Dokument zasedanja

 

18.11.2009                                                                                                              B7‑0147/2009

PREDLOG RESOLUCIJE

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0222/2009

v skladu s členom 115(5) poslovnika

o evro-sredozemskem gospodarskem in trgovinskem partnerstvu ob bližajoči se osmi ministrski konferenci o trgovini Euromed v Bruslju 9. decembra 2009

Metin Kazak, Niccolò Rinaldi, Pilar del Castillo Vera, Marielle De Sarnez, Robert Rochefort, Ramon Tremosa I Balcells, Ivo Vajgl

v imenu skupine ALDE

 

B7‑0147/2009

Resolucija Evropskega parlamenta o evro-sredozemskem gospodarskem in trgovinskem partnerstvu ob bližajoči se osmi ministrski konferenci o trgovini Euromed v Bruslju 9. decembra 2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995, ki je ustanovila partnerstvo med Evropsko unijo in državami južnega in vzhodnega Sredozemlja,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 11. marca 2003 "Razširjena Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi” ( KOM(2003)0104 ), njenega strateškega dokumenta s smernicami za evropsko sosedsko politiko (ESP) z dne 12. maja 2004 ( KOM(2004)0373 ), njenega sporočila Svetu z dne 9. decembra 2004 o njenih predlogih v prid akcijskim načrtom v okviru ESP ( KOM(2004)0795 ), akcijskih načrtov za Izrael, Jordanijo, Maroko, palestinsko oblast, Tunizijo in Libanon in Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva[1],

–   ob upoštevanju evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov med Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami na eni strani in Tunizijo[2], Izraelom[3], Marokom[4], Jordanijo[5], Egiptom[6], Libanonom[7], in Alžirijo[8] na drugi strani ter evro-sredozemskega vmesnega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Skupnostjo in PLO (v korist palestinskih oblasti)[9]; ob upoštevanju Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES – Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze Carinske unije (96/142/ES)[10],

–   ob upoštevanju sporazuma iz Agadirja o prosti trgovini, ki so ga dne 25. februarja 2004 podpisali Jordanija, Egipt, Tunizija in Maroko,

–   ob upoštevanju vrhunskega srečanja v Parizu 13. julija 2008 med voditelji držav in predsedniki vlad evro-sredozemskih držav, na katerem je bila ustanovljena sredozemska unija (UfM),

–   ob upoštevanju šeste ministrske konference o trgovini Euromed z dne 21. oktobra 2007 v Lizboni,

–   ob upoštevanju sedme ministrske konference o trgovini Euromed z dne 2. julija 2008 v Marseillu,

–   ob upoštevanju srečanja visokih uradnikov Euromeda za trgovino 11. novembra 2009 v Bruslju,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sredozemski politiki EU, zlasti resolucije z dne 15. marca 2007 o ustanovitvi evro-sredozemskega območja prostotrgovinske izmenjave in resolucije z dne 19. februarja 2009 o barcelonskem procesu - sredozemski uniji,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,

A. ker se je s konferenco v Barceloni leta 1995 začel zelo ambiciozen projekt, namreč oblikovanje novih in tesnejših političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih povezav med severom in jugom Sredozemlja; ker je treba barcelonski proces hitro okrepiti z ustanovitvijo prostotrgovinskega območja,

B.  ker se sredozemska unija, ki naj bi poživila postopek evro-sredozemskega povezovanja s konkretnimi in prepoznavnimi projekti, še ni v celoti uveljavila; ker med januarjem in julijem 2009 ni bilo zasedanj Euromeda zaradi vojne v Gazi,

C. ker je bilo srečanje ministrov za zunanje zadeve, ki naj bi bilo 24. in 25. novembra v Istanbulu, preloženo zaradi bojkota arabskih držav, ki so protestirale proti stališču Izraela o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu,

D. ker morajo države južnega in vzhodnega Sredozemlja odpraviti politične in gospodarske ovire, ki trenutno onemogočajo proces povezovanja v regiji, da se doseže plodnejše medsebojno sodelovanje,

