Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Somaliji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o razmerah v begunskem taborišču Dadab

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0229.

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice/podpredsednice z dne 15. oktobra 2017 o napadih v Mogadišu v Somaliji in izjave njene uradne govorke z dne 30. oktobra 2017 o napadu v Somaliji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 3. aprila 2017 o Somaliji,

–  ob upoštevanju posredovanja EU z dne 27. septembra 2017 na 36. zasedanju Sveta za človekove pravice o interaktivnem dialogu z neodvisnim strokovnjakom za Somalijo;

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2372 (2017) z dne 30. avgusta 2017, in št. 2383 (2017) z dne 7. novembra 2017,

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja OZN varnostnemu svetu OZN o Somaliji z dne 9. maja 2017 in 5. septembra 2017,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta OZN z dne 15. oktobra 2017 o terorističnem napadu v Mogadišu,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Komisije Afriške unije z dne 15. oktobra 2017 o napadu v Mogadišu,

–  ob upoštevanju izjav misije Afriške unije v Somaliji (AMISOM), v katerih je obsodila teroristične napade z dne 14. in 28. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju končnega sporočila z mednarodne konference o Somaliji, ki je potekala 11. maja 2017 v Londonu,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila EU in Afriške unije o izvajanju Pariškega sporazuma z dne 1. junija 2017,

–  ob upoštevanju izjave misije AMISOM z dne 8. novembra 2017, v kateri je napovedala, da namerava decembra 2017 začeti postopen umik vojaških enot iz Somalije, dokončno pa naj bi jih umaknila do leta 2020,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja med državami AKP in EU,

–  ob upoštevanju mandata Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev, da v skladu z Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev spodbuja in varuje človekove pravice in pravice ljudstev,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah ter njenega izbirnega protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih,

–  ob upoštevanju Konvencije o preprečevanju terorizma in boju proti njemu, ki jo je Organizacija afriške enotnosti sprejela leta 1999,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 14. oktobra 2017 središče Mogadiša pretresla huda eksplozija tovornjaka bombe, v kateri je bilo ubitih najmanj 358 ljudi, ranjenih 228, 56 pa jih še pogrešajo; ker je bil ta napad ena najbolj smrtonosnih terorističnih operacij na svetu v zadnjih letih; ker sta 28. oktobra 2017 pred hotelom v bližini predsedniške palače v Mogadišu odjeknili dve bombni eksploziji, ki sta terjali 30 življenj;

B.  ker odgovornosti za ta strahopetni napad sicer ni prevzela nobena skupina, a ga je glede na značilnosti moč pripisati teroristični skupini Al Šabab, ki pa, kot kaže, ne želi biti povezana s tako visokim številom civilnih žrtev, saj bi to utegnilo ogroziti njeno morebitno javno podporo; ker so somalski državljani večkrat obsodili nasilje skupine Al Šabab, v odziv na oktobrske bombne napade in v znak nasprotovanja tej teroristični skupini pa se jih je na tisoče udeležilo shoda po ulicah Mogadiša;

C.  ker so se v zadnjih mesecih v Mogadišu in drugod po državi zvrstili številni teroristični napadi s smrtnimi žrtvami, vključno z eksplozijami avtomobilov bomb, naključnim streljanjem ter usmrtitvami in ugrabitvami točno določenih posameznikov, tako da še dodatno povečujejo grožnjo nasilnega ekstremizma, ki preti državi;

D.  ker je bila večina napadov pripisanih teroristični skupini Al Šabab, čeprav je v državi dejaven tudi Daiš;

E.  ker je somalski predsednik Mohamed Abdulahi Mohamed prevzel oblast po februarskih volitvah, ki veljajo za prelomni trenutek na poti te prizadete vzhodnoafriške države k postopni ponovni vzpostavitvi stabilnosti in blaginje, in obljubil, da bo Al Šabab pregnal iz Somalije;

F.  ker glede na porast napadov v letu 2017, med katerimi je tudi grozoviti bombni napad 14. oktobra, ni jasno, ali bodo somalske varnostne sile po načrtovanem odhodu misije AMISOM leta 2018 dovolj sposobne za boj proti terorizmu brez zunanje pomoči;

