Dokument zasedanja
26.5.2011 B7‑0344/2011
PREDLOG RESOLUCIJE
k vprašanju za ustni odgovor B7‑0213/2011
v skladu s členom 115(5) poslovnika
o trgovinskih odnosih med EU in Kanado
Vital Moreira
v imenu Odbora za mednarodno trgovino
Resolucija Evropskega parlamenta o trgovinskih odnosih med EU in Kanado
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 9. novembra 2010 z naslovom Trgovina, rast in svetovne zadeve – trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020 ( KOM(2010)0612 ) in Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. julija 2010 z naslovom Za dosego celovite evropske mednarodne naložbene politike KOM(2010)0343 ),
– ob upoštevanju skupne študije Komisije in kanadske vlade z naslovom Ocena stroškov in koristi tesnejšega ekonomskega partnerstva med EU in Kanado iz oktobra 2008[1] ter skupnega poročila o predhodni študiji EU-Kanada z dne 5 marca 2009[2],
– ob upoštevanju skupne deklaracije z vrhunskega srečanja med EU in Kanado o sporazumu o celovitem gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Kanado, ki je bila podpisana v Pragi 6. maja 2009[3],
– ob upoštevanju priporočila Komisije Svetu z dne 20. decembra 2010 o spremembi pogajalskih smernic za sporazum o gospodarskem povezovanju s Kanado za pooblastitev Komisije za pogajanja o naložbah v imenu Unije ( SEC(2010)1577 ),
– ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu z dne 10. marca 2011 z naslovom Poročilo o trgovinskih ovirah za naložbe v letu 2011 – Zavezovanje strateških gospodarskih partnerjev k boljšemu dostopu do trga: prednostni ukrepi za odstranitev trgovinskih ovir[4],
– ob upoštevanju svojih resolucij, zlasti resolucij z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi - zunanji vidiki konkurenčnosti[5], resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge[6], resolucije z dne 20. maja 2008 o trgovini s surovinami in izdelki[7], resolucije z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami[8], resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino[9], resolucije z dne 5. februarja 2009 o okrepitvi vloge evropskih malih in srednje velikih podjetij v mednarodni trgovini[10], resolucije z dne 5. maja 2010 o srečanju na vrhu med EU in Kanado[11], resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[12], resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb[13], resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[14], resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020[15] in resolucije z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki[16],
– ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in Kanado[17] in drugih naknadnih dvostranskih sporazumov s Kanado, zlasti Sporazuma o carinskem sodelovanju in medsebojni pomoči pri carinskih zadevah[18], sporazuma o sanitarnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi in živali v zvezi s trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi[19], sporazuma o trgovini z vini in žganimi pijačami[20], sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu[21] in sporazuma o zračnem prometu[22],
– ob upoštevanju spremenjenega Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo[23],
– ob upoštevanju členov 207(3) in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je večstranski in na pravilih temelječ trgovinski sistem Svetovne trgovinske organizacije (WTO) še vedno najbolj primeren okvir za urejanje in spodbujanje poštene in pravične trgovine z oblikovanjem ustreznih pravil in zagotavljanjem skladnosti z njimi,
B. ker je uspešna sklenitev Razvojne agende iz Dohe bistvenega pomena za nadaljnji razvoj WTO; ker tak sporazum ne izključuje dvostranskih sporazumov, ki presegajo zaveze WTO in dopolnjujejo večstranska pravila,
C. ker je Kanada ena najstarejših in najtesnejših partneric Evropske unije in je prva industrializirana država, s katero je Evropska unija leta 1976 podpisala okvirni sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju; ker je bilo v teh letih podpisanih veliko dvostranskih sporazumov za spodbujanje tesnejših trgovinskih odnosov,
D. ker je Evropska unija druga najpomembnejša trgovinska partnerica Kanade, Kanada pa je na enajstem mestu med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami EU (2009); ker je Kanada četrti največji vir neposrednih tujih naložb v Evropski uniji, EU pa drugi največji vir neposrednih tujih naložb v Kanadi (2008),
E. ker je skupna študija iz leta 2008 pokazala več pomembnih morebitnih prednosti za Kanado in Evropsko unijo, ki jih omogoča liberalizacija dvostranske trgovine,
F. ker zasebna sektorja v Evropski uniji in Kanadi močno podpirata ambiciozen in poglobljen gospodarski sporazum in menita, da bi izboljšanje tesnega gospodarskega partnerstva med EU in Kanado vlagateljem in podjetjem v EU in Kanadi, pa tudi drugod po svetu, dalo močan signal za rast;
G. ker velja splošno soglasje, da gospodarski odnosi med EU in Kanado še niso izčrpali vseh svojih zmožnosti ter da lahko sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado bistveno prispeva k njihovemu oblikovanju in uresničevanju, in sicer z izboljšanjem trgovinskih in naložbenih tokov ob odpravi tarif in najvišjih tarif ter neutemeljenih netarifnih ovir ter s podpiranjem tesnejšega sodelovanja, zlasti na področjih regulacije, mobilnosti dela in priznavanja kvalifikacij,
H. ker je cilj tekočih pogajanj o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu zelo napreden sporazum, ki bo s svojo ambicioznostjo presegel vse trgovinske in gospodarske sporazume, o katerih sta se do sedaj pogajali EU ali Kanada, in ki bo še dodatno poglobil že tako močne dvostranske trgovinske in naložbene odnose,
I. ker želi Komisija v tekoča pogajanja s Kanado vključiti varstvo naložb in je Svetu predlagala spremembo veljavnih pogajalskih smernic,
J. ker sta EU in Kanada izjavili, da sta dosegli izjemen napredek pri pogajanjih o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu, ki ga želita skleniti do konca leta 2011,
1. meni, da je večstranski trgovinski sistem, ki ga izvaja Svetovna trgovinska organizacija (WTO), še vedno najučinkovitejši okvir za vzpostavitev svobodne, poštene in pravične trgovine na svetovni ravni; ponovno poudarja, da močno podpira uspešen zaključek pogajanj o Razvojni agendi iz Dohe, ki je še vedno prednostna naloga EU na področju trgovine; meni, da lahko EU in Kanada skupaj prispevata k uspešnemu zaključku pogajanj o Razvojni agendi iz Dohe;
2. pozdravlja sporazum s Kanado, ki bo presegal obveze WTO in dopolnjeval večstranska pravila, a le če bodo pogajanja privedla do uravnoteženega, ambicioznega in izjemno kakovostnega sporazuma, ki bo zajemal precej več kot znižanje tarif; poziva k uporabi načela vzajemnosti v okviru pravnih sredstev, ki so na voljo za reševanje trgovinskih sporov, ter posebej poudarja, da je treba izboljšati zaščito pravic intelektualne lastnine, zlasti blagovnih znamk, patentov in geografskih označb, ter pridobiti resnično vzajemen dostop do trga, predvsem za storitve in javna naročila (tudi na podzvezni ravni);
3. meni, da poglavje o intelektualni lastnini ne sme negativno vplivati na proizvodnjo generičnih zdravil in da mora upoštevati izjeme v sporazumu TRIPS o javnem zdravju;
4. ugotavlja, da je Komisija pri liberalizaciji storitev izbrala pristop negativnega seznama, a meni, da mora biti to zgolj izjema, ne pa precedenčni primer, na katerem bi slonela prihodnja pogajanja; meni, da izjema javnih podjetij v Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami ostaja najustreznejše orodje, s katerim se državljanom zagotavlja splošni dostop do javnih storitev;
5. izraža zaskrbljenost, da se v kanadskih rudnikih še naprej pridobiva azbest, in opozarja, da ta resno vpliva na zdravje delavcev; opozarja, da je EU v celoti prepovedala uporabo, pridobivanje in predelavo azbesta ter trgovino s proizvodi iz azbesta; poziva Kanado, naj izboljša javno zdravje in sprejme podoben ukrep;
6. glede na dopolnjevanje obeh gospodarstev opozarja na možnost večje trgovine in naložb med EU in Kanado v prihodnje ter na naložbene in poslovne priložnosti, ki izhajajo iz celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma;
7. meni, da mora biti ambicioznost Komisije pri pogajanjih s Kanado uravnotežena s prav tako ambicioznim pristopom k trajnostnemu razvoju, predvsem s spoštovanjem ravni obveznosti do delavcev, obsega poglavja o okolju, načina obravnave vprašanj iz večstranskega okoljskega sporazuma ter mehanizma izvajanja, prav tako pa mora podpirati in spodbujati pobude za reševanje podnebnih sprememb, spodbujanje spoštovanja človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov ter spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb;
8. pozdravlja napredek pri pogajanjih o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu ter spodbuja Komisijo, naj se še naprej posvetuje z najpomembnejšimi zainteresiranimi stranmi; čeprav je skupna študija pokazala precejšnje morebitne prednosti za EU in Kanado, poziva Komisijo, naj čim prej izvede celovito presojo vpliva na trajnost, ki bo ocenila predvidene sektorske in socialno-ekonomske posledice končnega sporazuma za EU;
9. opaža, da je za odnose EU-Kanada pristojna le zvezna raven, ker pa so kanadske province in ozemlja odgovorni za izvajanje pogodbenih obveznosti, ki sodijo v njihovo pristojnost, pozdravlja njihovo sodelovanje pri pogajanjih o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu, meni, da je tako sodelovanje bistveno, ter jih spodbuja k uskladitvi politik in postopkov, da bi poskusili doseči čim večji izkoristek; meni, da morajo uspešna pogajanja vključevati tudi izrecne zaveze vlad provinc in ozemelj;
