Dokument zasedanja
10.6.2015 B8‑0547/2015 }
B8‑0591/2015 } RC1
SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE ( B8‑0547/2015 )
EFDD ( B8‑0582/2015 )
GUE/NGL ( B8‑0586/2015 )
ALDE ( B8‑0588/2015 )
S&D ( B8‑0591/2015 )
o Paragvaju: pravni vidiki otroških nosečnosti
( 2015/2733(RSP) )
Josef Weidenholzer, Victor Boştinaru, Francisco Assis, Richard Howitt, Elena Valenciano, Iratxe García Pérez, Maria Arena, Jeppe Kofod, Pier Antonio Panzeri, Afzal Khan, Nicola Caputo, Neena Gill, Claudia Tapardel, Goffredo Maria Bettini, Janusz Zemke, Liliana Rodrigues, Michela Giuffrida, Doru-Claudian Frunzulică, Miroslav Poche, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Alessia Maria Mosca, Andi Cristea, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Zigmantas Balčytis, Elena Gentile, Enrico Gasbarra, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Tonino Picula, Jonás Fernández, Julie Ward, Brando Benifei, Theresa Griffin, Liisa Jaakonsaari, Eider Gardiazabal Rubial, Eric Andrieu, Isabella De Monte, Hugues Bayet, Biljana Borzan, Victor Negrescu, Emilian Pavel, Flavio Zanonato, Krystyna Łybacka, Marc Tarabella, Maria Grapini, Siôn Simon, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Tibor Szanyi, Csaba Molnár, Viorica Dăncilă, Péter Niedermüller, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Jytte Guteland, Olle Ludvigsson, Marita Ulvskog, Andrejs Mamikins
v imenu skupine S&D
Beatriz Becerra Basterrechea, Sophia in ‘t Veld, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Frédérique Ries, Marielle de Sarnez, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Izaskun Bilbao Barandica, Martina Dlabajová, Ivo Vajgl, Ramon Tremosa i Balcells, Gérard Deprez, Jozo Radoš, Petras Auštrevičius, Johannes Cornelis van Baalen, Marietje Schaake, Ivan Jakovčić, Robert Rochefort, Louis Michel, Petr Ježek, Antanas Guoga, Fredrick Federley, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Nathalie Griesbeck, Urmas Paet, Pavel Telička, Dita Charanzová, Hilde Vautmans, José Inácio Faria, Philippe De Backer
v imenu skupine ALDE
Malin Björk, Marie-Christine Vergiat, Merja Kyllönen, Miloslav Ransdorf, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Ángela Vallina, Lola Sánchez Caldentey, Patrick Le Hyaric
v imenu skupine GUE/NGL
Ernest Urtasun, Heidi Hautala, Linnéa Engström, Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Terry Reintke, Judith Sargentini, Jordi Sebastià, Monika Vana, Davor Škrlec, Eva Joly, Molly Scott Cato
v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao
v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o Paragvaju: pravni vidiki otroških nosečnosti
( 2015/2733(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju okvirnega medregijskega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga leta 1999 sklenila EU in Mercosur,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2013 in politiki Evropske unije na tem področju[1],
– ob upoštevanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 1567/2003 z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju[2],
– ob upoštevanju paragvajskega kazenskega zakonika (zakon št. 1160/97) z dne 26. novembra 1997, zlasti njegovega člena 109(4),
– ob upoštevanju petega razvojnega cilja tisočletja (izboljšanje zdravja mater),
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, zlasti njenega člena 3,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,
– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Carigrajska konvencija),
– ob upoštevanju izjave delovne skupine OZN o vprašanju diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi z dne 11. maja 2015,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju, ki je začela veljati 26. junija 1987,
