Dokument zasedanja

 

14.12.2010                                                                                                              B7‑0733/2010

PREDLOG RESOLUCIJE

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0659/2010

v skladu s členom 115(5) poslovnika

o oblikovanju stalnega kriznega mehanizma za obvarovanje finančne stabilnosti evroobmočja

Sharon Bowles

v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve

 

B7‑0733/2010

Resolucija Evropskega parlamenta o oblikovanju stalnega kriznega mehanizma za obvarovanje finančne stabilnosti evroobmočja

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 121, 122, 126, 136 in 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2010 s priporočili Komisiji čezmejnem kriznem upravljanju v bančnem sektorju[1] (Ferreirovo poročilo),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2010 o evropskem instrumentu za finančno stabilnost in evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo ter prihodnjih ukrepih[2],

–   ob upoštevanju svojega vprašanja Komisiji z dne 24. junija 2010 o evropskem instrumentu za finančno stabilnost in evropskem mehanizmu za finančno stabilizacijo ter prihodnjih ukrepih[3],

–   ob upoštevanju svojega poročila z dne 30. junija 2010 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 479/2009 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[4],

–   ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 22. septembra 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega bančnega organa (Garcia-Margallovo poročilo)[5],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o izboljšanju gospodarskega upravljanja in okvira stabilnosti Unije, zlasti v evroobmočju[6] (Feiovo poročilo),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili (vmesno poročilo)[7] (poročilo P. Berès),

–   ob upoštevanju izjav voditeljev držav in vlad evroobmočja z dne 25. marca 2010,

–   ob upoštevanju sklepov z izrednega zasedanja sveta Ecofin 9. in 10. maja 2010,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo[8],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2010 o okrepitvi usklajevanja ekonomskih politik ( KOM(2010)250 ),

–   ob upoštevanju dokumenta Evropske centralne banke (ECB) z dne 10. junija 2010 o okrepitvi gospodarskega upravljanja v evroobmočju,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2010 o usklajevanje gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU ( KOM(2010)367 /2),

–   ob upoštevanju šestih zakonodajnih predlogov Komisije o gospodarskem upravljanju EU z dne 29. septembra 2010 (zakonodajni sveženj za gospodarsko upravljanje) – KOM(2010)522 , KOM(2010)523 , KOM(2010)524 , KOM(2010)525 , KOM(2010)526 in KOM(2010)527 ),

–   ob upoštevanju sklepa Evropske centralne banke 2010/624/EU z dne 14. oktobra 2010 o upravljanju poslov najemanja in dajanja posojil, ki jih sklene Unija v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo[9],

–   ob upoštevanju poročila delovne skupine o gospodarskem upravljanju Evropskega sveta z dne 21. oktobra 2010 o krepitvi gospodarskega upravljanja v EU,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 28. in 29. oktobra 2010,

–   ob upoštevanju izjave evroskupine z dne 28. novembra 2010,

–   ob upoštevanju vprašanja št.  B7-0199/2010 Komisiji o ustanovitvi stalnega kriznega mehanizma za ohranitev finančne stabilnosti evroobmočja,

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je za dolžniško krizo v evroobmočju potrebna obsežna in celovita rešitev, saj parcialni pristop doslej ni bil uspešen,

B.  ker so se Svet in države članice na izrednem zasedanju sveta Ecofin 9. in 10. maja 2010 dogovorili o začasnem mehanizmu za ohranitev finančne stabilnosti, vrednem 750 milijard EUR, kar zajema tudi stabilizacijski sklad za hitro odzivanje (evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, EFSM), vreden 60 milijard EUR, in evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF), vreden okoli 440 milijard EUR, s čimer naj bi dopolnili sredstva mednarodnega denarnega sklada – okoli 250 milijard EUR,

C. ker sta podlaga za delovanje evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo člen 122(2) PDEU in medvladni sporazum med državami članicami; ker za začetek njegovega delovanja veljajo strogi pogoji in je povezan s skupno podporo EU in Mednarodnega denarnega sklada, pogoji pa so podobni pogojem Mednarodnega denarnega sklada, prilagojeni socialnim in gospodarskim posebnostim držav, kjer se mehanizem uporablja, pa tudi upoštevaje njihovo razvojno agendo,

D. ker je bil evropski instrument za finančno stabilnost vzpostavljen kot pravna oseba s posebnim namenom, ki ji sredstva zagotavljajo države članice v skladu s svojim sorazmernim deležem vplačanega kapitala v Evropski centralni banki ter s svojimi ustavnimi zahtevami, in ki se bo po treh letih iztekla,

E.  ker je Komisija v svojem sporočilu z dne 12. maja 2010 ugotovila, da je kriza pokazala, da je potreben močan okvir za obvladovanje krize, ki bo dopolnil izvajanje izboljšanega pakta stabilnosti in rasti ter novi mehanizem za makroekonomski nadzor, ki naj bi preprečil neugodne posledice za proračun in konkurenčnost,