E.  ker se evro-sredozemski trgovinski odnosi nenehno krepijo in se zdi, da je EU naravni trgovinski partner te regije, saj sredozemske države realizirajo 46,6 % skupnega izvoza z Evropsko unijo,

F.  ker je skupna trgovina sredozemske regije z EU v letu 2008 dosegla 246,7 milijarde EUR, kar je približno 8 % skupne zunanje trgovine EU, pri čemer ima EU pozitivno bilanco v svojo korist v višini 15,3 milijarde EUR,

G. ker je EU glavni tuji vlagatelj v tej regiji (razen v Izraelu) in ker so naložbe Unije dosegle rekordnih 15,3 milijard EUR v letu 2006, v letu 2007 pa so se zmanjšale,

H. ker se trgovina s storitvami postopno povečuje z vse večjo pozitivno bilanco v korist sredozemskih držav (zlasti zaradi turizma) in je v letu 2006 dosegla rekordnih 11,6 milijarde EUR,

I.   ker kljub takšnim številkam raven trgovine in naložb EU v državah južnega Sredozemlja ostaja pod pričakovanji, trgovina z blagom in storitvami še ni dovolj razvejana glede na potencial evro-sredozemske regije, države partnerice južnega Sredozemlja pa privabljajo zelo malo tujih naložb; ker tuje neposredne naložbe v tej regiji ostajajo na zelo nizki ravni v primerjavi z drugimi deli sveta; ker so med državami velike razlike v zmožnosti privabljanja tujih neposrednih naložb,

J.   ker regionalno gospodarsko povezovanje med državami na jugu kljub nekaterim pomembnim pobudam, kot je sporazum iz Agadirja, še vedno ni bilo vzpostavljeno in so zato trgovinski tokovi med temi državami zelo šibki in predstavljajo približno 6 % njihove skupne trgovine,

K. ker proizvajalci tekstila, oblačil in obutve izgubljajo velike tržne deleže zaradi globalnega trga in močne konkurence iz Azije,

L.  ker je Evropska unija podpisala sporazume o prosti trgovini z vsemi južnimi sredozemskimi partnerji, razen s Sirijo in Libijo; ker so bila pogajanja o pridružitvenem sporazumu s Sirijo zaključena, vendar je Sirija odložila podpis sporazuma; ker je Komisija začela pogajanja z Libijo,

M. ker bi morali dvostranski pristop, ki je sestavni del takšnega procesa in posledica posebnih kulturnih, družbenih, gospodarskih in političnih razlik, voditi in podpirati z bolj globalno vizijo in načrtom odnosov med različnimi partnerji, spremljati pa ga mora tudi regionalni pristop,

N. ker so učinki gospodarske in finančne krize dodatno zaostrili obstoječe politične, gospodarske in socialne izzive držav partneric EU, zlasti težave z brezposelnostjo,

1.  ponovno opozarja na strateški pomen ustanovitve celostnega prostotrgovinskega območja Euromed, ki bo občutno prispevalo k miru, napredku in varnosti v celi regiji, zato podpira ukrepe in prizadevanje za odpravo preprek in ovir; poudarja, da uspeh evro-sredozemskega partnerstva, zlasti sporazumov o prosti trgovini, zahteva nenehno in usklajeno prizadevanje vseh strani;

2.  meni, da so v zadnjem desetletju veliki in nepredvideni politični dogodki, kot je spor na Bližnjem vzhodu, imeli precejšen negativni učinek na napredek in razvoj evro-sredozemskega partnerstva in prostotrgovinskega območja, kar je tudi eden od razlogov za zamudo pri njegovem izvajanju; obžaluje, da je bilo zaradi enakih političnih razlogov zadnje evro-sredozemsko srečanje zunanjih ministrov odpovedano in da sredozemska unija ne napreduje;

3.  je seznanjen, da bodo ministri za trgovino evro-sredozemskega partnerstva razpravljali o ukrepih za reševanje sedanjih pomanjkljivosti trgovinskih in gospodarskih odnosov partnerstva, o novem evro-sredozemskem trgovinskem načrtu ter o novem mehanizmu za lažje trgovanje in vlaganje v regiji; meni, da bi morali obstoječe pridružitvene sporazume poleg trgovanja z blagom razširiti tudi na kmetijstvo, storitve, naložbena in regulativna vprašanja, pravice intelektualne lastnine, preprečevanje ponarejanja, konkurenco in javna naročila ter instrumente trgovinske zaščite, da bi se približali celostnemu sporazumu o prosti trgovini;