G.  ker so bile sile AMISOM večkrat obtožene hudih kršitev človekovih pravic, tudi neselektivnega pobijanja ter nekaterih primerov spolnega izkoriščanja in zlorab; ker je prerazporeditev tujih vojaških enot na somalsko ozemlje zunaj mandatov OZN/AU zaradi preteklih domnevnih kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile sile misije AMISOM, zelo zaskrbljujoča;

H.  ker je bilo samo v lanskem letu zaradi nasilnega ekstremizma, suše, konfliktov med klani in prisilne izselitve razseljenih več sto tisoč ljudi, mnogi tudi v mestnih središčih pod vladnim nadzorom; ker številni živijo v nevarnih naseljih, kjer so zlasti ženske in dekleta žrtve zlorab in spolnega nasilja;

I.  ker Somaliji še vedno grozi velika nevarnost lakote, saj približno 400 000 somalskih otrok trpi zaradi akutne podhranjenosti, trije milijoni ljudi pa živijo v kriznih razmerah ali v izrednih razmerah prehranske varnosti; ker je v Somaliji približno 1,1 milijona notranje razseljenih oseb, v regiji pa je več kot 900 000 somalskih beguncev;

J.  ker je 420 000 somalskih beguncev v taboriščih v Keniji, od tega 350 000 v taborišču v Dadabu, in so se somalska in kenijska vlada ter UNHCR dogovorili, da bodo olajšali prostovoljno vrnitev 10 000 beguncev v Somalijo na območja, ki niso pod nadzorom skupine Al Šabab; ker se begunci, ki se vrnejo v Somalijo, soočajo s težavami ponovnega vključevanja in imajo malo možnosti, da najdejo delo; ker so številni begunci v Dadabu somalskega porekla, vendar ne poznajo življenja zunaj taborišča in so dejansko brez državljanstva, kar pomeni, da jih ni mogoče poslati v Somalijo;

K.  ker je EU od leta 2016 postopoma povečevala svojo letno humanitarno pomoč Somaliji, zlasti v odziv na hudo sušo, ki je prizadela državo, in je v letu 2017 humanitarnim partnerjem dodelila 120 milijonov EUR, zagotovila pa je tudi nujno pomoč v višini 100 000 EUR in tako podprla prizadevanja za hitro odzivanje na zdravstvene potrebe v Mogadišu po napadu 14. oktobra; ker je EU najprej tudi zagotovila dve ladji pomorske operacije EU ATALANTA, pa tudi letala za dostavo nujne pomoči, da bi bolnišnicam v Mogadišu dostavila nujne medicinske potrebščine;

L.  ker je EU zagotovila 486 milijonov EUR iz Evropskega razvojnega sklada (2014–2020), predvsem za izvajanje „dogovora“, zlasti za izgradnjo države in utrjevanje miru, prehransko varnost, odpornost in izobraževanje; ker se je EU v okviru mirovne pomoči za Afriko zavezala tudi podpori misije AMISOM;

M.  ker je Svetovna banka decembra 2016 obljubila, da bo okrepila boj proti skrajni revščini, in napovedala, da so razvite države obljubile rekordnih 75 milijard USD v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih posojil Mednarodnemu združenju za razvoj; ker pa Somalija ni upravičena do sredstev tega združenja, saj njemu in Mednarodnemu denarnemu skladu dolguje že več kot 300 milijonov USD od skupno 5 milijard USD, ki jih dolguje večstranskim in dvostranskim posojilodajalcem;

N.  ker otroke še vedno ubijajo, jih samovoljno pridržujejo, novači jih Al Šabab, pa tudi somalske oborožene sile, čeprav je Somalija januarja 2015 ratificirala Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in novembra 2015 sprejela deklaracijo o varnih šolah, si čimer se je zavezala k sprejetju konkretnih ukrepov za zaščito učencev in izobraževalnih ustanov;

O.  ker somalska vlada zaradi nedelovanja civilnega sodstva za sojenje civilistom uporablja vojaška sodišča, zaradi česar civilnim obtožencem niso zagotovljene ustrezne pravice; ker ima državna obveščevalna in varnostna agencija (NISA) obsežna preiskovalna pooblastila, trenutno pa nima mandata za kazenski pregon in so zato močno kršene procesne pravice pripornikov, ki so v njenih rokah;