– ob upoštevanju zahteve Odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice iz marca 2015, s katero je Paragvaj pozval, naj pregleda in spremeni zakonodajo o splavu in tako zagotovi, da bo skladna z drugimi pravicami, kot sta pravici do zdravja in življenja;
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je po nedavnih podatkih OZN 19 % nosečih deklet v Paragvaju mladoletnih, vsak dan rodita po dve dekleti, mlajši od 14 let, umrljivost mater med 10. in 14. letom pa je 2,13-odstotna; ker v Paragvaju, ki ima 6,8 milijona prebivalcev, vsako leto zanosi približno 600 deklet, mlajših od 14 let, v drugih državah v tej regiji pa je otroških nosečnosti tudi desetkrat več;
B. ker je tveganje umrljivosti mater – mladostnic do 16 let v Latinski Ameriki štirikrat višje, pri 65 % nosečih mladostnic pa se pojavi fistula, zaradi česar vse življenje trpijo hude posledice: resne zdravstvene težave in socialno izključenost; ker je nosečnost v zelo mladih letih nevarna tudi za dojenčke, saj je njihova umrljivost za 50 % višja od povprečja; ker je do 40 % žensk v regiji doživelo spolno nasilje, 95 % splavov, ki se opravijo v Latinski Ameriki, pa je nevarnih;
C. ker je bila pri desetletni deklici, ki je 21. aprila 2015 obiskala porodnišnico in pediatrično bolnišnico Trinidad v mestu Asunción, ugotovljena 21-tedenska nosečnost; ker je po pregledu deklice direktor bolnišnice javno priznal, da je njena nosečnost visoko tvegana; ker je bil pobegli dekličin očim 9. maja 2015 aretiran in obtožen, da jo je posilil; ker je deklica zaradi bolečin v trebuhu od januarja 2015 obiskala več zdravstvenih domov, nosečnost pa je bila potrjena šele 21. aprila;
D. ker je 28. aprila 2015 njena mati zahtevala prostovoljno prekinitev hčerine nosečnosti, saj da je zelo mlada, njeno zdravje in življenje pa sta ogrožena; ker je dekličina mati zaprta, saj naj deklice ne bi zaščitila pred spolno zlorabo, zaradi katere je zanosila; ker so desetletno deklico po zadnjih poročilih napotili v center za mlade matere in jo ločili od matere;
E. ker je dekličina mati januarja 2014 prijavila, da deklico njen očim spolno zlorablja, vendar tožilstvo ni ukrepalo, prijave ni raziskalo in deklice ni zaščitilo, saj po njegovem mnenju ni bila v nevarnosti;
F. ker je to le eden izmed številnih primerov v Paragvaju in drugih državah Latinske Amerike; ker Paragvaj iz verskih razlogov deklici še vedno onemogoča dostop do varnega in zakonitega splava, s čimer krši njeno pravico do zdravja, življenja ter telesne in duševne celovitosti; ker bi zaradi mladosti in okoliščin, zaradi katerih je prišlo do nosečnosti, dekle po rojstvu otroka utrpelo posledice za duševno in telesno zdravje; ker je bil 7. maja 2015 ustanovljen interdisciplinarni strokovni odbor, sestavljen iz treh strokovnjakov, ki so jih predlagale lokalne organizacije, treh predstavnikov zdravstvenega ministrstva in treh članov vrhovnega sodišča, ki naj bi spremljal njeno stanje;
G. ker je v skladu s členom 109(4) paragvajskega zdravstvenega zakonika splav dovoljen samo, če med nosečnostjo pride do zapletov, ki ogrožajo življenje ženske ali deklice, v vseh ostalih primerih, vključno s posilstvom, incestom ali zarodkom, ki ne more preživeti, pa je prepovedan; ker oblasti zatrjujejo, da dekličino zdravje ni ogroženo; ker je desetletna žrtev posilstva prisiljena, da nadaljuje neželeno nosečnost in rodi otroka;
H. ker strokovnjaki OZN opozarjajo, da odločitev paragvajskih organov pomeni hudo kršitev dekličinih pravic do življenja, zdravja ter telesne in duševne celovitosti, pa tudi njene pravice do izobraževanja, kar zmanjšuje njene ekonomske in socialne možnosti;
I. ker je treba pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na otroke in ki jih izvajajo tako javne kot zasebne ustanove za socialno pomoč, sodišča in upravni ali zakonodajni organi, v skladu s členom 3 Konvencije OZN o otrokovih pravicah najprej pomisliti na koristi otroka in ker morajo države zagotoviti dostop do varnega in zakonitega splava, če je življenje nosečnice ogroženo;
J. ker je Odbor OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice marca 2015 zahteval, naj Paragvaj pregleda in spremeni svojo zakonodajo o splavu in tako zagotovi, da bo skladna z drugimi pravicami, kot sta pravici do zdravja in življenja; ker telesno, spolno in duševno nasilje nad ženskami pomeni obsežno kršitev človekovih pravic;
K. ker je Paragvaj aktivno sodeloval na 59. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk in ker bi morale vse strani še naprej spodbujati pekinška izhodišča za ukrepanje, med drugim glede dostopa do temeljnih človekovih pravic do izobraževanja in zdravja ter spolnih in reproduktivnih pravic;
L. ker so organi OZN za spremljanje izvajanja sporazumov, tudi Odbor za človekove pravice in Odbor za odpravo diskriminacije žensk, pozvali več držav Latinske Amerike, naj uvedejo izjeme k omejevalni zakonodaji o splavu, kadar nosečnost ogroža življenje ali zdravje žensk, kadar je plod močno poškodovan in kadar je nosečnost posledica posilstva ali krvoskrunstva;
M. ker je ta nečloveški zakon močno ogrozil življenje omenjene desetletne deklice, ki je pred nosečnostjo tehtala le 34 kg; ker je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila nevarnosti za mladoletne nosečnice, ki še niso popolnoma razvite; ker ta organizacija opredeljuje zdravje kot stanje popolne fizične, duševne in družbene dobrobiti in ne zgolj stanje brez bolezni ali bolehnosti;
N. ker je Odbor proti mučenju ugotovil, da gre lahko v več primerih omejevanja dostopa do reproduktivnih zdravstvenih storitev in zlorab, kadar ženske iščejo te storitve, za kršenje Konvencije OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ki so jo ratificirali Paragvaj in vse države članice EU, z utemeljitvijo, da to ogroža zdravje in življenje žensk ali pa jim lahko povzroči hudo fizično ali duševno bolečino ali trpljenje;
O. ker je nasilje nad ženskami in dekleti, bodisi fizično, spolno ali psihično, še vedno najbolj razširjena oblika kršenja človekovih pravic, ki prizadene vse ravni družbe, hkrati pa je eno najredkeje prijavljenih kaznivih dejanj;
1. znova obsoja vse oblike zlorabe žensk in deklet ter nasilja nad njimi, zlasti uporabo spolnega nasilja kot orožja v vojni in nasilje v družini; poziva Paragvaj, naj zagotovi, da bodo imele ženske in dekleta dostop do varnega in zakonitega splava, kadar sta ogrožena njihovo zdravje in življenje, kadar je plod močno poškodovan in v primerih posilstva ali krvoskrunstva;
2. izraža globoko zaskrbljenost zaradi velikega števila otroških nosečnosti v Paragvaju; poziva paragvajske oblasti, naj izpolnijo mednarodne obveznosti in zaščitijo človekove pravice, tako da bodo imela vsa dekleta dostop do vseh razpoložljivih informacij in zdravstvenih storitev za obvladovanje močno tveganih nosečnosti, ki so posledica posilstva;
3. poziva paragvajske oblasti, naj izvedejo neodvisno in nepristransko preiskavo o navedenem posilstvu in storilca privedejo pred sodišče; poziva jih tudi, naj nemudoma izpustijo dekličino mater; pozdravlja predlog članov paragvajskega kongresa, naj se najvišja zaporna kazen za posilstvo mladoletnikov z 10 let zviša na 30 let;
4. je seznanjen z ustanovitvijo interdisciplinarnega strokovnega odbora in pričakuje, da bo celovito ocenil dekličino stanje in ji zagotovil spoštovanje vseh človekovih pravic, zlasti pravice do življenja, zdravja ter telesne in duševne celovitosti;
5. obžaluje, da v zvezi s telesi žensk in deklet, še zlasti njihovim spolnim zdravjem in reproduktivnimi pravicami, še vedno potekajo ideološki spori, in poziva Paragvaj, naj prizna neodtujljive pravice žensk in deklet do telesne celovitosti in samostojnega odločanja, med drugim glede pravice do dostopa do prostovoljnega načrtovanja družine ter varnega in zakonitega splava; meni, da sta splošna prepoved splava iz zdravstvenih razlogov in splava pri nosečnostih, ki so posledica posilstva in krvoskrunstva, ter odklanjanje brezplačnega zdravstvenega varstva v primerih posilstev isto kot mučenje;
6. priznava, da je porodno nasilje nekje med institucionalnim nasiljem in nasiljem nad ženskami ter pomeni hudo kršitev človekovih pravic, kot so pravice do enakosti, nediskriminacije, obveščenosti, telesne in duševne celovitosti ter zdravstvene in reproduktivne neodvisnosti, ki ima za posledico ponižujoč in nečloveški porod, zdravstvene zaplete, hudo duševno stisko, travme in celo smrt;
7. izraža globoko zaskrbljenost, ker si vlade zatiskajo oči pred nečloveškimi primeri otroških nosečnosti in spolne zlorabe žensk, ko je vsaka tretja ženska v življenju izpostavljena nasilju;
8. poudarja, da nobena desetletna deklica še ni dovolj razvita, da bi postala mati, in da se s tem prizadeta dekleta nenehno spominja na nasilje, ki jim je bilo storjeno, kar jim povzroča hude travmatske motnje, lahko pa utrpijo tudi dolgotrajne psihološke težave;
9. poziva Komisijo, naj pospeši pripravo predloga Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bo EU omogočil, da bo ratificirala in izvajala Carigrajsko konvencijo in tako zagotovila skladnost med svojim notranjim in zunanjim delovanjem, povezanim z nasiljem nad otroki, ženskami in dekleti;
10. poziva Svet, naj vprašanje varnega in zakonitega splava vključi v smernice EU o posilstvih žensk in deklet ter nasilju nad njimi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropsko razvojno sodelovanje potekalo skladno s pristopom človekovih pravic, pri tem pa naj posebno pozornost nameni enakosti spolov in boju proti vsem oblikam spolnega nasilja nad ženskami in dekleti; izpostavlja, da je splošni dostop do zdravja, zlasti spolnega in reproduktivnega ter s tem povezanih pravic, temeljna človekova pravica, in poudarja pravico do prostovoljnega dostopa do načrtovanja družine, vključno z varno in zakonito oskrbo pri splavu, in potrebo po obveščanju in izobraževanju za zmanjšanje umrljivosti mater in dojenčkov ter odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola, tudi pohabljanja ženskih spolovil, otroških, zgodnjih in prisilnih porok, spolnega genocida, prisilne sterilizacije in posilstva v zakonski zvezi;
11. spodbuja Komisijo in Svet, naj razvijeta metode za zbiranje podatkov in kazalnike v zvezi s tem pojavom, Evropsko službo za zunanje delovanje pa, naj ta problem upošteva pri razvoju in izvajanju strategij držav na področju človekovih pravic; Evropsko službo za zunanje delovanje nadalje poziva, naj še naprej uvaja dobro prakso v boju proti posilstvom in spolnemu nasilju nad ženskami in dekleti v tretjih državah, da bi odpravila temeljne vzroke tega problema; poziva, da za zagotavljanje humanitarne pomoči EU in njenih držav članic ne bi smele veljati omejitve drugih partnerskih donatorjev glede potrebnega zdravljenja, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva ali krvoskrunstva;
12. poziva voditelje držav ali vlad EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), naj na svojem drugem vrhunskem srečanju v akcijskem načrtu EU-CELAC za obdobje 2013–2015, sprejetem na prvem vrhunskem srečanju, ki je potekalo januarja 2013 v Santiagu de Chile, razširijo poglavje o nasilju na podlagi spola, da bi pripravili jasen časovni načrt za izvajanje ukrepov, ki bi zagotovili potrebno skrbnost pri preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in preiskavah ter kaznih v zvezi s tem, pa tudi ustrezno odškodnino žrtvam;
13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in kongresu Republike Paragvaj, Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice, parlamentu Mercosurja (Parlasur), Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini in generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.