EVROPSKI PARLAMENT
Dokument zasedanja
16.4.2008 B6‑0147/2008
PREDLOG RESOLUCIJE
k izjavam Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, João de Deus Pinheiro, Peter Šťastný, Fernando Fernández Martín, Francisco José Millán Mon in José Ribeiro e Castro
v imenu skupine PPE-DE
o petem vrhunskem srečanju EU ter latinskoameriških in karibskih držav v Limi
Resolucija Evropskega parlamenta o petem vrhunskem srečanju EU ter latinskoameriških in karibskih držav v Limi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju deklaracij, ki so bile sprejete na štirih dosedanjih vrhunskih srečanjih voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije v Riu de Janeiru (28. in 29. junija 1999), v Madridu (17. in 18. maja 2002), v Guadalajari (28. in 29. maja 2004) in na Dunaju (od 11. do 13. maja 2006),
– ob upoštevanju skupnega sporočila s trinajstega ministrskega srečanja skupine iz Ria in Evropske unije, ki je potekalo 20. aprila 2007 v Santu Domingu v Dominikanski republiki,
– ob upoštevanju skupnega sporočila z ministrskega srečanja o dialogu iz San Joséja med trojko Evropske unije in ministri srednjeameriških držav, ki je potekalo 19. aprila 2007 v Santu Domingu v Dominikanski republiki,
– ob upoštevanju sklepne listine sedemnajste medparlamentarne konference Evropske unije in latinskoameriških držav, ki je potekala od 14. do 16. junija 2005 v Limi,
– ob upoštevanju resolucij z dne 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[1] in z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko,
– ob upoštevanju resolucij Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine z dne 20. decembra 2007,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker je treba še naprej poglabljati dvoregijsko strateško partnerstvo, dogovorjeno na štirih dosedanjih vrhih,
B. ker je treba še veliko narediti na političnem in varnostnem, pa tudi na socialnem, trgovinskem in proračunskem področju partnerstva, čeprav so bili že storjeni pomembni koraki,
C. ker mora strateško partnerstvo spodbujati zbliževanje svojih družb, izboljšati raven družbenega razvoja ter bistveno prispevati k občutnemu zmanjšanju revščine in socialne neenakosti v Latinski Ameriki; k temu mora prispevati tudi gospodarska rast, značilna za to regijo v zadnjih letih, prav tako pa izmenjave, različne oblike pomoči in izkušnje na področju socialne kohezije, ki jih lahko nudi EU,
1. potrjuje svojo zavezo, da bo podpiral prizadevanja različnih evropskih in latinskoameriških organov za regionalno povezovanje in da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo vrhunsko srečanje v Limi prineslo resničen napredek za strateško partnerstvo; se zahvaljuje skupnemu perujskemu in slovenskemu predsedovanju vrhunskemu srečanju, slovenskemu predsedstvu Evropski uniji, Evropski komisiji in Svetu za njihova odločna prizadevanja v zvezi s tem;
Načela in prednostne naloge dvoregijskega strateškega partnerstva
2. potrjuje, da bo uporabljal dvoregijski pristop in dajal prednost dvoregijskemu strateškemu partnerstvu, ki je najboljši način za spoštovanje načel, vrednot in interesov partnerjev z obeh strani Atlantika;
3. zato znova opozarja na pravno veljavnost deklaracije z vrhunskega srečanja v Madridu (2002) o skupnih vrednotah in stališčih obeh regij, pa tudi na skupno prizadevanje za multilateralizem, regionalno povezovanje in socialno kohezijo, znova potrjeno na vrhunskih srečanjih v Guadalajari (2004) in na Dunaju (2006);
4. predlaga, da se za partnerstvo uporabi celovit strateški pristop, ki ne bo omejen na posamične predloge ali osamljena dejanja in katerega končni cilj bo, da se približno do leta 2012 vzpostavi območje vsestranskega evro-latinskoameriškega medregijskega partnerstva, ki bo vključevalo resnično strateško partnerstvo na političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju ter skupno prizadevanje za trajnostni razvoj;
5. priporoča, naj bodo politični in varnostni vidiki partnerstva zasnovani na rednem in učinkovitem sektorskem in političnem dialogu ter na evro-latinskoameriški listini za mir in varnost (na osnovi listine ZN), ki bo omogočila skupno oblikovanje političnih, strateških in varnostnih predlogov;
6. poudarja, da morajo trgovinski in gospodarski odnosi med partnericama, če naj koristijo obema stranema:
– prispevati k raznolikosti in posodobitvi nacionalnih latinskoameriških proizvodnih sistemov – ti so še vedno zelo odvisni od maloštevilnih izvoznih proizvodov, mnogi pa so tudi primarni ali delno industrializirani – z učinkovitimi tehnološkimi alternativami, ki bodo imele pozitiven družben in gospodarski vpliv, na primer ustvarjanje delovnih mest in povečanje prihodkov gospodinjstev;
– napredovati od izključno trgovinskih h gospodarskim, pri čemer je treba upoštevati gospodarske razlike v obeh regijah ter ustrezno poudariti družbene in okoljske vidike z vključitvijo načrtov za prenos in uporabo ekološko čistih tehnologij, kar bo mogoče doseči z mešanimi dvoregijskimi naložbami in skupnimi proizvodnimi sistemi;
– spoštovati načelo pravne varnosti ter ustvariti ustrezen okvir in ugodno ozračje za naložbe;
– upoštevati razlike v stopnjah razvoja, kar pomeni, da bo Evropska unija uporabila posebno diferencirano obravnavo, še zlasti pri gospodarsko in socialno manj razvitih državah;
– spodbujati latinskoameriško povezovanje;
7. se strinja s predlaganim programom vrhunskega srečanja v Limi, osredotočenim na dve pomembni tematski področji: na revščino, neenakost in vključenost na eni ter na trajnostni razvoj in z njim povezana vprašanja okolja, podnebnih sprememb in energije na drugi strani;
8. opominja, da je hitra ustanovitev Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat) na prejšnjem vrhunskem srečanju na Dunaju kot parlamentarnega telesa strateškega partnerstva pomemben korak k demokratični legitimnosti in institucionalnemu okviru tega partnerstva, ki bo služil kot forum za razpravo, nadzor in spremljanje vseh vprašanj, ki zadevajo strateško partnerstvo in so naslovljena na parlamentarno skupščino;
9. priporoča, da se Evropska unija ter latinskoameriške in karibske države na vrhunskem srečanju v Limi znova zavežejo spoštovanju načel in vrednot večstrankarske parlamentarne demokracije, svobodi izražanja in tiska in spoštovanju človekovih pravic ter se odrečejo vsem oblikam diktature in avtokratske oblasti;
Skupni ukrepi za učinkovit multilateralizem
10. opozarja na prednosti, ki jih lahko evro-latinskoameriškim partnerjem prinese skupno prizadevanje za multilateralizem, saj imajo partnerske države več kot milijardo prebivalcev ter predstavljajo tretjino vseh držav članic Združenih narodov in ustvarijo četrtino svetovne trgovine;
11. predlaga, naj strateško partnerstvo temelji na uresničljivih ciljih in skupnih programih, ki jih navdihuje skupna odločitev za multilateralizem (kjotski protokol, Mednarodno kazensko sodišče, boj proti smrtni kazni in terorizmu, odločilna vloga Združenih narodov);
12. priporoča celovite ukrepe na vseh tistih področjih in forumih, kjer so jasno izražena njegova načela, vrednote in interesi, vključno s svetovnim mirom in varnostno politiko v okviru Združenih narodov, varstvom človekovih pravic, zaščito okolja, razvojem, udeležbo civilne družbe v procesu vladanja ter reformo mednarodnega finančnega sistema in njegovih institucij (Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad);
13. poudarja, da je multilateralni pristop najustreznejši način za soočanje s skupnimi izzivi in nevarnostmi, ki pestijo evro-latinskoameriške partnerje, na primer terorizmom, preprodajo drog, organiziranim kriminalom, korupcijo in pranjem denarja, trgovino z ljudmi in nezakonitim priseljevanjem, podnebnimi spremembami in vprašanji v zvezi z zanesljivo oskrbo z energijo;
14. znova izraža prepričanje, da je treba v boju proti terorizmu strogo spoštovati človekove pravice, državljanske svoboščine in pravno državo; zahteva takojšnjo brezpogojno izpustitev vseh ugrabljenih v Kolumbiji, zlasti tistih z zdravstvenimi težavami; meni, da mora biti odločitev gverilske skupine FARC oziroma drugih organizacij, odgovornih za ugrabitve, o izpustitvi ugrabljencev enostranska, če pa se to ne bo zgodilo, je treba doseči sporazum o takojšnji izmenjavi ujetnikov iz humanitarnih razlogov;
15. podpira resolucije Združenih narodov, vrhunskega srečanja EU ter latinskoameriških in karibskih držav in Evropskega parlamenta, v katerih so zavrnili vsakršne prisilne ukrepe, na primer tiste v določbah ekstrateritorialne zakonodaje, ki so zaradi svoje enostranske in ekstrateritorialne narave v nasprotju z mednarodnim pravom, izkrivljajo trgovino med evro-latinskoameriškimi partnerji ter ogrožajo skupno prizadevanje za multilateralizem;
Odločna spodbuda za regionalno povezovanje in pridružitvene sporazume
16. meni, da sta sklenitev in izvajanje celovitih, velikopoteznih in uravnoteženih pridružitvenih sporazumov med EU in Latinsko Ameriko, ki bodo kot dopolnilo multilateralizmu STO prispevali k spoštovanju človekovih, gospodarskih in socialnih pravic državljanov, vzajemnemu trajnostnemu razvoju in odpravljanju socialne neenakosti, strateški cilj v mednarodnem prostoru, za katerega so značilni vse večja medsebojna odvisnost, gospodarska rast, pojav novih gospodarskih sil in vse večji svetovni izzivi;
17. predlaga, da se na gospodarskem in trgovinskem področju ustanovi evro-latinskoameriško območje vsestranskega medregijskega partnerstva, zasnovano na modelu, združljivim z načeli Svetovne trgovinske organizacije in regionalizma, ki bo uvedeno v dveh fazah:
a) v prvi fazi čimprejšnja sklenitev pogajanj o sporazumih o dvoregijskem partnerstvu EU-Mercosur, EU-Andska skupnost in EU-Srednja Amerika ter razširitev veljavnih sporazumov EU-Mehika in EU-Čile;
b) v drugi fazi, ki bo dokončana leta 2012, sklenitev sporazuma o vsestranskem medregijskem partnerstvu, s katerim bodo različni vidiki strateškega partnerstva dobili pravno in institucionalno podlago ter popolno geografsko kritje in ki bo spodbujal prost pretok ljudi in dvoregijsko trgovinsko izmenjavo z razširitvijo integracijskih sporazumov znotraj Latinske Amerike in s procesom partnerstva EU z vsemi državami in regionalnimi skupinami,
18. zato predlaga, da se na vrhu v Limi naroči priprava študije o izvedljivosti sporazuma o vsestranskem medregijskem partnerstvu, ki naj bi pripeljala do vzpostavitve območja celovitega partnerstva;
O programu iz Lime za izkoreninjenje revščine, neenakosti in izključevanja
19. poziva vrhunsko srečanje v Limi, naj ta program vključuje sprejetje omejenega števila jasnih, konkretnih in preverljivih zavez za vse omenjene teme; s temi zavezami mora strateško partnerstvo dobiti nov zagon, hkrati pa se mora bistveno izboljšati raven življenja državljanov z obeh strani Atlantika; priporoča, da se nameni posebna pozornost zmanjšanju socialnih neenakosti in vključevanju skupin (zlasti avtohtonega prebivalstva), ki so na robu družbe in nimajo priložnosti;
20. bistvenega pomena je, da obe regiji v svoje skupne pobude in programe na trajen, praktičen in skladen način vključita cilj dosege socialne kohezije; potrjuje, da evro-latinskoameriška partnerja združuje skupen solidaren projekt, v katerem tržno gospodarstvo in socialna kohezija nista nasprotnika, temveč se medsebojno dopolnjujeta;
21. priporoča, naj program iz Lime za izkoreninjenje revščine, neenakosti in izključevanja vključuje jasne ukrepe, kot so:
– skupni ukrepi za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015;
– uporaba finančnega instrumenta Unije za razvojno sodelovanje mora biti prilagojena dejanskim potrebam, saj ima precejšen vpliv na države s srednjimi dohodki, za katere je sodelovanje na področju tehnologije, višjega in visokošolskega izobraževanja ter inovativnosti in gospodarsko sodelovanje izjemno pomembno;
– postopna uporaba sredstev instrumenta Unije za pospeševanje demokracije in človekovih pravic za pomoč in programe, namenjene izboljšanju vladanja, sistema demokratičnih institucij in položaja človekovih pravic v državah Latinske Amerike;
– začetek izvajanja programov EU v latinskoameriških državah na področju poklicnega usposabljanja, izobraževanja, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, kulture, zdravja in preseljevanja;
– podpora za programe institucionalnih in davčnih reform;
–ustanovitev sklada za dvoregijsko solidarnost;
–povečanje dodeljenih proračunskih sredstev, da se bodo lahko uresničile napovedane velike ambicije;
22. poziva partnerje, naj sprejmejo preudarne in učinkovite politike na področju demokratičnega vodenja, socialnih zadev, javnih financ in davkov, da se bo povečala socialna kohezija, zmanjšale pa revščina, neenakosti in marginalizacija;
23. meni, da je izobrazba in naložbe v človeški kapital osnova za socialno kohezijo, gospodarski in socialni razvoj ter družbeno mobilnost; poudarja svojo podporo vzpostavitvi skupnega prostora višjega in visokošolskega izobraževanja EU ter latinskoameriških in karibskih držav; poudarja, da je v Latinski Ameriki in v Evropi država tista, ki mora zagotoviti dostop do izobraževanja in do drugih javnih dobrin (zdravstvo, voda, varnost);
24. meni, da politika razvojnega sodelovanja Unije, namenjena Latinski Ameriki, nujno potrebuje nov zagon, tako da se poleg glavnih elementov, namreč boja proti revščini in socialnim neenakostim, vključi tudi pristop, s katerim bodo upoštevane različne gospodarske in socialne okoliščine ter stopnje razvoja držav Latinske Amerike;
25. meni, da je zato nujno treba opustiti način razvojnega sodelovanja, pri katerem je Latinski Ameriki zagotovljena le pomoč, in namesto tega spodbuditi sodelovanje na področju tehnologije, višjega in visokošolskega izobraževanja ter inovativnosti in izkoristiti sredstva, ki jih na tem področju ponuja sedmi okvirni program;
Razvoj oblik sodelovanja na področju migracijskih politik
26. vrhunskemu srečanju priporoča, naj vzpostavi sistematični dvoregijski dialog o preseljevanju, s katerim bo zagotovljena zaščita človekovih pravic delavcev migrantov neodvisno od njihovih razmer, in naj na področju prostega pretoka oseb okrepi in poglobi sodelovanje z latinskoameriškimi državami izvora in tranzita na podlagi splošnih in uravnoteženih meril, kot že velja za afriške, sredozemske in sosedske države na vzhodu in jugovzhodu Unije;
27. poziva, naj imajo vprašanja o nezakonitem preseljevanju in možnosti zakonitega preseljevanja prednostno vlogo v tem dialogu, zlasti z državami izvora in/ali tranzita nezakonitih priseljencev;
28. predlaga, da se za leto 2012 preučijo skupna pravila in predpisi splošnega obsega za omogočanje prostega pretoka ne le blaga, storitev in kapitala, ampak tudi oseb; tako bi postopoma vzpostavili partnerstvo, ki bi v širokem obsegu koristilo obema stranema in bi vključevalo splošen pristop, ki ga na področju preseljevanja podpira Organizacija združenih narodov;
29. ponovno poudarja, da je treba zmanjšati pretirane stroške za denarna nakazila delavcev migrantov in podpreti vrnitev tistih, ki si to želijo, s programi, ki bodo zaščitili vse njihove pravice, človeško dostojanstvo in položaj;
30. poziva Evropsko komisijo, naj pripravi sporočilo, ki bo latinskoameriškim in karibskim državam dal prednosti, instrumente in predvidevanja globalnega pristopa k vprašanju migracij, ki ga je decembra 2005 oblikoval Evropski Svet in nadaljnjo razvil decembra 2006;
