EVROPSKI PARLAMENT
Dokument zasedanja
15.10.2007 B6‑0376/2007
PREDLOG RESOLUCIJE
k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlaga Ria Oomen-Ruijten
v imenu Odbora za zunanje zadeve
o odnosih EU–Turčija
Resolucija Evropskega parlamenta o odnosih EU–Turčija
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2004 o rednem poročilu za leto 2004 in priporočilu Evropske komisije o napredku Turčije za pristop[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu[3],
– ob upoštevanju svojih resolucij o strateških dokumentih Komisije o širitvi[4],
– ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,
– ob upoštevanju sklepa Sveta 2006/35/ES z dne 23. januarja 2006 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Turčijo[5],
– ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2006 ( SEC(2006)1390 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih za obdobje 2006–2007 ( KOM(2006)649 ),
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, po tem, ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je začetek teh pogajanj izhodiščna točka odprtega procesa,
B. ker se je Turčija zavezala reformam, dobrososedskim odnosom in postopnemu približevanju EU in ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za posodobitev te države,
C. ker popolno izpolnjevanje vseh köbenhavnskih meril ostaja temelj za pristop k EU,
D. ker Turčija še ne izvaja v celoti določil iz pridružitvenega sporazuma in dodatnega protokola k temu sporazumu,
E. ker se je po valu reform, ki so bile vpeljane v letih od 2002 do 2004, hitrost reform v Turčiji upočasnila, ker je turška vlada 17. aprila 2007 sprejela program za prilagoditev pravnemu redu EU 2007–2013 in ker je nova turška vlada 31. avgusta 2007 predstavila svoj program, ki obsega krepitev gospodarstva, oblikovanje nove ustave in pospešitev reform, potrebnih za približevanje Turčije EU,
1. poziva Komisijo, naj v svojem rednem poročilu opredeli področja, ki jih mora Turčija prednostno obravnavati, in se osredotoči na izpolnitev kratkoročnih in srednjeročnih prednostnih nalog, določenih v partnerstvu za pristop, ter posveti posebno pozornost vidikom, poudarjenim v tej resoluciji; pričakuje, da bo Komisija v celoti uporabila vsa ustrezna sredstva za učinkovito podporo reformnemu procesu in opozorila Turčijo, da je spoštovanje obveznosti v časovnem razporedu, ki je določen v partnerstvu za pristop, bistvenega pomena za njeno verodostojnost;
2. čestita Turčiji za izvedbo svobodnih in poštenih volitev, kar sta potrdili misija OVSE/ODIHR za opazovanje volitev in delegacija parlamentarne skupščine Sveta Evrope; pozdravlja izvolitev Velike narodne skupščine Turčije, v kateri so zastopane vse regije in v kateri se je povečala udeležba žensk, ter novoizvoljene poslance spodbuja, naj se zavzemajo za nadaljnjo krepitev demokracije v Turčiji;
3. pozdravlja izvolitev novega predsednika kot znak moči turške demokracije; poziva predsednika Abdula Gula, naj v sekularni državi, ki jo čakajo težavne, vendar nujne reforme, spodbuja pluralizem in enotnost turškega naroda;
4. pričakuje, da bo nova turška vlada, ki ima trden mandat in uživa zaupanje med ljudmi, pospešila proces reform, da bi izpolnila zaveze, določene v partnerstvu za pristop; spodbuja vlado, naj poskuša v turškem parlamentu in s turško civilno družbo doseči široko soglasje glede ustavnih in institucionalnih vprašanj; opozarja, da je za Turčijo, njeno družbo in EU strateškega pomena, da se Turčija razvije v demokratično in uspešno pravno državo, v kateri vlada enotna uporaba pravnih standardov; v tem oziru pozdravlja obvezo, ki jo je sprejela nova vlada, da v naslednjih mesecih in letih okrepi reformni proces;
5. pozdravlja namero nove turške vlade, da sprejme novo civilno ustavo, ki bo ščitila osnovne človekove pravice in svoboščine; poudarja, da je treba z novo ustavo vzpostaviti sistem nadzora in ravnotežja, ki bo ščitil demokratični in sekularni značaj turške države; vse strani poziva, naj podprejo odprt in sporazumen ustavni proces; pri tem opozarja na svoja nekdanja priporočila glede volilnega praga; poudarja, da se zaradi načrtov z ustavo ne bi smele odložiti nujno potrebne reforme, zlasti člena 301 kazenskega zakonika;
6. pozdravlja pozitivni gospodarski razvoj Turčije v zadnjih letih, vendar meni, da je bistvenega pomena povečati zaposlenost in razviti reformno strategijo, ki bo okrepila socialno kohezijo turške družbe;
