Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa

UL L 182, 12.7.2007, str. 19.

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 o novi strategiji za dobrobit živali za obdobje 2016–2020

UL C 366, 27.10.2017, str. 149.

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU „Eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom iz leta 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. januarja 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

–  ob upoštevanju Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 13. aprila 2018 o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, ter razvoju kazalnikov dobrobiti (COM(2018)0181),

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 21. novembra 2017 o uporabi Direktive Sveta 2007/43/ES in razvoju kazalnikov dobrobiti,

–  ob upoštevanju sporazuma o uredbi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini z dne 5. junija 2018,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“)

UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih

UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

–  ob upoštevanju Evropske konvencije za zaščito rejnih živali in Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o isti zadevi

UL L 221, 8.8.1998, str. 23.

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/302 z dne 15. februarja 2017 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za intenzivno rejo perutnine ali prašičev

UL L 43, 21.2.2017, str. 231.

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je EU pomembna svetovna proizvajalka brojlerjev, saj se jih približno 7 milijard zakolje za prehrano; ker je v sektorju perutnine, ki proizvaja v skladu z evropskim načelom „od vil do vilic“, na 23 000 velikih piščančjih farmah v Evropi zaposlenih več kot četrt milijona ljudi;

B.  ker Direktiva 2007/43/ES (direktiva o brojlerjih) določa minimalne standarde za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa; ker je pomembno, da Komisija, države članice in proizvajalci spoštujejo ta pravila in izvajajo redne inšpekcijske preglede na tem področju;

C.  ker je v študiji Komisije z dne 21. novembra 2017 o uporabi Direktive Sveta 2007/43/ES navedeno, da 34 % brojlerjev redijo pri gostoti 33 kg/m2 v skladu s splošnim pravilom, 40 % pri gostoti 34–39 kg/m2 in 26 % pri najvišji gostoti (do 42 kg/m2), ki jo dovoljuje direktiva;

D.  ker izvrševanje direktive o brojlerjih ni enotno in je nedavno poročilo Komisije o izvajanju pokazalo, da se v državah članicah v najboljšem primeru ne izvaja dosledno;

E.  ker je čezmerna uporaba protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, zlasti za pospeševanje rasti ter metafilakso in profilakso, eden glavnih svetovnih dejavnikov za razvoj bakterij, odpornih na protimikrobna sredstva; ker slaba dobrobit živali zaradi visoke gostote in toplotnega stresa lahko brojlerjem oslabi imunski sistem, tako da postanejo bolj dovzetni za bolezni;

F.  ker Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poročata, da javno zdravje vse bolj ogroža pojav multirezistentnih zoonotskih sevov bakterij Campylobacter spp. in Salmonella spp. na farmah brojlerjev in v mesu teh piščancev;

G.  ker bi bilo treba pravila o dobrobiti živali posodobiti na podlagi novih znanstvenih ugotovitev ter ob ustreznem upoštevanju dolgoročne konkurenčnosti živinorejske dejavnosti; ker se lahko z uporabo sistemov kmetovanja, ki omogočajo večjo dobrobit živali, izboljšajo rezultati na področju zdravja in dobrobiti živali in s tem prispeva k zmanjšanju potreb po antimikrobikih, hkrati pa zagotovi visoka kakovost proizvodov;

H.  ker je znanstveno mnenje agencije EFSA iz leta 2010 o vplivu genetskih parametrov na dobrobit in odpornost proti obremenitvam pri brojlerjih za prodajo pokazalo, da lahko genska selekcija na podlagi stopenj rasti brojlerjev ogrozi njihovo zdravje in dobrobit;

I.  ker se evropski državljani močno zavzemajo za dobrobit živali in želijo kot potrošniki imeti možnost bolj ozaveščene izbire;

J.  ker rezultati najnovejšega posebnega Eurobarometra o dobrobiti živali kažejo, da več kot 50 % evropskih državljanov pri nakupu živalskih proizvodov išče informacije o načinu vzreje in bi bili morda pripravljeni za večjo dobrobit živali plačati več; ker več kot 80 % evropskih državljanov želi, da se v EU poveča dobrobit rejnih živali;

K.  ker se 25 % perutninskih prsi, ki se zaužijejo v EU, uvozi iz tretjih držav z manj strogo zakonodajo o dobrobiti živali; ker se večina uvoženega perutninskega mesa uporabi za gostinske storitve ali predelavo hrane, kjer podatki o poreklu mesa in označevanje niso obvezni;

L.  ker uvoz iz Tajske, Brazilije in Ukrajine skupaj predstavlja 90 % uvoza iz tretjih držav in ker je GD Komisije za zdravje in varnost hrane v teh državah izvedel preglede, pri katerih so se pokazale hude pomanjkljivosti v proizvodnem procesu in glede spoštovanja zakonodaje EU; ker so kmetje v EU in nevladne organizacije izrazile zaskrbljenost zaradi gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov uvoza poceni proizvedenega piščančjega mesa in zavajajočega označevanja piščančjega mesa, ki se sicer predeluje v Evropski uniji, izvira pa iz tretjih držav;

1.  priznava ugotovitve poročila Komisije o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, kjer se je pokazalo, da zgolj dve tretjini držav članic direktivo ustrezno izvaja; je zaskrbljen, ker poročilo kaže, da prevladuje višje gostota živali od splošnega pravila 33 kg/m²;

