Dokument zasedanja
11.3.2015 B8‑0241/2015 }
B8‑0266/2015 } RC1
SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE ( B8‑0241/2015 )
ALDE ( B8‑0255/2015 )
ECR ( B8‑0257/2015 )
EFDD ( B8‑0258/2015 )
PPE ( B8‑0260/2015 )
GUE/NGL ( B8‑0263/2015 )
S&D ( B8‑0266/2015 )
o Južnem Sudanu, vključno z nedavnimi ugrabitvami otrok
( 2015/2603(RSP) )
Cristian Dan Preda, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elmar Brok, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), György Hölvényi, Ramona Nicole Mănescu, Jiří Pospíšil, Giovanni La Via, Eduard Kukan, Maurice Ponga, Monica Macovei, Bogdan Brunon Wenta, Stanislav Polčák, Csaba Sógor, Esther de Lange, Tomáš Zdechovský, Lara Comi, Jaromír Štětina, József Nagy, Tunne Kelam, Lars Adaktusson, Pavel Svoboda, Joachim Zeller, Andrej Plenković, David McAllister, Ivana Maletić, Therese Comodini Cachia, Francesc Gambús, Pascal Arimont, Claude Rolin, Davor Ivo Stier, Kinga Gál, Tadeusz Zwiefka, Marijana Petir
v imenu skupine PPE
Gianni Pittella, Josef Weidenholzer, Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Norbert Neuser, Linda McAvan, Catherine Stihler, Alessia Maria Mosca, David Martin, Maria Arena, Marlene Mizzi, Victor Boștinaru, Elena Valenciano, Enrico Gasbarra, José Blanco López, Ana Gomes, Kati Piri, Enrique Guerrero Salom, Tonino Picula, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Krystyna Łybacka, Nicola Caputo, Miroslav Poche, Seb Dance, Liisa Jaakonsaari, Viorica Dăncilă, Victor Negrescu, Luigi Morgano, Sorin Moisă, Andi Cristea, Vilija Blinkevičiūtė, István Ujhelyi, Neena Gill, Miriam Dalli, Michela Giuffrida, Marc Tarabella, Doru-Claudian Frunzulică, Arne Lietz, Zigmantas Balčytis, Pier Antonio Panzeri, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Hugues Bayet, Afzal Khan, Javi López, Laurențiu Rebega, Soraya Post, Eric Andrieu, Brando Benifei, Eider Gardiazabal Rubial
v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Ryszard Czarnecki, Anna Elżbieta Fotyga, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Antoni Legutko, Branislav Škripek
v imenu skupine ECR
Petr Ježek, Ivo Vajgl, Ramon Tremosa i Balcells, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Urmas Paet, Nathalie Griesbeck, Juan Carlos Girauta Vidal, Hilde Vautmans, Martina Dlabajová, Beatriz Becerra Basterrechea, Marietje Schaake, Dita Charanzová, Javier Nart, Petras Auštrevičius, Gérard Deprez, Marielle de Sarnez, Ivan Jakovčić, Louis Michel, Jozo Radoš, Robert Rochefort, Pavel Telička, Antanas Guoga, Fredrick Federley, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), José Inácio Faria, Johannes Cornelis van Baalen
v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat
v imenu skupine GUE/NGL
Judith Sargentini, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Jordi Sebastià, Michèle Rivasi, Barbara Lochbihler, Bodil Ceballos, Ernest Urtasun, Davor Škrlec, Igor Šoltes
v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Marco Valli, Piernicola Pedicini
v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o Južnem Sudanu, vključno z nedavnimi ugrabitvami otrok
( 2015/2603(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Južnem Sudanu, zlasti resolucije z dne 16. januarja 2014[1] in 13. novembra 2014 o razmerah v Južnem Sudanu[2],
– ob upoštevanju prekinitve ognja in dogovora o delitvi oblasti, ki sta ga 2. februarja 2015 pod okriljem Medvladne agencije za razvoj (IGAD) v Adis Abebi podpisala predsednik Salva Kiir in nekdanji podpredsednik Riek Machar,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna z dne 3. februarja 2015 o mirovnih pogajanjih v Južnem Sudanu,
– ob upoštevanju sporočila s srečanja na visoki ravni med Medvladno agencijo za razvoj (IGAD) in Uradom OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) 10. februarja 2015 o humanitarni krizi v Južnem Sudanu,
– ob upoštevanju izjave posebne predstavnice generalnega sekretarja OZN za otroke v oboroženih spopadih z dne 25. februarja 2015,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Republike Južni Sudan in OZN o preprečevanju spolnega nasilja v konfliktih iz oktobra 2014,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 2155 (2014) in 2206 (2015), ki sta podlaga za usmerjene sankcije proti vsem, ki onemogočajo mir v Južnem Sudanu;
– ob upoštevanju izjave za tisk predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 6. februarja 2015 o nezmožnosti strani v južnosudanskem konfliktu, da bi dosegle mirovni sporazum,