7. pozdravlja prizadevanja turške vlade, da se uskladi s pravnim redom EU na področju energije, in podpira začetek pogajanj o energijskem poglavju takoj po zaključku tehničnih priprav; spodbuja Turčijo, naj se kot polnopravna članica pridruži Evropski energetski skupnosti in tako nadalje okrepi sodelovanje med EU in Turčijo na področju energetike, namen katerega je izboljšati varnost oskrbe z energijo ter podpreti uporabo obnovljivih virov energije in naložbe v energijsko učinkovitost; poudarja pomen Turčije kot tranzitnega vozlišča za večjo raznovrstnost dobave plina v EU; poudarja, da je treba energijske projekte na Južnem Kavkazu, pri katerih sodeluje Turčija, odpreti za vse države te regije, ki spadajo k sosedski politiki EU;
8. ugotavlja, da bo imela Turčija v prihodnjih letih pomembnejšo geostrateško lego v regiji in večjo vlogo v prometu in pri logistiki; poziva Komisijo, naj predloži posebno poročilo o najnovejšem razvoju in prihodnjih izzivih na tem področju;
9. je zaskrbljen, ker se turške oborožene sile vedno znova vmešavajo v politiko; poudarja, da so za zagotovitev popolnega civilnega nadzora nad vojsko potrebna dodatna prizadevanja; poudarja, da bi morale civilne oblasti nadzirati izdelavo nacionalne varnostne strategije in njeno izvajanje; poziva k vzpostavitvi celovitega parlamentarnega pregleda nad vojaško in obrambno politiko ter nad vsemi izdatki, ki so s tem povezani; poleg tega poziva k parlamentarnemu nadzoru nad tajnimi službami in policijo v državi;
10. pozdravlja dialog med civilno družbo EU in Turčije ter prosi Komisijo, naj poroča o dejavnostih, ki so potekale v tem okviru; poudarja pomen okrepljenih stikov med civilno družbo v Turčiji in EU; poziva Komisijo, naj civilni družbi nudi usmerjeno podporo, da bo bolj prisotna v različnih regijah Turčije, ter pri tem posveti posebno pozornost jugovzhodu; poziva novo turško vlado, naj svojo civilno družbo, ki je pomemben podpornik demokracije v Turčiji, močneje vključi v reformni proces;
11. opozarja na svojo resolucijo o Turčiji iz leta 2006, zlasti na odstavke o reformah, ki so potrebne za boljše delovanje pravosodja in boj proti korupciji, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, varovanje pravic žensk, izvajanje politike nične strpnosti do mučenja ter varovanje manjšinskih, verskih in kulturnih pravic; pred oceno napredka pri izvajanju teh reform pričakuje rezultate okrepljenega spremljanja političnih meril, ki ga je Komisija napovedala v svoji zadnji širitveni strategiji; poziva Komisijo, naj te rezultate objavi v svojem prihodnjem poročilu o napredku;
12. poziva turško vlado, naj v celoti izvaja določbe iz pridružitvenega sporazuma in dodatnega protokola k temu sporazumu; ponavlja, da bo neizpolnjevanje obveznosti Turčije iz partnerstva o pristopu še naprej resno vplivalo na pogajalski proces;
13. obžaluje, da še vedno poteka kazenski pregon vrste oseb po členu 301 kazenskega zakonika, ter poziva vlado in novoizvoljeno skupščino, naj zagotovi, da bodo iz kazenskega zakonika odstranjene vse določbe, ki omogočajo samovoljno omejevanje izražanja nenasilnih mnenj, ter jamči za svobodo izražanja in svobodo tiska; meni, da je to prva in najpomembnejša naloga nove vlade;
14. poudarja potrebo po čimprejšnjem sprejetju zakona o verskih skupnostih, ki bo odpravil sedanjo pravno negotovost glede verskih manjšin in določil jasen pravni okvir, v katerem bodo lahko svobodno opravljale svoje verske obrede ter med drugim posedovale lastnino in usposabljale duhovnike; deli zaskrbljenost, ki jo je Svet 24. julija izrazil glede nedavne sodbe turškega kasacijskega sodišča o ekumenskem patriarhatu; poziva novo turško vlado, naj svoj odnos do verskih manjšin uskladi z načeli svobodne veroizpovedi, kot jih določata evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva Komisijo, naj novo vlado opozori na ta vprašanja; prav tako poziva Komisijo, naj navede, kako je mogoče predpristopni instrument uporabiti za varstvo krščanske dediščine;
15. ostro obsoja umor Hranta Dinka, umor krščanskega duhovnika Andree Santora, umor treh kristjanov v Malatyi, teroristični napad v Ankari in vsa druga politično osnovana nasilna dejanja; pričakuje, da bodo turške oblasti te zadeve v celoti raziskale in sodno preganjale vse odgovorne; poudarja nujnost učinkovitega boja proti vsem vrstam ekstremizma in nasilja ter njihovo prepoved na vseh ravneh javnega življenja v Turčiji; poziva turško vlado, naj bolje zaščiti skupine, manjšine ali posameznike, ki se počutijo ogrožene in diskriminirane;
16. poziva novo vlado, naj sprejme konkretne ukrepe, da zagotovi popolno spoštovanje sindikalnih pravic v skladu z evropskimi standardi in standardi Mednarodne organizacije dela; vlado tudi spodbuja, naj podpira poglobitev socialnega dialoga med združenji delodajalcev in sindikati; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava skupaj z novo vlado;
