Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o mirovnem procesu in človekovih pravicah v Kolumbiji,

–  ob upoštevanju posebnih odnosov, ki jih ima EU s Kolumbijo, zlasti večstranskega trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami, ki je bil podpisan v Bruslju 26. julija 2012, in sporazuma o odpravi vizumske obveznosti med Evropsko unijo in Kolumbijo, ki je bil podpisan 2. decembra 2015,

–  ob upoštevanju točke 44 sporočila delegacije Evropskega parlamenta pri evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini (EuroLat) na drugem vrhunskem srečanju med EU in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) v Bruslju o odpravi notranjega konflikta med vlado Kolumbije in Oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC) ter bruseljske deklaracije, ki je bila sprejeta ob koncu srečanja 11. junija 2015,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije Federice Mogherini z dne 24. septembra 2015 o sporazumu o tranzicijski pravičnosti v Kolumbiji ter izjave z dne 1. oktobra 2015, s katero je bil za posebnega predstavnika EU za mirovni proces v Kolumbiji imenovan Eamon Gilmore,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker od leta 2013 EU in Kolumbija tesno sodelujeta na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, in sicer na podlagi memoranduma o soglasju iz novembra 2009 in trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter EU in njenimi državami članicami, katerih namen ni okrepiti le gospodarskih in trgovinskih odnosov med temi državami, temveč tudi mir, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in blaginjo njihovih državljanov;

B.  ker se ta tesni odnos kaže tudi na področju mednarodnega sodelovanja pri vprašanjih skupnega interesa, kot je boj za mir ter proti terorizmu in trgovini s prepovedanimi drogami;

C.  ker notranji oboroženi konflikt v Kolumbiji traja že več kot petdeset let in prebivalstvu povzroča hudo trpljenje zaradi terorističnih dejanj in paravojaških skupin, dogajajo se umori, prisilna izginotja, ugrabitve, spolno nasilje, zlorabe otrok, razseljevanje prebivalstva znotraj in zunaj države ter eksplozije protipehotnih min;

D.  ker so se potem, ko je bil 26. avgusta 2012 podpisan splošni sporazum za razrešitev konflikta in izgradnjo stabilnega in trajnega miru, 19. novembra 2012 v Havani (Kuba) začeli pogovori med kolumbijsko vlado in Oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC), s čimer se je izpolnila želja vsega kolumbijskega prebivalstva, da bi živelo v miru, ter priznava, da je država dolžna spodbujati človekove pravice na vsem svojem ozemlju in da sta pravičen gospodarski in družbeni razvoj jamstvo za mir ter nujen pogoj za vključujočo in trajnostno rast v državi;

E.  ker so pogajalci v različnih fazah pogajanj v Havani dosegli sporazume o novem kolumbijskem podeželju in celoviti zemljiški reformi, politični udeležbi in demokratičnem odpiranju za izgradnjo miru ter reševanju problema prepovedanih drog;

F.  ker sta 23. septembra 2015 vlada Kolumbije in FARC sporočila, da sta sklenila sporazum o vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir v skladu z mednarodnim pravom, ki bo izpolnjevala pravice žrtev in pomagala ustvariti stabilen in trajen mir; v ta namen sta se pogodbenici dogovorili, da bosta začeli izvajati celovit sistem za resnico, pravico, odškodnine in preprečevanje ponovnega konflikta, vključno z ustanovitvijo komisije za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovnega konflikta, ter sporazume o odškodninah žrtvam;

G.  ker sta kolumbijska vlada in FARC 15. decembra 2015 sporočila, da sta sklenila sporazum o žrtvah konflikta in ustanovitvi institucij, predvidenih s sporazumom iz 23. septembra 2015;

H.  ker lahko kolumbijska vlada, njena zakonodajna skupščina in kolumbijsko prebivalstvo suvereno vzpostavijo parametre te posebne jurisdikcije za mir, katere glavna naloga bo odpraviti nekaznovanost, poiskati resnico ter soditi osebam, ki so med trajanjem konflikta zakrivile kazniva dejanja, zlasti najhujša in najbolj tipična, ter jih kaznovati, s tem pa zagotoviti, da se ta dejanja ne bodo ponovila in da bodo žrtve prejele odškodnino;

I.  ker je končanje tega notranjega konflikta, ki je trajal več kot 50 let in povzročil na milijone žrtev, ter vzpostavitev trdnega in trajnega miru v Kolumbiji prednostna naloga te države, a tudi Evropske unije in mednarodne skupnosti, kar kažejo številne izjave različnih držav ter regionalnih in mednarodnih organov v podporo mirovnemu procesu, vključno z Evropsko unijo;

1.  z zadovoljstvom pozdravlja in podpira sporazume, ki so bili doslej doseženi med kolumbijsko vlado in FARC za vzpostavitev miru v Kolumbiji, in izpostavlja sporazume o celoviti zemljiški reformi, politični udeležbi in demokratičnem odpiranju za izgradnjo miru, o reševanju problema prepovedanih drog in vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir, v okviru katere bodo ustanovljene komisija za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovnega konflikta, posebna enota za iskanje pogrešanih oseb, ki so izginile med konfliktom in zaradi njega, ter enota za preiskovanje in razpustitev kriminalnih združb;