P.  ker je glede na navedbe organizacije Transparency International Somalija že 10. leto zapored najbolj korumpirana država na svetu; ker se somalska vlada še vedno sooča s številnimi izzivi, kot so korupcija in pomanjkanje široke podpore civilistov, kar neizogibno vodi v nezaupanje v državne institucije in posledično v podpiranje radikalnih islamskih in terorističnih skupin;

1.  izraža globoko sočutje z žrtvami nedavnih terorističnih napadov v Somaliji in njihovimi družinami ter iskreno obžaluje izgubo življenj; hkrati odločno obsoja storilce teh napadov, za katere naj bi bila odgovorna uporniška skupina Al Šabab;

2.  opozarja, da se lahko trajna stabilnost in mir dosežeta le s socialnim vključevanjem, trajnostnim razvojem in dobrim upravljanjem, ki temelji na demokratičnih načelih in pravni državi, kjer se popolnoma spoštujejo dostojanstvo in pravice ljudi;

3.  pozdravlja hitro ukrepanje Komisije po terorističnem napadu 14. oktobra; poziva EU in mednarodne partnerje, naj izpolnijo svoje obveznosti do Somalije, in sicer z ukrepi za vzpostavitev prehranske varnosti, da bi preprečili strukturalne probleme, ki povzročajo lakoto, spodbujala varnost in sprava v skupnostih, izboljšali upravljanje javnih financ ter prispevali k dokončanju presoje ustave, da bi se dosegla dolgoročna stabilnost;

4.  obžaluje dejstvo, da je Somalija kljub večkratnim opozorilom humanitarnih skupin, agencij za pomoč in Evropskega parlamenta še naprej na robu lakote; opozarja, da se je število smrtnih žrtev zaradi lakote v letu 2011 še povečalo zaradi negotovosti in dejanj skrajne skupine Al Šabab, ki je ovirala dostavo pomoči v hrani na območjih v južni in osrednji Somaliji, ki so bila pod njenim nadzorom; poziva vse strani, naj sodelujejo s humanitarnimi agencijami ob polnem spoštovanju humanitarnih načel, da se omogoči popoln in neoviran dostop do tistih, ki trpijo v pomanjkanju, zlasti na podeželju;

5.  pozdravlja volilni postopek, organiziran februarja 2017, ki je omogočil izvolitev novega predsednika, in izraža upanje, da bo izvolitev spodbudila politično stabilnost, omogočila sprejetje potrebnih reform, pospešila zvezi projekt, usklajen z zveznimi državami članicami (v nadaljnjem besedilu: FMS) in v sodelovanju z njimi; poudarja, da se je treba boriti proti razširjeni korupciji v državi ter nuditi priložnosti tamkajšnji mladini, da bi se zmanjšala nevarnost novačenja v skupino Al Šabab;

6.  pozdravlja odločitev somalskega nacionalnega vodstvenega foruma, da bo spodbujal ustanovitev in registracijo političnih strank pred prihajajočimi volitvami leta 2020 po načelu „ena oseba en glas“, ter prizadevanja za ponovno vzpostavitev državnih institucij in sprejetje pomembnih novih zakonov o političnih strankah ter za ustanovitev neodvisne državne komisije za človekove pravice; poudarja, da si je treba prizadevati za večjo zastopanost žensk;

7.  poudarja, kako pomemben je prispevek diaspore in civilne družbe ne le za ponovno vzpostavitev mehanizmov upravljanja, ampak tudi za socialni in gospodarski razvoj, in poudarja, da je pri odločanju pomembna zastopanost in udeležba žensk; v zvezi s tem pozdravlja povečanje števila poslank v somalskem parlamentu (na 24 %) in v vladi, nujno pa je treba okrepiti prizadevanja za bolj uravnoteženo zastopanost spolov tako v EU kot v Somaliji;

8.  je seznanjen z izjavo iz Nairobija Medvladne agencije za razvoj o trajnih rešitvah za somalske begunce in ponovnem vključevanju oseb, ki se vračajo v Somalijo; pozdravlja zavezo za uveljavitev celovitega regionalnega pristopa ob hkratnem ohranjanju zaščite in spodbujanju samozadostnosti v državah azila, s podporo mednarodne skupnosti in v skladu z mednarodno delitvijo odgovornosti, kot je opisana v celostnem okviru za odzivanje na begunsko krizo v izjavi iz New Yorka;