10. nekoliko zaskrbljeno ugotavlja, da je Komisija Svetu predložila predlog spremembe pogajalskih smernic, ki bi tako Komisijo pooblastile, da se s Kanado lahko pogaja o naložbah, ne da bi počakala, da Parlament sprejme svoje stališče o prihodnji splošni naložbeni politiki EU; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o naložbah s Kanado v celoti upošteva sklep Evropskega parlamenta v zvezi s tem; meni, da sta glede na izjemno razvit pravni sistem v Kanadi in EU najprimernejši orodji za obravnavo sporov v zvezi z naložbami meddržavni mehanizem za reševanje sporov in uporaba lokalnih pravnih sredstev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da morebitni mehanizem za poravnavo sporov med vlagateljem in državo ne bo oviral prihodnje zakonodaje na občutljivih političnih področjih, na primer okoljski zakonodaji, in da bo vključen v širše zahteve, kakor jih je Parlament opredelil v resoluciji o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki;
11. poudarja, da bi moralo poglavje o naložbah spodbujati kakovostne naložbe, ki spoštujejo okolje in spodbujajo dobre delovne razmere; poleg tega zahteva, da se v poglavju o naložbah spoštuje pravica obeh strani do zakonskega urejanja, zlasti na področju državne varnosti, okolja, javnega zdravja, pravic delavcev in potrošnikov, industrijske politike ter kulturne raznolikosti; poziva Komisijo, naj iz področja uporabe sporazumov o naložbah izključi občutljive sektorje, kot so kultura, izobraževanje, obramba države in javno zdravje;
12. izraža zaskrbljenost zaradi učinka pridobivanja naftnega peska na okolje na svetovni ravni zaradi visoke ravni emisij CO2 med proizvodnim procesom in grožnje, ki jo ta predstavlja za lokalno biotsko raznovrstnost; izraža prepričanje, da pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu ne smejo vplivati na pravico EU do sprejemanja zakonodaje z direktivo o kakovosti goriva ali preprečiti kanadskim oblastem, da ne bi uvedle prihodnjih okoljskih standardov za pridobivanje naftnega peska; poziva obe strani, naj morebitna nesoglasja razrešita prijateljsko in brez ogrožanja pogajanj o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu;
13. je seznanjen z nedavnim pravnim razvojem glede prepovedi EU za izdelke iz tjulenjev, zlasti s kanadsko zahtevo Svetovni trgovinski organizaciji o vzpostavitvi uradnega sosveta za reševanje sporov; izraža upanje, da bodo nesoglasja med stranema rešena na miren način in brez vpliva na pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu;
14. opozarja na različne politike glede regulacije gensko spremenjenih organizmov, ki sta jih uzakonili Evropska unija in Kanada;
15. meni, da bodo v teh pogajanjih za obe strani pomembna poglavja o kmetijstvu; je zaskrbljen zaradi nevarnosti precejšnjih kompromisov na področju gensko spremenjenih organizmov, mleka in označevanja izvora; zato poudarja, da je treba v celoti upoštevati interese in prednostne naloge v kmetijstvu, ter poziva Komisijo, naj s pogajanji doseže sporazum, ki bo koristil evropskim in kanadskim potrošnikom, pa tudi kmetijskima sektorjema na obeh straneh, ter v okviru uravnoteženega skupnega rezultata zagotovi večjo, a pošteno konkurenco med evropskimi in kanadskimi dobavitelji pri zagotavljanju kmetijskih proizvodov; v zvezi s tem pozdravlja prvotno zavezo obeh strani, da ne bosta ohranili, uvedli ali ponovno uvedli kmetijskih izvoznih subvencij za kmetijske proizvode, s katerimi trgujeta, ter meni, da je to pozitiven korak k ambicioznim in poštenim pogajanjem, pozdravlja pa tudi dogovor o sodelovanju pri kmetijskih pogajanjih v okviru WTO;
16. poudarja, da so pogajanja o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih pomembno vprašanje v poglavjih o kmetijstvu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj se zaveže, da se bo pogajala za pravila, ki bodo ohranila visok standard;
17. spominja Svet in Komisijo, da mora Svet od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe od Parlamenta pridobiti odobritev za vse mednarodne trgovinske sporazume, Svet in Komisija pa morata v vseh fazah postopka sproti in v celoti obveščati Parlament; poziva Svet, naj Parlamentu v fazah postopka, za katere je pristojen, sproti zagotavlja vse informacije, zlasti glede sprejetih pogajalskih smernic in vseh njihovih spremembah; poziva Svet in Komisijo, naj Parlament vključita v vse faze pogajanj in v celoti upoštevata njegova stališča;
18. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, zvezni vladi in parlamentu Kanade ter vladam in parlamentom kanadskih provinc in ozemelj.