2.  je zaskrbljen zaradi povečanja števila multirezistentnih povzročiteljev zoonoz, ki so običajno prisotni pri reji brojlerjev, kot so bakterije Campylobacter spp., Salmonella spp. in E. coli;

3.  priznava prizadevanja kmetov v različnih državah članicah za dobrobit brojlerjev pri izvajanju direktive, zlasti kmetov, ki so vključeni v prostovoljne sisteme;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno izvajanje in popolno izvrševanje Direktive 2007/43/ES glede zasnove stavb in varnosti za zagotovitev izpolnjevanja ciljev te direktive;

5.  poudarja, da nepoštena konkurenca ustvari neenake konkurenčne pogoje, in tisti, ki ne spoštujejo pravil, spodnesejo tiste, ki spoštujejo pravila;

6.  poziva Komisijo, naj zagotovi zanesljive in merljive usklajene kazalnike dobrobiti živali za brojlerje in starševske jate, vključno s smernicami za najboljše razpoložljive prakse za valilnice;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj se lotijo reševanja problematike hlevskih požarov, tako da spodbujajo dobre prakse na tem področju; poziva države članice, naj v skladu z Direktivo 2007/43/ES v celoti zagotovijo ustrezne in zadostne programe usposabljanja za skrbnike živali;

8.  poziva agencijo EFSA, naj pripravi mnenje o razširjenosti in dejavnikih tveganja za bakterije Campylobacter spp., Salmonella spp. in E. coli, ki so odporne na protimikrobna zdravila in imajo zoonotski potencial;

9.  pozdravlja sporazum o uredbi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, ki je bil sprejet 5. junija 2018; pozdravlja določbe za omejitev uporabe antibiotikov za metafilakso in profilakso; opozarja na svoje stališče o preventivnih ukrepih in skupno znanstveno mnenje agencij EMA in EFSA

Odbor agencije EMA za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (CVMP) in Odbor agencije EFSA za biološka tveganja (BIOHAZ), 2016. EMA and EFSA Joint Scientific Opinion on measures to reduce the need to use antimicrobial agents in animal husbandry in the European Union, and the resulting impacts on food safety (Skupno znanstveno mnenje Evropske agencije za zdravila in Evropske agencije za varnost hrane o ukrepih za zmanjšanje potrebe po uporabi antimikrobikov pri vzreji živali v Evropski uniji in posledičnem vplivu na varnost hrane).

10.  poudarja, da se z izboljšanjem rejnih tehnik izboljša kakovost življenja perutnine in zmanjša potreba po uporabi protimikrobnih sredstev, primeri izboljšav pa so naravna svetloba, čisti zrak in več prostora za živali ter zmanjšanje amonijaka; želi spomniti Komisijo na izjavo iz strategije za zdravstveno varstvo živali in na spodbujanje preprečevanja pred zdravljenjem;

11.  poudarja, da je dobrobit živali že sama po sebi preventivni ukrep, saj zmanjša tveganje, da bi žival zbolela, s tem pa se zmanjša raba protimikrobnih zdravil in se pogosto dosežejo boljši proizvodni rezultati; ugotavlja, da protimikrobna sredstva z nepravilno uporabo postanejo neučinkovita in posledično začnejo ogrožati zdravje ljudi;

12.  poziva Komisijo, naj okrepi raziskave in dobre prakse na področju protimikrobne odpornosti ter zagotovi, da bodo države članice učinkovito izvajale preventivne ukrepe, kot sta spremljanje in nadzor bolezni;

13.  poziva Komisijo, naj podpre ukrepe za spodbujanje alternativnih sistemov reje brojlerjev, pa tudi tradicionalnih pasem brojlerjev in/ali pasem, ki omogočajo večjo dobrobit živali;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za spodbujanje konkurenčne in trajnostne proizvodnje perutninskega mesa in reje, ki bo zagotavljala večjo dobrobit brojlerjev;

15.  poziva Komisijo, naj na mejah okrepi nadzor uvoza perutninskega mesa iz tretjih držav, da se zagotovi skladnost tega uvoza z zakonodajo EU o dobrobiti živali, varnosti hrane in okolja;

16.  poudarja, da se je povečal uvoz piščančjega mesa iz držav z nižjimi okoljskimi in socialnimi standardi ter standardi varnosti hrane in dobrobiti živali; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo uvoženo piščančje meso, mesni izdelki in pripravki proizvedeni v skladu s standardi Unije na področju okolja, socialne varnosti, varnosti hrane in dobrobiti živali, s čimer bi zagotovili poštene in enake konkurenčne pogoje proizvajalcem v EU;

17.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo o obveznem označevanju porekla uvoženega mesa v proizvodih, predelanih v EU, v trgovini na drobno, gostinstvu in gostinskih storitvah, da bi se lahko potrošniki ozaveščeno odločali;

18.  poziva Komisijo, naj za brojlerje uvede metodo EU za označevanje proizvodnje, podobno obstoječi metodi EU za jajca, da se izboljša preglednost in obveščanje potrošnikov o dobrobiti živali v kmetijski proizvodnji;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam.