Dokument zasedanja
9. 2. 2011 B7‑0097/2011
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika
o strategiji EU 2020
Malcolm Harbour
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta strategiji EU 2020
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom EU 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast,
– ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije o strategiji EU 2020 – vodilne pobude,
– ob upoštevanju priporočila Komisije o desetih prednostnih ukrepih,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Letni pregled rasti: za celovit odziv EU na krizo,
– ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta 17. in 18. junija 2010,
– ob upoštevanju neformalnega Evropskega sveta 11. februarja 2010,
– ob upoštevanju javnega posvetovanja o strategiji EU 2020, ki ga je sprožila Komisija, in njegovega izida (SEC(2010)116),
– ob upoštevanju ocene Komisije o lizbonski strategiji (SEC(2010)114),
– ob upoštevanju dokumenta Evropskega sveta o sedmih korakih za uresničitev evropske strategije za rast in delovna mesta,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta iz junija 2010 o vodilnih pobudah strategije EU 2020,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2010 o strategiji EU 2020,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Letni pregled rasti: za celovit odziv EU na krizo,
– ob upoštevanju akta o enotnem trgu, ki je bil objavljen 16. decembra 2010,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
Splošne ugotovitve
1. ugotavlja, da je glavni cilj strategije EU 2020 pospremiti Evropsko unijo skozi obdobje gospodarskega okrevanja v trajnostno in konkurenčno prihodnost;
2. poudarja, da se je treba osredotočiti na primerljive gospodarske prednosti Evropske unije, da se zagotovi, da bo strategija EU 2020 uspešna in da se doseže dodana vrednost EU;
3. poudarja, da je treba združiti vse analize, ki jih je opravila Komisija po objavi začetnega posvetovanja, vključno z letnim pregledom rasti, glavnimi cilji, smernicami za zaposlovanje in desetimi prednostnimi ukrepi, da se zagotovi dosleden, osredotočen in uspešen pristop ter da se izognemo usodi lizbonske strategije;
4. pozdravlja akt o enotnem trgu kot ključno politično pobudo za podkrepitev temeljev ciljev strategije EU 2020 in vodilnih pobud;
Upravljanje strategije EU 2020 in glavni cilji
5. pozdravlja objavo letnega pregleda rasti, vključno s poudarkom na tem, da morajo države članice pospešiti mobilizacijo trgov dela in vračanje brezposelnih na delo; podpira pozive državam članicam, naj še naprej izvajajo strukturne reforme za spodbuditev raziskav in inovacij, izkoristijo potencial in mednarodni vidik MSP in spodbudijo tehnološki napredek;
6. poudarja ključno vlogo ponovnega zagona enotnega trga pri doseganju ciljev za rast in konkurenčnost iz strategije EU 2020; meni, da je za ponovni zagon enotnega trga ključno celovito vodstvo z najvišje politične ravni; poziva, naj se v pomladno zasedanje Evropskega sveta vključi razprava o stanju ponovnega zagona enotnega trga, ki bi bila podprta s postopkom pregleda, s pomočjo katerega bi se ocenil napredek pri doseganju vmesnih ciljev;
7. poziva države članice, naj sprejmejo enotni trg tako, da določijo svoje cilje in sestavijo svoj načrt v skladu s prednostnimi nalogami enotnega trga;
8. pozdravlja zavezanost Komisije iz letnega pregleda rasti temu, da enotni trg postane prednostna naloga in središče pozornosti; priporoča, naj predsednik Komisije sprejme večjo odgovornost na področjih, na katerih ima Evropska unija pristojnost ali deljeno pristojnost, da tako pripomore k usklajevanju ukrepov in politične volje držav članic, da se v celoti uresničijo in izvršijo politike in ukrepi enotnega trga ter da se spoštujejo veljavni predpisi;
9. poudarja omejeno število prednostnih ukrepov, ki jih bo Evropski parlament izbral v svojih treh samoiniciativnih poročilih o aktu o enotnem trgu, ki bi ga sozakonodajalca morala sprejeti do 31. decembra 2012 – 20. obletnice enotnega trga; to bi bil prvi korak strategije EU 2020 in bi zagotovil jasno in ambiciozno vizijo, temelječo na političnem vodstvu in na nadzoru, zavezanosti in usklajenosti;
10. meni, da mora imeti razvoj pametnih in usklajenih vlaganj v realno gospodarstvo, vključno z vlaganji v raziskave in razvoj, obnovljive vire energije, mednarodne prometne mreže in digitalni enotni trg, ključno vlogo pri ponovni usmeritvi Evrope na trajnostno in konkurenčno dolgoročno pot rasti;
11. poziva Komisijo in države članice, naj poenostavijo upravne postopke in zmanjšajo upravno breme za MSP ter naj v celoti izvršujejo akt za mala podjetja;
12. opozarja na vlogo, ki jo lahko imajo pametni predpisi pri izboljšanju regulativnega okvira, v katerem delujejo podjetja; meni, da lahko ti predlogi pripomorejo k močnemu podjetniškemu okolju, ki bi privedel k rasti in inovacijam, vendar ugotavlja, da morajo vsi partnerji v zakonodajnem postopku sprejeti odgovornost za ustvarjanje učinkovitejših in manj obremenjujočih predpisov;
13. poziva sozakonodajalca, naj hitro sprejmeta patent EU, da se povečata inovativnost in konkurenčnost Evropske unije ter se tako privarčuje 250 milijonov EUR letno;
14. pozdravlja začetek obsežnega pregleda javnih naročil, ki kaže na potrebo po reformi; poziva države članice, naj temu dajo prednost, zlasti tako, da MSP omogočijo dostop;
15. poziva k temu, da se ustvari proračun, namenjen za javne razpise na področju inovativnih proizvodov ali storitev, v višini najmanj 10 milijard letno, in sicer za inovacije, ki bi izboljšale javne storitve;
16. pozdravlja prizadevanja Evropske unije, da razreši težave, ki so spodkopale pakt stabilnosti in rasti in so privedle do sedanjih neugodnih finančnih razmer v številnih državah članicah; poudarja, da je proračunska disciplina odgovornost vseh držav članic ter da lahko popolnoma odgovoren in pregleden okvir EU prispeva k trdnejšim javnim financam in večji sposobnosti za spopadanje s prihodnjimi krizami;
17. priznava, da je močno in konkurenčno euroobmočje v interesu vseh držav članic EU; kljub temu poudarja, da je treba pri vseh reformah v celoti upoštevati potrebe euroobmočja in držav članic, ki še niso v njem ali nimajo načrtov, da se mu pridružijo;
18. priporoča, naj EU omogoča in spodbuja več lastniškega kapitala za MSP, bodisi s pomočjo tveganega kapitala ali z uvrstitvijo delnic na borzo, ter naj bo manj zanašanja na dolg;
19. poziva, naj se podpirajo finančni centri EU, ki naj ostanejo svetovno konkurenčni, da se izpolnijo cilji za leto 2020;
20. države članice bi bilo treba spodbujati, naj v svojih nacionalnih programih reforme obravnavajo boj proti brezposelnosti in preprečevanje dolgoročne izključitve s trga dela kot prednostni nalogi; to bi bilo treba združiti z ukrepi za zagotovitev, da se srednjeročno in dolgoročno ustvari več delovnih mest, boljša delovna mesta in visoka raven zaposlitve;
21. strategija Evropa 2020 izrecno spodbuja vključitev starejših delavcev na trg dela, da se preprečijo negativni učinki demografskih sprememb; države članice bi bilo treba spodbuditi, da dosežejo ta krovni cilj s spodbujanjem daljše delovne dobe, razvojem prožnejših trgov dela, podpiranjem netipičnih pogodb in spodbujanjem starejših, naj dlje časa ostanejo dejavni na trgu dela; nadalje, spodbujanje programov za vseživljenjsko učenje in preventivna zdravstvena nega lahko skupaj z izkušnjami in znanjem, ki kih imajo starejši delavci, pozitivno prispevata k okrevanju in prihodnji rasti EU;
22. bistveno je, da trajnost pokojninskega sistema preseže zgolj finančna merila; razmerje zasebnega varčevanja, stopnja zaposlitve in predvideni demografski razvoj imajo tudi znatno vlogo pri zagotavljanju trajnosti sistemov socialnega varstva;
23. poziva k učinkovitejšemu in preglednejšemu upravljanju Evropskega socialnega sklada (ESS), ki je bistveno orodje za doseganje zaposlitvenih ciljev iz strategije EU 2020, kakor so sklenile države članice; vztraja, da bi moral ESS ostati v okviru uredbe o splošnih določbah v zvezi s skladi kohezijske politike;
24. poudarja, da bi bilo treba bolj vključiti nacionalne parlamente, regionalne in lokalne oblasti ter civilno družbo ter se z njimi redno posvetovati;
25. poudarja, da bi morala Evropska komisija in Svet, ko določata politične smernice, spoštovati subsidiarnost;
Vodilne pobude
Vodilna pobuda „Znanja in spretnosti ter delovna mesta“
26. poudarja, da je treba izvrševati prednostne naloge iz akta o enotnem trgu, ki bodo spodbudile ustvarjanje delovnih mest; zlasti podpira izvrševanje evropskega okvira kvalifikacij in načrtovano zakonodajno pobudo za reformo poklicnih kvalifikacij, da se zagotovi vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij; poziva, da se oceni izvedljivost poklicne izkaznice EU ob zagotavljanju varstva podatkov ter da se ustvari evropski potni list znanja in spretnosti, ki bi bistveno povečal mobilnost delavcev;
27. poudarja, da je treba zmanjšati breme, ki je na MSP, ter pretirano poudarjanje pravic delavcev v sedanjih gospodarskih razmerah, kar odvrača podjetja od zaposlovanja dodatnih delavcev in s tem zmanjšuje možnosti za rast;
28. treba je razviti znanje in spretnosti za posodobitev tradicionalnih panog, vključno z ribištvom in družinskimi kmetijami, ki prispevajo k ustvarjanju prihodka v majhnih skupnostih, tako da podpirajo družinska MSP, kar je v celoti skladno s prednostnimi nalogami strategije EU 2020, kar zadeva zaposlovanje in vključujočo rast;
29. podpira ukrepe za popolno izvrševanje direktive o storitvah in direktiv iz blagovnega svežnja, da bi tako ustvarili še več delovnih mest;
Vodilna pobuda „Digitalna agenda“
30. pozdravlja predlog Komisije za sklep o uvedbi prvega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra; meni, da mora Komisija imeti dobro premišljen pristop in ne sme hiteti s to zapleteno, a bistveno politiko uskladitve spektra;
31. poudarja, da je treba hitro dokončno vzpostaviti digitalni enotni trg, ki je razdrobljen, zlasti kar zadeva dajatve za avtorske pravice; poudarja, da je dokončna vzpostavitev digitalnega enotnega trga nujna prednostna naloga, ki bo hitro spodbudila več čezmejne trgovine in ustvarjanje delovnih mest;
32. poudarja pomembnost sektorja IKT za evropsko gospodarstvo in njegovo ključno vlogo pri vlaganjih v raziskave in razvoj, ki jo je treba dodatno izboljšati, če naj EU konkurira z ZDA;
33. poudarja, da je hitra širokopasovna povezava bistveno sredstvo za vzpostavitev digitalnega enotnega trga; poziva države članice, naj pod pogoji novih okvirnih predpisov o telekomunikacijah kot prednostno nalogo omogočijo konkurenco omrežij in spodbudijo nove subjekte, da vstopijo na trg;
Vodilna pobuda „Unija za inovacije“
34. pozdravlja nedavno objavljeno posvetovanje o javnih naročilih; poudarja, da imajo javna naročila velik neizkoriščen potencial za spodbujanje inovativnih proizvodov in storitev, in pomembnost financiranja inovativnih podjetij;
35. poudarja ključno vlogo standardizacije pri spodbujanju inovacij in energetsko učinkovitih rešitev; nestrpno pričakuje zakonodajno reformo Komisije okvira standardizacije;
36. poudarja ključno vlogo evropskih univerz; podpira neodvisno lestvico inovativnih univerz; poudarja pomembnost zmanjševanja birokracije in ovir za mobilnost raziskovalcev, vključno s pokojninskimi pravicami, da se zagotovi, da lahko iz drugih inovativnih gospodarstev v Evropsko unijo prinesejo ideje ter inovativne rešitve in tehnologije;
37. poudarja pomembnost raziskav v medicini, ki bodo skupaj z inovativnimi sredstvi zagotovile rast in blagostanje starajoče se družbe; podpira tesno sodelovanje med univerzitetnimi raziskovalnimi oddelki in medicinskim sektorjem, da se ustvarijo proizvodi in storitve, ki jih bodo državljani EU v naslednjem desetletju nujno potrebovali;
38. podpira evropska partnerstva za inovacije za mobilizacijo zainteresiranih strani (evropskih, nacionalnih in regionalnih, javnih in zasebnih) zato, da bi Evropa s sledenjem dobro opredeljenim ciljem postala svetovni voditelj; poziva k dodatnim partnerstvom na področjih, kot so energija, „pametna“ mesta in mobilnost, učinkovita uporaba vode, neenergijske surovine ter trajnostno in produktivno kmetijstvo;
39. nestrpno pričakuje sprejetje patenta EU in predloge za evropski trg znanja za patente in licence, da se dodatno spodbudijo inovacije;
40. poudarja ključno vlogo sedmega okvirnega programa in potrebo, da se v zvezi s tem zmanjša birokracija;
41. podpira predloge za sistem kazalnikov uspešnosti za inovacije v Uniji in kontrolni seznam značilnosti uspešnih inovacijskih sistemov, ki so ključni za napredek inovacij v Evropski uniji; poziva k letni konvenciji o inovacijah, da se oceni napredek na tem področju;
Vodilna pobuda „Mladi in mobilnost“
42. podpira razvoj izkaznice „Mladi in mobilnost“, da se dodatno poveča mobilnost mladih v Evropski uniji; je močno zavezan programom za mlade, vključno s programoma Erasmus in Leonardo, ki mlade spodbujajo k večji mobilnosti tako, da študirajo in delajo v drugih državah članicah EU, ter s tem povečajo svojo zaposljivost in spretnosti, hkrati pa prispevajo h gospodarski rasti Evropske unije;
43. meni, da mora Komisija spodbujati dodatno izobraževanje, hkrati pa ne sme odvračati od temeljnih strokovnih in praktičnih poklicnih poti, da v panogah evropskega gospodarstva, kjer je stalno povpraševanje po delavcih, ne nastanejo vrzeli;
44. vztraja, da je treba mladim podjetnikom pomagati pri ustanavljanju podjetij; nestrpno pričakuje novi evropski instrument Komisije za mikrofinanciranje v okviru programa Progress, ki bo dal finančno podporo za doseganje tega cilja;
Vodilna pobuda „Platforma za boj proti revščini“
45. ponovno opozarja Komisijo, da so države članice zavezane boju proti revščini in zagotavljanju, da je poskrbljeno za ranljive skupine; poudarja, da imajo države članice za zmanjšanje revščine in skrb za najranljivejše v družbi specifične cilje in načrte po svoji meri;
46. meni, da je nadaljevanje teritorialne kohezije s poudarkom na čezmejnem in regionalnem sodelovanju še vedno sredstvo za zmanjševanje regionalnih neenakosti v EU; poudarja, da bi ta politika morala biti enostavna, transparentna in prinesti dodatno vrednost EU;
Vodilna pobuda „Evropa, gospodarna z viri“
47. pozdravlja prizadevanja s podnebne konference v Cancunu za boj proti podnebnim spremembam; podpira zavezo k nadaljnjemu zmanjšanju emisij, vendar le, če temu sledijo tudi drugi;
48. spodbuja države članice, naj pretehtajo možnost, da bi skupaj z rastočimi zelenimi tehnologijami razvile svoje jedrske energetske zmogljivosti, ki prav tako prispevajo k doseganju obveznosti EU za zmanjšanje emisij ogljika;
49. poziva države članice, naj skrajšajo postopke za pridobivanje dovoljenj, da se pospeši razvoj obnovljivih virov energije;
50. priznava pomembnost naravnih virov in sicer tako, da si prizadeva za ohranitev biotske raznovrstnosti in naravnega okolja; poudarja pomembnost 10–letnega načrta iz Nagoje za doseganje ciljev konvencije o biotski raznovrstnosti;
51. meni, da EU potrebuje popolnoma delujoč, povezan in liberaliziran notranji energetski trg, velika vlaganja pa so potrebna, da se posodobi in razširi obstoječa energetska infrastruktura, da se olajša izmenjava nizkoogljičnih energetskih virov med državami članicami; poudarja pomembnost diverzifikacije energetskih virov, da se zagotovi zanesljivost oskrbe EU; vseeno poudarja, da bo trg moral nositi večino stroškov za to infrastrukturo, vendar priznava, da bodo s stališča zanesljivosti oskrbe nekateri projekti morda zahtevali javno financiranje, v primeru, da ne bodo dovolj privlačni za privatni sektor;
Vodilna pobuda "Industrijska politika za obdobje globalizacije":
52. poudarja, da je treba nujno zmanjšati stroške zakonodaje za podjetja v Evropi, da se podjetjem omogoči, da rastejo, hkrati pa jim je treba olajšati dostop do kreditov in povečati mednarodni vidik MSP;
53. poudarja pomembnost letnega poročanja o konkurenčnosti, industrijski politiki in uspešnosti Evropske unije in držav članic za povečanje rasti; priznava ključno vlogo prometne politike za doseganje ciljev strategije EU 2020, saj znatno prispeva k obnovi rasti in dokončnemu oblikovanju enotnega trga ter ima pomembno gospodarsko in socialno vlogo ter pomembno vlogo na področju teritorialne kohezije;
54. poudarja, da so vzpostavitev enotnega trga v vseh prometnih panogah, liberalizacija kabotažnega prometa, učinkovita somodalnost, skupni evropski rezervacijski sistem in večje pravice potnikov ključni ukrepi za pametno, trajnostno in vključujočo rast in bi morali postati koristna sestavina celotne strategije EU 2020;
55. v okviru nove strategije poudarja pomembnost prizadevanj za omrežje TEN-T in smernic TEN-T za razvoj učinkovite, multimodalne in celovite prometne infrastrukturne mreže EU (med drugim z rešitvijo vprašanj pomanjkanja ustrezne infrastrukture, dostopnosti in nizke medobratovalnosti med različnimi deli EU), za odstranitev ozkih grl in vstavitev manjkajočih členov, zlasti na čezmejnih odsekih in na povezavah med vzhodnimi in zahodnimi državami članicami.