Dokument zasedanja
8. 12. 2010 B7‑0693/2010
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika
o skupni strategiji EU-Afrika pred tretjim vrhunskim srečanjem Afrika-EU
Judith Sargentini
v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o skupni strategiji EU-Afrika pred tretjim vrhunskim srečanjem Afrika-EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju skupne strategije Afrike in EU („skupna strategija“) in prvega akcijskega načrta (2008–2010) za izvajanje strateškega partnerstva Afrike in EU, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad EU in Afrike na srečanju v Lizboni 8. in 9. decembra 2007,
– ob upoštevanju sklepov s tretjega vrhunskega srečanja EU-Afrika v Tripoliju 29. in 30. novembra 2010,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker lahko skupna strategija EU-Afrika doseže visoko zastavljene cilje samo, če bodo ustrezno obravnavana odločilna vprašanja, ki so pogoj za razvoj te celine,
B. ker skupne strategije Afrika-EU minula desetletja sodelovanja med obema celinama niso izučila, pač pa je osredinjena samo na evropske gospodarske interese, kar kaže tudi evropski strateški dokument o trgovini z naslovom „Globalna Evropa: konkuriranje v svetu“,
C. ker evropska trgovinska strategija teži k zagotavljanju dostopa EU do surovin, ki jih posedujejo države v razvoju, in njihovih kmetijskih proizvodov, velikim evropskim podjetjem pa odpira trg teh držav na njihovo škodo,
D. ker je dostop do trga EU za države v razvoju dejansko omejen samo na izvoz surovin, ki so manj obdavčene kot predelani izdelki, zaradi takšnega ravnanja pa se te države ujete v zanki večnega dobavitelja surovin za evropsko industrijo,
E. ker nezakoniti beg kapitala in izogibanje davkom afriškim državam odteguje krvavo potrebna finančna sredstva, s katerimi bi lahko razvile socialno in gospodarsko infrastrukturo v zdravstvu, izobraževanju, zaposlovanju itd.,
F. ker bi morala strategija Afrika-EU temeljiti na pravičnem razmerju in skladni politiki, da bi afriške države lahko prekinile začarani krog revščine in odvisnosti,
1. obžaluje, da skupne strategije Afrika-EU minula desetletja sodelovanja med obema celinama niso izučila in da ni zmogla ustvariti novega odnosa, ki bi temeljil na dolgoročni viziji trajnostnega razvoja s pravičnimi, skladnimi, participativnimi ter socialno in okoljsko usmerjenimi področji politike;
2. poudarja, da bi morala biti načela skupne strategije Afrika-EU zasnovana tako, da bi podpirala trajnostne potrebe držav v razvoju, zato da bi se lahko spopadle z revščino, zagotovile dostojen dohodek in preživetje ter uresničevanje temeljnih človekovih pravic, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi pravicami;
3. obžaluje, ker tuji vlagatelji, ki jih podpirajo vlade, kupujejo kmetijska zemljišča v Afriki, kar utegne ob neustrezni ureditvi ogroziti lokalno preskrbo s hrano ter povzročiti hude in daljnosežne posledice, če to vprašanje ne bo obravnavano na vrhunskem srečanju;
4. poudarja, da pravična trgovina med EU in državami v razvoju pomeni pravično ceno za vire in kmetijske proizvode teh držav, torej ceno, ki bi odražala notranje in zunanje stroške, obenem pa bi morali biti zagotovljeni temeljni delovni standardi ILO ter varstvo okolja;
5. poziva afriške in evropske voditelje, naj se zares zavežejo oblikovanju mehanizma, s katerimi bi preprečili nezakoniti beg kapitala in davčne utaje, spodbudili popolno preglednost in poročanje po državah ter povečali mednarodni pritisk na vse jurisdikcije, ki bi utegnile dovoljevati izogibanje davkom ali davčne utaje v Afriki;
6. meni, da je tudi politika preprečevanja konfliktov bistven pogoj za trajni mir ter da bi bilo treba obravnavati strukturne vzroke konfliktov z vzpostavitvijo politike trajnostnega razvoja, s čimer bi izpolnili osnovne potrebe prebivalcev Afrike in se borili proti brezposelnosti ter družbenim in gospodarskim krivicam;
7. meni, da je sprejetje novega ameriškega zakona o krvavih mineralih velik korak naprej v boju proti nezakonitemu izkoriščanju mineralov v Afriki, saj se iz tega napajajo državljanske vojne in konflikti; meni, da bi morala Komisija in Svet oblikovati podoben predlog, s katerim bi zagotovila sledljivost uvoženih mineralov na evropskem trgu;
8. poziva afriške in evropske voditelje, naj obravnavajo vidik razvoja, povezan z davki, in v Afriki vzpostavijo učinkovite in izvedljive davčne sisteme, da bi zagotovili trajnosten vir razvojnega financiranja z dolgoročnim ciljem nadomeščanja odvisnosti od tuje pomoči;
9. z obžalovanjem opaža, da EU še naprej sili v sprejetje sporazumov o gospodarskem partnerstvu, ne da bi pri tem upoštevala odpor afriških držav;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Ekonomsko-socialnemu odboru EU, gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu svetu Afriške unije, komisiji in izvršnemu svetu Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, svetu ministrov AKP in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.