17. pozdravlja dejstvo, da je veliko število žensk v Turčiji na vplivnih položajih v gospodarstvu in akademskem svetu ter da je bilo več žensk izvoljenih v skupščino; poudarja, da sta dostopnost izobraževanja za ženske, njihova enaka obravnava in ekonomska neodvisnost ključnega pomena za nadaljnjo gospodarsko rast in blaginjo v Turčiji; obžaluje, da so kršitve pravic žensk, še posebej tako imenovani zločini iz časti, še vedno resen problem; zato poziva Komisijo, naj novi vladi pojasni, da je treba okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje diskriminatorskih praks in nasilja proti ženskami, in poudarja, da morajo ta prizadevanja obsegati tudi trajne javne kampanje in zagotavljanje večjega števila zatočišč za ženske v stiski;
18. opozarja, da je potrebna celovita strategija za družbeno-gospodarski razvoj jugovzhodnega dela Turčije; poziva Komisijo, naj navede, kako se lahko predpristopni instrument uporabi za podporo novi turški vladi v njenih prizadevanjih za razvoj jugovzhoda, ter naj to pomoč uskladi z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami;
19. je zaskrbljen zaradi posledic družbenih, ekoloških, kulturnih in geopolitičnih problemov turškega projekta v južni Anatoliji, saj bi načrtovani jezi neposredno vplivali na oskrbo z vodo v sosednjih državah; poziva Komisijo, naj v sklopu svojega rednega poročila pozorno spremlja razvoj čezmejnega sodelovanja pri oskrbi z vodo v skladu z mednarodnimi konvencijami, direktivami o zaščiti narave in okolja ter okvirno direktivo o vodah[6];
20. poziva novo vlado, naj sproži politično pobudo, ki bo podpirala trajno rešitev kurdskega vprašanja, ter si ob plodnem sodelovanju novoizvoljenih predstavnikov Velike narodne skupščine Turčije, izvoljenih županov in civilne družbe na jugovzhodu prizadeva za izboljšanje socialnega, ekonomskega in kulturnega življenja; pozdravlja pobudo predsednika Gula, da bo prvič obiskal jugovzhodni del Turčije;
21. ostro obsoja nasilje, ki so ga na turških tleh zagrešile Kurdska delavska stranka in druge teroristične skupine; izraža solidarnost s Turčijo v njenem boju proti terorizmu in ponovno poziva Kurdsko delavsko stranko, naj nemudoma razglasi premirje in ga spoštuje; izrecno poudarja, da je treba boj proti terorizmu nadaljevati na način, ki je v sorazmerju z grožnjami, in ob polnem spoštovanju mednarodnih pravnih instrumentov in standardov; poudarja, da za nobeno nasilje nad civilnim prebivalstvom ni opravičila; poziva turško vlado in vse politične sile v Iraku, tudi kurdske skupine, naj okrepijo svoje sodelovanje, da preprečijo teroristične dejavnosti, in se borijo proti njim, ter poziva Turčijo, naj se vzdrži enostranskih dejanj, s katerimi bi kršila iraške teritorialne pravice;
22. pripisuje velik pomen zavezi Turčije k dobrososedskim odnosom, v skladu z zahtevami, določenimi v pogajalskem okviru; ponavlja svoja pričakovanja, da bo Turčija odpravila vse gospodarske blokade in zaprtja meje ter da se bo vzdržala groženj ali vojaških dejavnosti proti sosednjim državam, ki bi lahko povzročale napetosti; znova poziva Turčijo, naj si začne resno in aktivno prizadevati za razrešitev sporov z vsemi svojimi sosedami v skladu z ustanovno listino ZN in drugimi ustreznimi mednarodnimi konvencijami, tudi z odkritim in odprtim pogovorom o preteklih dogodkih; ponavlja svoj poziv turški in armenski vladi, naj začneta proces sprave za sedanjost in preteklost, ter poziva Komisijo, naj pospeši spravo med Turčijo in Armenijo ter izkoristi regionalno sodelovanje v okviru evropske sosedske politike in politike sinergije Črnega morja;
23. obžaluje, da ni bilo bistvenega napredka pri iskanju celovite rešitve ciprskega vprašanja; ponovno poziva obe strani, naj zavzameta konstruktiven odnos do iskanja celovite rešitve v okviru ZN, ki bo osnovana na načelih, na katerih temelji EU; v zvezi s tem opozarja na svoje prejšnje resolucije o tem, da bi umik turških sil olajšal pogajanja o sporazumu;
24. pozdravlja vzpostavitev instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru; poziva Komisijo, naj poroča posebej o izvajanju in učinkovitosti tega instrumenta;
25. poudarja pomen Turčije v regiji Črnega morja, Južnega Kavkaza in Srednje Azije, kar zadeva krepitev stabilnosti, demokratičnega vodenja, medsebojnega zaupanja in blaginje v teh regijah, še posebej prek projektov regionalnega sodelovanja; poudarja pomen Turčije na Bližnjem vzhodu; poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje s turško vlado, kar zadeva politiko EU do teh regij;
26. opozarja Komisijo, da je zaprosil za predložitev nadaljnje študije o presoji vplivov, ki je bila predstavljena leta 2004, in ki jo želi prejeti v letu 2007;
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Turčije.