2.  priznava politična prizadevanja, stvarnost in vztrajnost, ki sta jih pokazala kolumbijska vlada in FARC pri zbliževanju svojih nasprotujočih si stališč in postopnem doseganju kompromisa, kar je omogočilo napredek pri vzpostavljanju trdnega in trajnega miru ter sklenitev edinstvenega zgodovinskega sporazuma, ki namenja žrtvam osrednje mesto in ima za prednostno nalogo resnico, pravico brez nekaznovanosti, resnično odškodnino in skrb, da se konflikt ne bo ponovil; priznava tudi pomembno vlogo združenj žrtev, nevladnih organizacij in civilne družbe pri izvajanju teh sporazumov;

3.  poziva Nacionalno osvobodilno vojsko (ELN), naj se brez odlašanja odločno zaveže miru v Kolumbiji in začne vzporedna pogajanja s kolumbijsko vlado, ki bi potekala pod podobnimi pogoji;

4.  želi, da bi pogajanja čim prej privedla do končanja konflikta, kar bi bil resničen mejnik v sodobni kolumbijski zgodovini, in poziva udeležene strani, vse kolumbijske politične sile in vso kolumbijsko družbo, naj pozitivno prispevajo h končanju nasilja;

5.  ponavlja, da nasilje ni legitimna oblika političnega boja, in poziva enako misleče, naj sprejmejo demokracijo z vsemi njenimi posledicami in zahtevami, pri katerih je na prvem mestu dokončna opustitev orožja, svoje ideje in težnje pa naj zagovarjajo na podlagi demokratičnih pravil in načel pravne države;

6.  priznava pomembno vlogo, ki so jo doslej imeli Kuba in Norveška kot državi garantki ter Čile in Venezuela kot državi, ki spremljata mirovni proces, in se zahvaljuje papežu Frančišku za sodelovanje pri tem;

7.  z zadovoljstvom pozdravlja sklep podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 1. oktobra 2015, da imenuje Eamona Gilmora, nekdanjega podpredsednika vlade in nekdanjega ministra Republike Irske za zunanje zadeve in trgovino, za posebnega predstavnika EU za mirovni proces v Kolumbiji, pozdravlja pa tudi, da bo Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice v Kolumbiji spremljal razmere na področju človekovih pravic po sklenitvi mirovnih sporazumov;

8.  ponovno poudarja, da je pripravljen nuditi vso možno podporo za izvajanje končnega mirovnega sporazuma, in zato ponavlja svoj poziv državam članicam EU, naj oblikujejo skrbniški sklad za obdobje po konfliktu, v katerem bodo lahko sodelovale skupnosti in organizacije civilne družbe, in naj upoštevajo prednostne naloge, ki jih zahtevajo žrtve glede resnice, pravice ter odškodnin in jamstev, da se konflikt ne bo ponovil;

9.  poudarja, da se je pri vzpostavljanju miru pomembno odločno zavzeti za odpravo neenakosti in revščine, med drugim je treba najti pravične rešitve za razseljene osebe in skupnosti, zagotoviti dostop do dostojnega dela ter priznati pravice delavcev in socialne pravice v vsej Kolumbiji; meni, da je treba posebej pomagati skupnostim, ki so med konfliktom utrpele nesorazmerno škodo, kot so afriškokolumbijske in avtohtone skupnosti;

10.  meni, da sta vzpostavitev pododbora za enakost spolov, ki bo zagotavljal vključevanje načela enakosti spolov v pogajanja, ter udeležba žrtev spolnega nasilja in organizacij za varstvo pravic žensk v mirovnih pogovorih popolnoma nov pojav, ki bi moral biti zgled za druge mirovne procese po svetu;

11.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je izključitev možnosti amnestije ali pomilostitve za hudodelstva proti človečnosti, genocid in hude vojne zločine ter kršitve človekovih pravic v skladu z mednarodnim kazenskim in humanitarnim pravom ter mednarodnimi instrumenti in standardi, ki se uporabljajo na področju človekovih pravic;

12.  meni, da je bistveno, da se kazni storilcem kaznivih dejanj naložijo tudi z namenom odškodnine za žrtve in za družbeno politično spravo;

13.  pozdravlja, da si kolumbijske institucije prizadevajo doseči napredek pri celovitem in trajnem zagotavljanju človekovih pravic, in jih poziva, naj ta prizadevanja še okrepijo, da bi popolnoma odpravile subkulturo nasilja v državi, kjer je petdesetletni konflikt povzročil, da so se nekatere institucije odzivale zunajpravno in so ravnale v nasprotju s pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic; v zvezi s tem želi spomniti kolumbijsko državo na njeno odgovornost, da zaščiti zagovornike človekovih pravic in sindikaliste, in poziva te organizacije civilne družbe, naj sodelujejo pri vzpostavljanju mirnega sobivanja v Kolumbiji;

14.  pozdravlja, da so kolumbijske oborožene sile napovedale preoblikovanje kolumbijske vojaške doktrine, tako da bi se bile v obdobju po konfliktu zmožne učinkovito in hitro odzvati na nove izzive ter da bi jamčile za izvajanje mirovnih sporazumov; meni tudi, da je nedavna napoved sil FARC, da se bodo prenehale vojaško usposabljati in se bodo odslej v okviru prizadevanj za končanje oboroženega konflikta posvetile političnemu in kulturnemu usposabljanju, še en spodbuden korak v pravo smer;

15.  priporoča svoji delegaciji za odnose z državami Andske skupnosti in delegaciji v evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, naj spremljata izvajanje mirovnih sporazumov in po potrebi pomagata;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sedanjemu predsedstvu EU, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter vladi in kongresu Kolumbije.