– ob upoštevanju leta 2012 obnovljenega akcijskega načrta za Južni Sudan, s katerim naj bi ustavili novačenje in vključevanje otrok vojakov v vladne sile in druge hude kršitve njihovih pravic;
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju Konvencije Afriške unije o posebnih vidikih begunske problematike v Afriki,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,
– ob upoštevanju Afriške listine o pravicah in dobrobiti otroka,
– ob upoštevanju Konvencije ZN proti mučenju,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih iz leta 2010,
– ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182 o najhujših oblikah dela otrok, ki je bila sprejeta leta 1999 in med najhujšimi oblikami izkoriščanja otrok navaja prisilno ali obvezno rekrutiranje otrok za sodelovanje v oboroženih spopadih,
– ob upoštevanju sporazuma iz Cotonouja,
– ob upoštevanju sudanskega celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je milica, ki naj bi jo vodil Johnson Oloni, poveljnik iz vrst Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA), 15. in 16. februarja 2015 iz vasi Wau Shilluk v zvezni državi Zgornji Nil ugrabila okoli 89 otrok, verjetno pa še stotine drugih; ker naj bi oboroženi vojaki po poročanju prič obkolili vas in preiskali vse hiše ter s silo odvedli večinoma dečke, starejše od 12 let;
B. ker je politični spor v vladajoči južnosudanski stranki, Sudanskem ljudskem osvobodilnem gibanju (SPLM), decembra 2013 prerasel v oborožen spopad v Jubi med silami, zvestimi predsedniku Kiiru, in podporniki nekdanjega podpredsednika Rieka Machara;
C. ker je bilo po notranjem oboroženem konfliktu, ki je izbruhnil decembra 2013, notranje razseljenih okoli 1,4 milijona ljudi, 500.000 jih je zbežalo v sosednje države, okoli 12.000 otrok pa so rekrutirale vojaške sile in oborožene skupine; ker je bilo po poročanji ubitih, posiljenih, razseljenih in osirotelih na tisoče otrok;
D. ker po ocenah okoli 4 milijone ljudi močno ogroža negotova oskrba s hrano in pomanjkanje hrane, OZN pa nenehno opozarja, da se bo humanitarna kriza še poglobila in da bo prišlo do lakote, če se bodo spopadi nadaljevali; ker se bodo razmere ob pomanjkanju zdravstvene oskrbe in infrastrukture kvečjemu poslabšale;
E. ker celo misija OZN v Republiki Južni Sudan (UNMISS) zagotavlja zatočišče več kot 100.000 notranje razseljenim osebam, ki so zbežale pred nasiljem, in je tudi sama tarča napadov;
F. ker je po ocenah OZN več kot polovica prebivalcev begunskih taborišč otrok in to močno ogroža njihovo varnost, razvoj in dobrobit; ker ima Južni Sudan eno najvišjih stopenj umrljivosti novorojenčkov na svetu, izobraževalni kazalniki pa so med najnižjimi na svetu; ker je zaradi tega konflikta 400.000 otrok zapustilo šolo;
G. ker vpletene strani v tem konfliktu napadajo civiliste na podlagi etnične pripadnosti, domnevne politične usmerjenosti, izvajajo spolno nasilje in vsepovprek uničujejo in plenijo;
H. ker so različne strani, vpletene v konflikt v Južnem Sudanu, pod okriljem Medvladne agencije za razvoj 7. januarja 2014 v Adis Abebi začele pogajanja; ker se kljub preteklim dogovorom o prekinitvi sovražnosti – zadnji je bil sporazum o prekinitvi ognja, podpisan 2. februarja 2015 v Adis Abebi – in nepretrganim prizadevanjem Medvladne agencije za razvoj, da bi izposlovala politično rešitev konflikta, spopadi nadaljujejo, zaznamuje jih popolno nespoštovanje mednarodnega prava človekovih pravic in humanitarnega prava, za zlorabe v tem konfliktu pa nihče ne odgovarja;
I. ker se vladna in uporniška stran do roka Medvladne agencije za razvoj, 5. marca 2015, nista mogli sporazumeti o delitvi oblasti in ker se mirovna pogajanja v nedogled podaljšujejo; ker je Medvladna agencija za razvoj kot glavna posrednica najavila, da lahko zdaj v pogajanjih neposredno sodelujeta tudi OZN in Afriška unija;
J. ker je Afriška unija marca 2014 ustanovila preiskovalno komisijo, njeno končno poročilo pa še ni bilo objavljeno, čeprav ga je komisiji Afriške unije posredovala že oktobra 2014;
K. ker je zakasnitev pri objavi povzročila vsesplošno razočaranje in velja kot velik primanjkljaj za odgovornost in odpravo nekaznovanja, saj so razočaranje izrazile tudi vidne osebnosti, na primer pomočnik generalnega sekretarja OZN Ivan Šimonović, nekdanja visoka komisarka OZN za človekove pravice Navi Pillay in vidni predstavniki južnosudanskih organizacij civilne družbe;