/PNZ;
26. poziva k močnemu demokratičnemu in sodnemu nadzoru protiterorističnih politik in dela obveščevalnih služb v EU, ki bo v celoti podvržen neodvisnemu demokratičnemu nadzoru, ter vztraja, da je treba pri sodelovanju na področju varnosti strogo spoštovati mednarodno pravo;
Sprejetje zunanje strategije EU za boj proti mednarodnemu terorizmu:
27. poziva EU, naj dejavno spodbuja globalno partnerstvo za boj proti terorizmu in tesno sodeluje z regionalnimi akterji, kot so Afriška unija, Svet za sodelovanje v Zalivu in Arabska liga, zlasti pa s sosednjimi državami Sirije in Iraka ter državami, na katere je konflikt še posebej močno vplival, kot so Jordanija, Libanon in Turčija, pa tudi z OZN, predvsem njenim protiterorističnim odborom; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu dialogu med strokovnjaki za razvoj in varnost iz EU in navedenih držav;
28. zlasti poudarja, da morajo EU, države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu oblikovati na načelu pravne države in spoštovanju temeljnih pravic; poudarja tudi, da bi morali biti zunanji ukrepi Unije za boj proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti usmerjeni v preprečevanje in pregon terorizma ter v boj proti njemu;
29. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejme zunanjo strategijo EU za boj proti mednarodnemu terorizmu, da bi se spoprijeli z izvorom mednarodnega terorizma ter uskladili boj proti terorizmu; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razvijeta strategijo za sodelovanje s tretjimi državami na področju boja proti terorizmu, pri tem pa zagotovita spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic;
30. poziva EU, naj v okviru pregleda evropske sosedske politike revidira strategijo za južno Sredozemlje in naj se osredotoči na podporo državam, ki so se zares zavezale skupnim vrednotam in reformam;
31. poudarja, da se je treba v akcijskih načrtih in političnih dialogih med EU in partnerskimi državami osredotočiti na preprečevanje in zatiranje radikalizacije, tudi z okrepitvijo mednarodnega sodelovanja, uporabo obstoječih programov in zmogljivosti in v sodelovanju z akterji civilne družbe v državah, ki imajo pomembno vlogo v boju pri terorizmu in radikalni propagandi, prek spleta in drugih komunikacijskih poti;
32. poudarja, da mora celovita strategija EU v zvezi s protiterorističnimi ukrepi tudi v celoti izkoristiti potencial zunanje in razvojne politike EU za boj proti revščini, diskriminaciji, marginalizaciji in korupciji, spodbujanje dobrega upravljanja ter preprečevanje in reševanje sporov, saj vsi prispevajo k marginalizaciji določenih skupin in področij družbe, zaradi česar postanejo bolj dovzetni za propagando skrajnežev;