4.  odločno spodbuja države partnerice EU iz južnega Sredozemlja, naj razvijejo trgovino Jug-Jug, ob tem pa naj se opirajo na gospodarski sporazum iz Agadirja, ki so ga podpisali Egipt, Jordanija, Maroko in Tunizija, ter poziva druge države v regiji, naj se pridružijo temu sporazumu in razvijejo dodatne pobude za povezovanje, v katerih bodo sodelovale partnerice iz južnega Sredozemlja, ter naj izkoristijo sinergije, ki nastajajo s poglabljanjem evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov med sredozemskimi državami in EU; poudarja, da se morajo institucije EU pozitivno odzvati na zahteve za tehnično podporo za spodbujanje takšnega gospodarskega povezovanja Jug-Jug;

5.  meni, da je treba okrepiti sistem kumulacije porekla, saj gre za uporabno orodje za oživljanje trgovine v regiji; ta pravila o poreklu je treba osvežiti in poenostaviti, da se upoštevajo interesi partneric Euromed; zato poziva, naj se regionalni sporazum o vseevropsko-mediteranskem sistemu kumulacije porekla sklene leta 2010;

6.  opozarja, da je treba okrepiti partnerstvo Sever-Jug, da se ohrani konkurenčnost evro-sredozemske proizvodnje in trgovine s tekstilom in oblačili, ter da je treba spodbujati dejavnosti držav južnega in vzhodnega Sredozemlja z višjo dodano vrednostjo, ki temeljijo na ustvarjalnosti in inovacijah, in ne zgolj na selitvi dejavnosti;

7.  poudarja, da je treba okrepiti varnost naložb v Sredozemlju s sistemom, ki usklajuje strategije za mala in srednja podjetja ter pokriva veliko različnih področij: zaščito, financiranje, obveščanje in omrežno povezovanje malih in srednjih podjetij;

8.  opozarja, da je treba ustanoviti evro-sredozemsko banko za naložbe in razvoj, ki bi zagotovila donatorje z obeh strani Sredozemlja in bi lahko privabila neposredne tuje naložbe, ki jih evro-sredozemska regija potrebuje;

9.  meni, da je novi predlog za ustanovitev evro-sredozemskega mehanizma za lažje vlaganje pomemben korak k centralizaciji in širjenju informacij po skupni mreži, kar bi gospodarskim subjektom omogočilo, da si ustvarijo celovito predstavo o trgovinskih in naložbenih razmerah v regiji; poudarja, da mora ta instrument dopolniti obstoječe mreže;

10. pozdravlja ustanovitev sklada InfraMed (ki so ga ustvarile francoska „Caisse des dépôts“, italijanska „Cassa depositi e prestiti“, egiptovska „EFG Hermes“ in maroška „Caisse de dépôt et de gestion“), ki je bil v okviru sredozemske unije opredeljen kot dolgoročni naložbeni sklad za financiranje infrastrukturnih projektov;

11. meni, da bi bilo treba območje proste trgovine, čeprav vsi pogoji še niso doseženi, dopolniti s postopno sprostitvijo prostega pretoka delavcev, če bodo razmere to dovoljevale, medtem ko je treba ob tem upoštevati razmere na evropskem trgu dela in trenutna stališča mednarodne skupnosti o povezavah med preseljevanjem in razvojem; poudarja pomen zmanjšanja stroškov za transfer prihrankov priseljenih delavcev, da se lahko ta sredstva kar najučinkoviteje uporabijo v lokalnem gospodarstvu; meni, da bi morali olajšati podelitev vizumov, še posebej za udeležene v evro-sredozemskem partnerstvu, študente, zaposlene na univerzah in za vse, ki delujejo na družbeno-gospodarskem področju;