F.  ker je Evropska centralna banka v svoj dokument z dne 10. junija 2010 vključila predloge za okvir za obvladovanje dolžniške krize, s katerim naj bi priskrbeli finančno podporo državam članicam v evroobmočju, ki imajo otežen dostop do zasebnih posojil,

G. ker so se voditelji držav in vlad na zasedanju Evropskega sveta 28. in 29. oktobra 2010 dogovorili, da morajo države članice ustanoviti stalen krizni mehanizem, s katerim bi obvarovali finančno stabilnost evroobmočja kot celote (evropski mehanizem za stabilnost, ESM),

H. ker je namen evropskega mehanizma za stabilnost dopolniti novi okvir okrepljenega gospodarskega upravljanja za dejanski in strog gospodarski nadzor in usklajevanje, mehanizem pa se bo usmeril na preprečevanje in bo znatno zmanjšal verjetnost, da bi v prihodnosti spet prišlo do krize,

I.   ker je Parlament prepričan, da je tak stalni krizni mehanizem potreben za obvarovanje finančne stabilnosti evra, in je v Feiovem poročilu pozval k ustanovitvi evropskega denarnega sklada,

J.   ker je Parlament tudi v Ferreirovem in Garcia-Margallovem poročilu priznal, da je mehanizem za obvladovanje krize potreben kot dopolnilo nadzornim pooblastilom novih evropskih nadzornih organov, da bi zagotovili nadzor na finančnim sistemom Unije,

K. ker je predsednik evroskupine na njeni seji 6. decembra 2010 predlagal oblikovanje vseevropskih obveznic v podporo državam, ki se soočijo s finančnim težavami, vendar o tej temi niso razpravljali, saj so nekatere države tej zamisli nasprotovale,

L.  ker je od 29. septembra, ko je Komisija Parlamentu in Svetu predstavila zakonodajne predloge o gospodarskem upravljanju, prišlo že do več kriz na trgih, med drugim tudi na Irskem, kar morata Parlament in Svet upoštevati,

M. ker je bistveno izboljšati sedanje procese usklajevanja ekonomske politike in odpraviti prekrivanje, s čimer bi zagotovili, da bo strategija EU udeležencem na trgu in državljanom razumljiva, tako da se bomo premaknili v smer bolj integriranega pristopa in zagotovili spremembe v procesu odločanja,

N. ker je evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema, da bi prispeval k preprečevanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v EU, da ne bi prišlo do obdobij vsesplošne finančne krize in da bi pripomogli h gladkemu delovanju notranjega trga, s tem pa zagotovili trajnosten prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti,

1.  poziva Evropski svet, naj čim prej opredeli spremembe Pogodbe, ki so potrebne za ustanovitev evropskega mehanizma za stabilnost;

2.  želi spomniti, da je pozdravil ustanovitev mehanizma za finančno stabilnost za obvladovanje tveganja neplačila držav posojilojemalk, deloma z uporabo člena 122 PDEU kot pravne podlage tega načrta, ob tem pa se zaveda demokratičnega primanjkljaja in premajhne odgovornosti pri sklepih Sveta o svežnju za reševanje krize, saj ni bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim parlamentom; zahteva, naj se v prihodnjih predlogih in sklepih v zvezi s krizo pritegne Evropski parlament kot sozakonodajalca;

3.  poudarja, da pretresanje zakonodajnega svežnja o gospodarskem upravljanju z razumnega, praktičnega in demokratičnega vidika ne sme biti ločeno od sklepa Evropskega sveta o ustanovitvi stalnega kriznega mehanizma;

4.  kot sozakonodajalec želi poudariti, da je treba po metodi Skupnosti ustvariti stalen evropski denarni sklad; poudarja, da bi moral biti evropski mehanizem za stabilnost oziroma evropski monetarni sklad osnovan na solidarnosti ter strogem pogojevanju ter med drugim financiran iz glob, zaračunanih državam članicam po zaključku postopka zaradi prevelikih primanjkljajev, dolgov ali neravnovesij;

5.  meni, da bi bilo treba stalni krizni mehanizem, ki naj bi bil verodostojen, robusten, trajen in osnovan na bistvenih tehničnih razmerah, sprejeti z rednim zakonodajnim postopkom in ga oblikovati po metodi Skupnosti, da bi povečali udeleženost Evropskega parlamenta in s tem izboljšali demokratično odgovornost, uporabili pa tudi strokovno znanje, neodvisnost in nepristranskost Komisije; ob tem poziva Evropski svet, naj v okviru revizije PDEU zagotovi ustrezno pravno podlago za to;

6.  poziva Komisijo, naj oblikuje sporočilo, v katerem bo združila široke smernice ekonomskih politik (člen 121(2) PDEU) ter smernice za politike zaposlovanja (člen 148(2) PDEU) za razpravo v „evropskem semestru“, s čimer bi zmanjšali brezkončne nesmiselne razprave; poziva Komisijo, naj v vseh fazah te razprave zagotovi večjo udeležbo Evropskega parlamenta, da bi povečala demokratično odgovornost in javnost z njo pobliže seznanila;