O programu iz Lime o trajnostnem razvoju, zlasti glede okolja, podnebnih sprememb in energije
31. priporoča, naj se v političnem programu med Evropsko unijo in latinskoameriškimi državami da prednost sodelovanju na področju podnebnih sprememb in politik za preprečevanje globalnega segrevanja; opozarja, da so največje žrtve podnebnih sprememb in poslabšanja okolja najrevnejši prebivalci, zlasti avtohtoni;
32. opozarja, da je pri tem zavezništvo Evropske unije in Latinske Amerike bistvenega pomena, saj imata obe strani interes za spodbujanje trajnostnega razvoja in okoljskega ravnovesja, zaradi česar bi morali skupaj podpreti svoje okoljske pobude na mednarodni ravni;
33. poziva latinskoameriške partnerje, naj v primerih, kjer se strani ne bi strinjali o podrobnostih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam (na primer pri zračnem prometu), sprejme konstruktiven pristop in da se v nobenem primeru ne prepreči izvajanje pobud;
34. evro-latinskoameriškim partnerjem priporoča, naj si skupaj prizadevajo, da bi se kjotskemu protokolu pridružile države z velikimi emisijami, ki tega še niso storile, in tudi za okrepitev in uskladitev stališča pri pogajanjih o mednarodnih instrumentih v zvezi z globalnim segrevanjem in za spodbujanje trgovanja z emisijami med regijama;
35. meni, da je treba nujno združiti gospodarski in trajnostni razvoj; pri tem podpira tiste države, ki so v najbolj neugodnem položaju pri njihovem dvojnem prizadevanju za zmanjšanje škodljivih emisij ter za izboljšanje napredka in družbene blaginje;
36. zagovarja vzpostavitev skupnih mehanizmov in sodelovanje v mednarodnih organih Latinske Amerike in Karibov (kot je Organizacija sporazuma o amazonskem sodelovanju) za določanje in financiranje zaščite in trajnostnega razvoja velikih svetovnih naravnih rezervatov, kot je amazonska regija, v različnih državah Latinske Amerike;
37. poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja izvajanje okoljskih politik v državah Latinske Amerike; meni, da je treba okrepiti sodelovanje in izvajanje najboljših praks, k čemur morajo prispevati tudi sredstva, ki jih namenja Evropska unija, in politika razvojne pomoči;
38. poziva vrhunsko srečanje v Limi, naj na podlagi sporazuma z Balija pripravi skupne pobude na področjih, kot so podnebne spremembe, širjenje puščav, energija (zlasti na področju obnovljivih virov energije in biogoriv), voda, biotska raznovrstnost, gozdovi in ravnanje s kemičnimi proizvodi;
O okrepitvi institucionalnih mehanizmov za spodbujanje in predvidevanje
39. prav tako priporoča:
a) ustanovitev evro-latinskoameriške ustanove za spodbujanje dialoga med partnerji, ki bo javno-zasebne narave in podobna tistim, ki že obstajajo za druga geografska območja, kot sta Azija ali Sredozemlje; poziva Komisijo, naj za to pripravi podroben predlog;
b) ustanovitev dvoregijskega centra za preprečevanje konfliktov, namenjenega vnaprejšnjemu odkrivanju vzrokov možnih nasilnih in oboroženih konfliktov ter njihovemu preprečevanju in zaustavitvi možnega stopnjevanja,
c) zopet predlaga ustanovitev centra za spremljanje migracij, ki bi bil namenjen stalnemu in podrobnemu spremljanju vseh vprašanj, povezanih z migracijskimi tokovi na evro-latinskoameriškem območju;
40. meni, da je nujno treba okrepiti parlamentarno razsežnost strateškega partnerstva in zagotoviti vključitev nedavno ustanovljenega parlamenta Mercosur v evro-latinskoameriško skupščino;
41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedstvu petega vrhunskega srečanja Evropske unije ter latinskoameriških in karibskih držav, Svetu Evropske unije in Evropski komisiji, parlamentom držav članic Evropske unije in vseh latinskoameriških in karibskih držav, latinskoameriški parlamentarni skupščini, latinskoameriškemu in srednjeameriškemu parlamentu, andskemu parlamentu in parlamentu Mercosur.