12. meni, da bi moral barcelonski proces- sredozemska unija okrepiti obstoječe oblike sodelovanja evro-sredozemskega partnerstva, da se vsem državam partnericam ponudi možnost sodelovanja v regionalnih programih in zadevnih politikah EU na osnovi prednostnih nalog in ciljev, določenih s skupnim dogovorom; poudarja, da je pomembno razširiti obseg programov Skupnosti, da se bodo lahko v njih vključile države partnerice, zlasti na področju izobraževanja, raziskav in poklicnega usposabljanja (izmenjava študentov itd.);

13. poudarja, da ima sredozemska unija potencial, da pozitivno vpliva na barcelonski proces; poudarja, da bo opredelitev v skladu z okvirom, ki je bil določen julija 2008 v Parizu, o pomembnih projektih v strateških sektorjih, kot so izgradnja nove infrastrukture, sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji, komunikacije in izkoriščanje obnovljivih virov energije, prispevala k razvoju in lajšanju evro-sredozemske trgovine in naložb; nadalje poudarja, da je treba nujno najti rešitev za mir na Bližnjem vzhodu, vendar spori v regiji ne bi smeli ovirati izpolnjevanja sprejetih zavez; poziva k uresničitvi načrtovanih sej sredozemske unije in k ustanovitvi stalnega sekretariata v Barceloni;

14. nadalje poudarja, da dvostranskih pristopov ne bi smeli uporabljati v škodo večstranskemu regionalnemu pristopu; meni, da mora Komisija spoštovati načelo pogajanja med regijami in hkrati zagovarjati tesnejše sodelovanje z najbolj naprednimi partnerji ob ustreznem spoštovanju njihovih političnih, kulturnih in družbenih značilnosti;

15. spodbuja uporabo sončne in vetrne energije v Sredozemlju; pozdravlja napredek, ki je bil nedavno dosežen z industrijsko pobudo DESERTEC, namenjeno razvoju velikega potenciala sončne energije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki; poudarja, da morajo biti ukrepi Evropske unije glede projekta DESERTEC dosledni ter morajo dejavno prispevati k razvoju severnoafriških in bližnjevzhodnih držav;

16. poziva Komisijo, naj izčrpno obvešča Parlament o napredku pridružitvenega sporazuma s Sirijo, katerega podpis je Sirija nedavno odložila; meni, da obstajajo določeni pomisleki glede ponovne vključitve Libije v pogajanja za sporazum o pridružitvi, v širšem okviru pa v barcelonski proces in sredozemsko unijo; poziva Komisijo, naj Parlament celovito obvešča ter ga vključi in se z njim posvetuje na vsaki stopnji pogajanj;

17. meni, da je načrt, ki ga je predlagala Komisija, uresničljiv instrument, ki bo v prihodnjih letih oživil barcelonski proces-sredozemsko unijo, zato poziva trgovinske ministre Euromed, naj ga podprejo na svojem sestanku 9. decembra 2009; poziva visoke uradnike za evro-sredozemsko trgovino, naj spremljajo izvajanje načrta v prihodnjih letih in naj predlagajo ustrezne spremembe, ter poziva, naj bo Parlament obveščen teh ukrepih;

18. poudarja vlogo Evro-sredozemske parlamentarne skupščine kot demokratičnega organa, ki poslance z obeh strani Sredozemlja združuje v podpori trem stebrom barcelonskega procesa; poziva k tesnejšemu sodelovanju med Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, Komisijo in Svetom na gospodarskem področju;

19. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, voditeljem držav in vlad, parlamentom držav članic in držav južnega in vzhodnega Sredozemlja ter Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.

[1] UL L 310, 9.11.2006, str. 1.
[2] UL L 97, 30.3.1998, str. 2.
[3] UL L 147, 21.6.2000, str. 3.
[4] UL L 70, 18.3.2000, str. 2.
[5] UL L 129, 15.5.2002, str. 3.
[6] UL L 304, 30.9.2004, str. 39.
[7] UL L 143, 30.5.2006, str. 2.
[8] UL L 265, 10.10.2005, str. 2.
[9] UL L 187, 16.7.1997, str. 3.
[10] UL L 35, 13.2.1996, str. 1.