7.  meni, da bi bilo treba pri izvajanju zakonodajnih predlogov o gospodarskem upravljanju, o katerem v Parlamentu in Svetu ravno poteka razprava, upoštevati odziv politike na posebna priporočila za države članice v okviru evropskega semestra;

8.  opominja, da bi moral evropski odbor za sistemska tveganja pri opredeljevanju sistemskih tveganj in zagotavljanju delovanja evropski mehanizem za stabilnost tesno sodelovati s Komisijo, Svetom in Parlamentom glede ocenjevanja solventnosti zadevnih držav;

9.  poziva Komisijo, naj po posvetovanju z Evropsko centralno banko oblikuje sporočilo z izčrpnim opisom evropskega mehanizma za stabilnost, ki bo vlagateljem, varčevalcem in udeležencem na trgu pojasnilo in izrecno potrdilo, da bo ta mehanizem popolnoma skladen s politiko in prakso Mednarodnega denarnega sklada glede udeležbe zasebnega sektorja, tako da se na trgu ne bodo več porajali pomisleki;

10. se zaveda, da bi bilo treba stalni krizni mehanizem uvesti čim prej, da bi zagotovili stabilnost na trgih in odpravili negotovost glede obveznic, ki so bile izdane v okviru začasnega mehanizma in jih bo treba poplačati, ko bo vzpostavljen stalni mehanizem;

11. priznava, da čeprav je ustanovitev delujočega mehanizma v interesu držav članic, do takrat, ko bo vzpostavljen, vse države ne bodo članice ali kandidatke za evroobmočje, zato poudarja, da bi bilo treba pojasniti njihove razmere, zlasti za tiste države, ki napredujejo proti evroobmočju in ki imajo evrska državna posojila; spominja, da imajo nečlanice evroobmočja možnost pomoči za plačilnobilančne težave po členu 143 PDEU;

12. poudarja, da bi morale biti države članice, ki niso v evroobmočju, pritegnjene k oblikovanju tovrstnega mehanizma, tistim državam članicam, ki bi v njem želele sodelovati, pa bi moralo biti to tudi omogočeno;

13. ugotavlja, da bi moral biti evropski mehanizem za stabilnost vsekakor strogo pogojen in med drugim financiran z inovativnimi orodji in/ali z globami, ki se v državah članicah uporabljajo zaradi prekomernega primanjkljaja, dolga ali zaradi postopka izrednega neravnovesja, če so zajeti v zakonodaji, o kateri ravno potekajo pogajanja, vendar skladno z obliko te zakonodaje;

14. poudarja, da mora financiranje stalnega kriznega mehanizma temeljiti na načelu „onesnaževalec plača“, torej da bi država članica, ki s svojim primanjkljajem povzroči večje tveganje in obremenitev z dolgom, morala financirati večji delež skupnega premoženja;

15. poudarja, da bi moral biti namen strogega in postopnega pogojevanja obnoviti trajnostno rast in ne bi smelo iti na račun najranljivejših, ne bi torej smelo zmanjševati povprečnih dohodkov ter povečevati revščine in neenakosti;

16. vztraja, da mora biti zasebni sektor udeležen pri porazdelitvi bremena, zato morajo biti pravila prilagojena posameznim primerom sodelovanja upnikov iz zasebnega sektorja in popolnoma skladna s politiko Mednarodnega denarnega sklada;

17. poudarja, da je pri informacijah o nacionalnih računih potrebna večja preglednost, tudi glede zunajbilančnih dejavnosti; poudarja, da morajo to podpreti zunanje revizije, zanesljive statistike in podatki ter odgovornost; pozdravlja povečana pooblastila Eurostata in spominja, da je Parlament v preteklosti pozval, naj se Eurostatu omogočijo nenapovedane inšpekcijske preglede računov držav članic, s čimer bi okrepili fiskalni nadzor;

18. poziva Komisijo, naj oblikuje sporočilo s podrobno opisanimi določbami in pogoji, povezanimi z evropskim mehanizmom za finančno stabilizacijo, ter drugimi instrumenti in svežnji EU za finančno pomoč, dodeljenimi v odziv na krizo;

19. poziva Komisijo, naj obvesti Evropski parlament o oceni, kako ustanovitev mehanizma za finančno stabilizacijo in uporaba celotne ponudbe posojil vpliva na bonitetne ocene EU;

20. poziva Komisijo, naj med obstoja evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo vsako leto klasificira izplačila iz proračuna EU, in s tem določi vrstni red, po katerem bo te izdatke preklicala, če bi bilo treba vrniti do 60 milijard EUR;

 

21. naroča svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo predsedniku Evropskega sveta, Svetu, predsedniku evroskupine, Komisiji, Evropski centralni banki ter parlamentom in vladam držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0276
[2] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0277            
[3] Vprašanje za ustni odgovor št. 0095/2010.
[4] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0253
[5] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0337
[6] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0377
[7] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2010)0376
[8] UL L 118, 12.5.2010, str. 1.
[9] UL L 275, 20.10.2010, str. 10.