Dokument zasedanja
11. 2. 2011 B7‑0127/2011
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika
o izvajanju smernic za politiko zaposlovanja držav članic
Pervenche Berès
v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju smernic za politiko zaposlovanja držav članic
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 8. septembra 2010 o predlogu Sklepa Sveta o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic: del II integriranih smernic strategije Evropa 2020[1];
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. januarja 2011 o letnem pregledu rasti: spodbujanje ukrepov EU za celovit odziv na krizo ( KOM(2011)0011 ) in priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 12. januarja 2011 za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic ( KOM(2011)0006 ),
– ob upoštevanju odločbe Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[2],
– ob upoštevanju člena 148 Pogodbi o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je Komisija po sprejetju letnega pregleda rasti predlagala, da bi bilo treba smernice za politiko zaposlovanja, sprejete leta 2010, v letu 2011 ohraniti,
B. ker sedanja gospodarska kriza še vedno prinaša izzive v obliki vse večje brezposelnosti in socialne izključenosti,
C. ker so gospodarska oživitev in rast, zaposlovanje, boj proti revščini in socialna vključenost močno povezani,
D. ker so evropska strategija zaposlovanja in smernice držav članic za zaposlovanje glavni instrumenti, namenjeni usmerjanju politik EU in držav članic v prizadevanja za uresničitev splošnih in posameznih ciljev strategije Evropa 2020,
E. ker je nujno treba pospešiti prizadevanja na vseh ravneh, pri čemer naj sodelujejo socialni partnerji in druge zainteresirane strani, da bi zagotovili ustrezno izvajanje smernic za zaposlovanje ter tako povečali udeležbo na trgu dela, razvili usposobljeno delovno silo in izboljšali kakovost in uspešnost sistemov izobraževanja in usposabljanja,
Okrepitev upravljanja in zvišanje ambicij pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020
1. meni, da so – glede na predlog Komisije, naj se za leto 2011 ohranijo smernice za politike zaposlovanja, sprejete leta 2010 – priporočila nacionalnih programov reform postala glavno orodje makroekonomskega nadzora in usmerjanja; obžaluje, da Parlament ni bil vključen v ta proces in da se o tem ni dovolj razpravljalo;
2. meni, da bi morali biti glavni izzivi, s katerimi se soočajo EU in države članice v zvezi z zaposlovanjem in brezposelnostjo, ustrezno izraženi tudi v prihodnjem procesu o makroekonomskih neravnotežjih v okviru politike evropskih smernic za zaposlovanje;
3. meni, da sta letni pregled rasti in okvir, ki ga bo zagotovil evropski semester, bistveni orodji za okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik in torej pomemben del odziva Unije na krizo; vendar opaža, da bi bilo treba ti orodji uporabiti skladno s potrebo po demokratičnem procesu in podpori, ne bi pa smeli nadomestiti ali zmanjšati pomena obstoječih orodij v okviru Pogodbe, zlasti širših smernic gospodarske politike in smernic zaposlovanja držav članic, pri katerih mora Parlament tesno sodelovati, o zadnjih pa se je treba z njim posvetovati; poziva, da se ta orodja vključijo v okvir evropskega semestra, posebna pozornost pa naj se nameni zagotavljanju, da se njihov pomen ne bi zmanjšal, da bi uresničili cilj povečanja lastništva in demokratične odgovornosti, ki sta ga navedla Komisija in Svet;
4. poziva Svet in Komisijo, naj pri zagotavljanju strateškega svetovanje državam članicam spoštuje načela subsidiarnosti in socialnega dialoga na področju plač in pokojnin, ter v skladu s členom 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije spoštuje pristojnosti držav članic in socialnih partnerjev, kot to zapoveduje nacionalna praksa na teh področjih;
5. poziva Evropski svet, Svet in Komisijo, naj zagotovijo, da bosta strategija Evropa 2020 in okrepljen evropski sistem gospodarskega upravljanja učinkovita in demokratično legitimna; poudarja, da je zaradi tega bistveno, da je Parlament resnično in pravočasno vključen v vseh postopkih nadzora in usklajevanja politik; obžaluje, da v letnem pregledu rasti predlagani časovni omejitvi ni zadostnega sklicevanja na vlogo Parlamenta v procesu;
6. poziva države članice, naj tesneje vključijo nacionalne parlamente, socialne partnerje in regionalne in lokalne oblasti ter civilno družbo in se z njimi redno posvetujejo; meni, da bi bilo treba obravnavati sedanje pomanjkanje informacij o postopkih posvetovanja v nacionalnih programih reform;
7. je seznanjen s predhodno oceno nacionalnih ciljev držav članic za zaposlovanje; izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja ambicij v zvezi s tem, zlasti zaradi dejstva, da bi bil tudi v najboljšem primeru ocenjeni skupni rezultat za več kot dva odstotka nižji od glavnega cilja EU in od zaveze, da do leta 2020 doseže 75-odstotno zaposlenost;
8. poziva države članice, naj ponovno razmislijo o svojih nacionalnih ciljih glede zaposlovanja, da bo lahko dosežen glavni cilj EU, in naj te cilje obravnavajo enako resno kot tiste za fiskalno konsolidacijo;
9. nadalje poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo posebnim podskupinam, na primer mladim, ženskam, invalidom in starejšim delavcem, ter naj zanje določijo nacionalne cilje;
10. poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj določijo svoje nacionalne cilje glede socialne vključenosti in boja proti revščini ter naj obravnavajo vse večji problem zaposlenih, ki živijo pod pragom revščine; poziva države članice, naj pri tem zagotovijo, da bo dosežen ambiciozni cilj Evropskega sveta, ustrezno upoštevano pa tudi medsebojno delovanje med cilji, zlasti glede zaposlovanja in izobraževanja in usposabljanja ter socialne vključenosti in revščine;
Zagotovitev izvajanja smernic za zaposlovanje
11. ugotavlja, da slabe napovedi glede gospodarske rasti omejujejo možnosti za ustvarjanje delovnih mest in zaposlovanje;
12. poziva Evropski svet, naj pri obravnavanji priporočila Komisije v letnem pregledu rasti, da se strogi fiskalni konsolidaciji v obdobju 2011/2012 nameni glavna prednost, ne zanemari vprašanj zaposlovanja;
13. poudarja, da morajo države članice nujno pospešiti svoja prizadevanja, da bi dosegle rezultate na vseh prednostnih področjih, vključno z večjo stopnjo zaposlenosti, izkoriščanjem zaposlitvenega potenciala novega nizkoogljičnega gospodarstva, razvojem usposobljene delovne sile, spodbujanjem kakovostnih delovnih mest in vseživljenjskega učenja ter z omogočanjem ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem; meni, da bi ta prizadevanja morala biti izražena v končnih programih nacionalnih reform;
14. v tej zvezi poudarja, kako pomembna je vloga strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, pri blažitvi posledic krize za zaposlovanje; meni, da bi morala biti uporaba teh skladov usmerjena v podpiranje skupin, ki imajo najresnejše težave pri vstopu ali ohranjanju na trgu dela;
15. meni tudi, da je poleg izvajanja učinkovitejših ukrepov na trgu dela za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 bistveno tesnejše sodelovanje med politiko zaposlovanja, socialno politiko in drugimi področji, zlasti makroekonomsko politiko, za raziskavami in razvojem in inovacijami ter politiko izobraževanja in usposabljanja;
Spodbujanje ukrepov za doseganje več in boljših delovnih mest
16. poziva države članice, naj v svojih nacionalnih programih reform dajo največjo prednost večji udeležbi na trgu dela, reševanju problema brezposelnosti in preprečevanju dolgoročne izključenosti s trga dela;
17. meni, da je treba dati veliko večji poudarek kakovosti delovnih mest in dostojnemu delu ter gospodarskim politikam na strani ponudbe, da bi spodbudili povpraševanje na trgu dela;
18. v zvezi s tem meni, da si je treba prizadevati za boljšo uporabo potenciala mladih, tudi tistih, ki zgodaj prekinejo šolanje, žensk, starejših, ljudi v slabšem položaju in invalidov, migrantov in pripadnikov etničnih manjšin, tudi Romov; poziva države članice, naj svoje trge dela prilagodijo potrebam in kvalifikacijam teh skupin v vseh njihovih življenjskih obdobjih;
19. poudarja pomembnost politik, ki omogočajo lažji prehod mladih iz šolskega v delovno okolje; poudarja, da je tveganje za revščino pri tistih, ki zgodaj prekinejo šolanje, predvidljivo visoko; poudarja, da bi morale vse prožne in začasne oblike dela, uporabljene v tem okviru, vključevati pravico do usposabljanja in dostop do socialne varnosti ter bi morale pomagati ljudem, da preidejo na varnejšo zaposlitev;
20. poziva države članice, naj še naprej razvijajo politike, potrebne, da bi pripeljali več žensk na trg dela in jih tam zadržali, vključno z boljšim zagotavljanjem cenovno dosegljivih in visokokakovostnih varstvenih ustanov in prožnih delovnih dogovorov, da bi zadostili potrebam tistih, ki skrbijo za družino;
21. poudarja pomembnost usmerjenih aktivacijskih in izobraževalnih politik pri podpiranju tistih z nizkimi kvalifikacijami ali brez njih, ki jih je najhuje prizadela kriza in jih dolgoročna brezposelnost najbolj ogroža;
22. poziva držav članice, naj zagotovijo ustrezno pomembnost zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskemu učenju in priznavanju kvalifikacij;
23. poziva države članice, naj več vlagajo v omogočanje lažje poklicne in geografske mobilnosti z okrepitvijo orodij, potrebnih za analiziranje potreb trga in reformo sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bi lahko pripomogla k premostitvi problema neustreznih kvalifikacij;
24. poudarja, kako pomembne so politike zaposlovanja, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, na primer s podporo malim in velikim podjetjem in samozaposlenim ter s spodbujanjem podjetništva;
Odločno ukrepanje za uspešen boj proti revščini in socialni izključenosti
25. meni, da je bistveno, da države članice ukrepajo sedaj, da bodo uresničile prevzete zaveze za dvig stopnje zaposlenosti, izboljšanje kvalifikacij ljudi, ustvarjanje priložnosti za zaposlitev, zmanjšanje revščine in povečanje socialne vključenosti;
26. poudarja, da so imeli sistemi socialne zaščite priznano vlogo pri stabilizaciji gospodarstva in blažitvi socialnega vpliva krize; zato poziva države članice, naj zlasti, ko je potrebna fiskalna konsolidacija, zagotovijo, da bodo sistemi socialne zaščite še naprej zagotavljali ustrezno podporo in imeli vlogo pri varovanju in izboljšanju kvalifikacij in zaposljivosti, da se bo človeški kapital lahko ohranil in izboljšal, oživitev pa bo v celoti izkoriščena;
27. poudarja, da so učinkovitejše izmenjave najboljše prakse med državami članicami na področju boja proti socialni izključenosti in zmanjšanja revščine bistvene ter bi pomagale omogočiti lažje doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za zmanjšanje revščine;
28. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.