Dokument zasedanja

 

29. 6. 2011                                                                                                              B7‑0379/2011

PREDLOG RESOLUCIJE

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0316/2011

v skladu s členom 115(5) poslovnika

o prenovi madžarske ustave

Renate Weber, Sophia in 't Veld, Sarah Ludford, Sonia Alfano, Cecilia Wikström, Alexander Alvaro, Norica Nicolai, Nathalie Griesbeck, Gianni Vattimo

v imenu skupine ALDE

 

B7‑0379/2011

Resolucija Evropskega parlamenta o prenovi madžarske ustave

Evropski parlament,

–      ob upoštevanju členov 2, 3, 4, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 49, 56, 114, 167 in 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi s spoštovanjem in spodbujanjem temeljnih pravic,

–      ob upoštevanju nove madžarske ustave, ki jo je 18. aprila 2001 sprejel državni zbor Republike Madžarske in 25. aprila podpisal madžarski predsednik, veljati pa bo začela 1. januarja 2012 (v nadaljnjem besedilu „ustava“),

–      ob upoštevanju mnenj Beneške komisije za demokracijo skozi pravo Sveta Evrope št. CDL (2011)001 o treh pravnih vprašanjih v zvezi s procesom priprave nove madžarske ustave in CDL(2011)016 o novi madžarski ustavi,

–      ob upoštevanju predloga resolucije št. 12490 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 2011 o resnem nazadovanju na področju pravne države in človekovih pravic na Madžarskem,

–      ob upoštevanju sodbe št. 30141/04 Evropskega sodišča za človekove pravice (Schalk in Kopf proti Avstriji), zlasti njenih postranskih razlogov,

–      ob upoštevanju ustnih vprašanj Evropskega parlamenta o novi madžarski ustavi ter izjav Sveta in Komisije o prenovi madžarske ustave in nadaljnje razprave, ki je potekala 8. junija,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A.     ker Evropska unija v skladu s členom 2 PEU temelji na vrednotah demokracije in pravne države ter na jasnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter na priznavanju pravne vrednosti teh pravic, svoboščin in načel, kar bo Evropska unija še dodatno podkrepila s prihodnjim pristopom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah,

B.     ker priprava in sprejetje nove ustave sicer sodi med pristojnosti držav članic, vendar imajo države članice in države pristopnice ter Evropska unija dolžnost zagotoviti, da so vsebina in postopki v skladu z vrednotami EU, Listino temeljnih pravic, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter da črka in duh sprejetih ustav nista v nasprotju s temi vrednotami in instrumenti; ker se to jasno kaže v dejstvu, da so morale številne sedanje države članice EU svoje ustave pred pristopom k EU pregledati in spremeniti ali jih prilagoditi kasnejšim zahtevam pogodb EU, zlasti na zahtevo Komisije;

C.     ker Beneška komisija obžaluje, da so „proces oblikovanja ustave, tudi snovanje in končno sprejetje nove ustave, zaznamovali pomanjkljiva preglednost, pomanjkljiv dialog med večino in opozicijo, premalo možnosti za ustrezno javno razpravo ter zelo kratek časovni okvir[1]“ ter da je „ustava splošno sprejet okvir za redne demokratične postopke ... (kar je) predpogoj za popolnoma uspešen in legitimen proces oblikovanja ustave[2], ki „mora temeljiti na čim večjem soglasju madžarske družbe“[3];

D.     ker so ustavo močno kritizirale domače, evropske in mednarodne nevladne organizacije ter druge organizacije, pa tudi predstavniki vlad držav članic, sprejeta pa je bila izključno na podlagi glasov poslancev iz vladajočih strank, kar pomeni, da ni bilo omenjenega političnega in družbenega soglasja,

E.      ker je tako kot Beneška komisija zaskrbljen zaradi oslabitve sistema medsebojnega nadzora vej oblasti, zlasti določb o pooblastilih parlamentarne večine, pa tudi ustavnega sodišča ter sodišč in sodnikov kot neodvisnih garantov pravnega reda, kar bi lahko ogrozilo neodvisnost madžarskega sodstva,

F.      ker ustava ne določa izrecno številnih pravic in nalog, ki jih mora Madžarska spoštovati in spodbujati na podlagi svojih mednarodnih obveznosti, kot so prepoved smrtne kazni, prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmeritve, dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pogojne izpustitve ter opustitev ali omejevanje temeljnih pravic v posebni pravni ureditvi;

 

G.     ker ustava preko vrednot, ki so v njej zapisane, in z nejasnim izražanjem pri opredeljevanju osnovnih pojmov, kot so družina in pravica do življenja od trenutka spočetja, vzpostavlja tveganje za diskriminacijo nekaterih skupin v družbi, t.j. etničnih, verskih in spolnih manjšin, enostarševskih družin, oseb, ki živijo v registriranem partnerstvu, in žensk,