9.  poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za posvetovanje s pomembnimi akterji v regiji, vključno z lokalnim prebivalstvom, regionalno vlado in nevladnimi organizacijami, da bi se osredotočili na lokalne težave in potrebe, spodbujali privlačno okolje in povečali zmogljivosti za vračanje beguncev v matične države;

10.  izraža zaskrbljenost zaradi velikih pristojnosti somalske državne obveščevalne in varnostne agencije (NISA) in njene uporabe vojaških sodišč za preganjanje domnevnih kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, pri čemer so večkrat kršila predpisani sodni postopek in izrekla smrtno kazen brez odgovornosti;

11.  poziva somalsko vlado in EU, naj v okviru dejavnosti za vzpostavitev pravne države v Somaliji z učinkovitimi nadzornimi mehanizmi zagotovita ureditev delovanja državne obveščevalne in varnostne agencije in okrepita tehnično strokovno znanje somalskega oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj, bo lahko izvajal temeljite in učinkovite preiskave, ob spoštovanju pravic državljanov;

12.  zlasti pozdravlja politični sporazum, ki so ga somalski vodje dosegli 16. aprila 2017, o vključitvi regionalnih in zveznih sil v državno varnostno strukturo, tako da bo lahko postopoma prevzela odgovornost za zagotavljanje varnosti, in za hitro ustanovitev državnega varnostnega sveta in službe za državno varnost;

13.  priznava vlogo Afriške unije v Somaliji (AMISOM) pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti, kar bo Somaliji omogočilo vzpostavitev političnih institucij in širitev državne oblasti, v pričakovanju prenosa odgovornosti za varnost na somalske institucije in sile; pozdravlja preiskavo Afriške unije o domnevnem spolnem nasilju enot AMISOM; poziva k celovitemu izvajanju priporočil iz poročil generalnega sekretarja OZN o Somaliji, v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2272 (2016), ter spodbuja Afriško unijo in države, ki prispevajo vojaške sile, naj zagotovijo, da se bodo navedbe ustrezno in temeljito preiskale ter da bodo odgovorni privedeni pred sodišče; poudarja, da je pomembno podaljšati mandat AMISOM še po maju 2018, saj bi lahko prezgodnji prenos pristojnosti na somalsko vojsko škodil dolgoročni stabilnosti;

14.  poudarja, da se je treba boriti proti nekaznovanju in za zagotovitev prevzema odgovornosti za vojne zločine in zločine proti človečnosti, zagrešene v Somaliji; je seznanjen s ponudbo predsednika Somalije, da podeli amnestijo za nekatera kazniva dejanja tistim, ki se odpovedo terorizmu in nasilju in želijo zapustiti Al Šabab in druge teroristične skupine, in spodbuja k sprejetju zakonodaje o amnestiji;

15.  obžaluje dejstvo, da pripadniki skupine Al Šabab novačijo otroke vojake ter jih izkoriščajo v varnostnih silah kot vojake in ovaduhe, tudi otroke vojake, ki so bili ujeti ali so dezertirali; opozarja, da se je vlada Somalije zavezala, da bo rehabilitirala nekdanje otroke vojake in odgovorne za njihovo novačenje privedla pred sodišče; poziva mednarodne donatorje, vključno z EU, naj prednostno zagotovijo rehabilitacijo, izobraževanje in varno šolanje kot ključni element za prekinitev kroga nasilja s smrtnimi žrtvami; poziva oblasti, naj otroke, osumljenje sodelovanja z Al Šababom, obravnava predvsem kot žrtve in naj kot vodilno načelo upošteva otrokovo korist in standarde mednarodne zaščite;

16.  je zelo zaskrbljen, ker pomemben vir financiranja za teroriste ostajajo naravni viri, zlasti oglje, in povzročajo resno poslabšanje okolja v Somaliji; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi se lahko razširili sistemi potrebne skrbnosti in sledljivosti, da bi se vključilo vse naravne vire, ki služijo za spodbujanje terorističnih dejanj in nasilja; v zvezi s tem poziva vse strani, naj zagotovijo skladnost z resolucijo varnostnega sveta OZN prepovedi izvoza somalskega oglja;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji, predsedniku, predsedniku vlade in parlamentu Somalije, generalnemu sekretarju OZN, varnostnemu svetu OZN, Svetu OZN za človekove pravice in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.