H.     ker ustava ne vsebuje izrecnih jamstev, da Madžarska spoštuje ozemeljsko celovitost drugih držav, pomanjkanje teh določb in hkrati nejasno besedilo preambule, zlasti tistih delov o obveznosti Madžarske kot države do madžarskih etničnih pripadnikov v tujini, pa bi lahko ustvarilo pravno podlago za ukrepe, ki bi jih sosednje države opredelile kot poseg v njihove notranje zadeve, kar bi lahko vodilo k naraščanju napetosti v tem delu Evrope,

I.       ker ustava določa, da je njena preambula pravno veljavna, kar bi lahko imelo pravne in politične posledice ter vzpostavilo pravno negotovost, vključitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah pa lahko privede do prekrivanja pristojnosti med madžarskimi in mednarodnimi sodišči, na kar je v svojem mnenju opozorila Beneška komisija,

J.      ker ustava poziva k sprejetju več kot 30 t. i. temeljnih zakonov, za katere je tudi potrebna ustavna dvotretjinska večina, kar bo povzročilo vrsto pomislekov v zvezi z institucionalnim sistemov Madžarske, izvajanjem temeljnih pravic ter kulturne, verske, družbenoekonomske in finančne politike, saj se politika na teh področjih tako dejansko sprejema v okviru ustavnega procesa; ker ustava določa, da je njena preambula pravno veljavna, kar bi lahko imelo pravne in politične posledice ter povzročilo pravno negotovost,

K.     ker bodo po ustavi številna vprašanja, kot so posebne določbe družinskega prava ter osnovne določbe davčnega in pokojninskega sistema, ki običajno spadajo v področje vladne pristojnosti ali pa so zajete v rednih pooblastilih zakonodajnega organa za odločanje, prav tako urejali temeljni zakoni, kar pomeni, da bodo v prihodnosti volitve manj pomembne, dvotretjinska večina pa bo lahko utrdila svoje politične težnje, zato lahko urejanje specifičnih in podrobnih določb s temeljnimi zakonodajnimi dokumenti ogrozi načelo demokratičnosti,

 

L.     ker kulturna, verska, družbenoekonomska in finančna politika ne bi smela biti uzakonjena s temeljnim zakonom, kot je poudarila Beneška komisija,

 

M.    ker bo imel proračunski svet, neparlamentarni organ z omejeno demokratično legitimnostjo, pravico veta na sprejetje splošnega proračuna v državnem zboru, pri čemer lahko predsednik države razpusti državni zbor in s tem močno omeji delovanje demokratično izvoljenega zakonodajnega organa; ker bo učinkoviti sistem štirih parlamentarnih komisarjev zmanjšan na enega splošnega varuha človekovih pravic in dva namestnika, s čimer morda ne bo zagotovljena enaka raven varstva pravic in ne bodo zajeta pooblastila nekdanjega komisarja za varstvo osebnih podatkov in svobodo obveščanja, katerega pristojnosti bodo prenesene na organ, čigar delovanje ni podrobno opredeljeno,

 

N.    ker so madžarska vlada in vladajoče stranke vzporedno s sprejetjem nove ustave izvedle obsežne zamenjave na ključnih pozicijah ter tako na primer imenovale novega generalnega pravobranilca, predsednika državnega revizijskega urada in predsednika proračunskega sveta; ker bo v skladu z novo ustavo sedanji mandat predsednika vrhovnega sodišča potekel, novega predsednika pa bo neposredno izvolil madžarski parlament, v katerem imajo vladajoče stranke dvotretjinsko večino; poleg tega so vodilne stranke pravkar predlagale in izvolile pet članov ustavnega sodišča,

 

O.    ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sklenila, da bo pripravila poročilo o ustavi, pri čemer bo upoštevala tudi mnenje Beneške komisije,

 

P.     ker vladajoče stranke v svojem volilnem programu niso omenjale priprave in sprejetja nove ustave,

 

Q.     ker je generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon izrazil željo, da bi madžarska vlada zaprosila za nasvet in priporočila madžarskih strokovnjakov in Sveta Evrope ali Združenih narodov, ter meni, da bi morala Madžarska kot država članica Evropske unije evropske institucije zaprositi za nasvet v zvezi z ustavo in za njen pregled,

 

R.     ker je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán izrazil pripravljenost za predložitev nove ustave v pregled;

 

1.      poziva madžarske oblasti, naj obravnavajo številna resna vprašanja, pomisleke in priporočila iz mnenja Beneške komisije ter se nanje odzovejo bodisi s spremembo ustave, temeljnih zakonov, rednih zakonov ali z razlago v skladu z ustavo, kot je predlagala Komisija; se v celoti strinja z Beneško komisijo, ki je izrazila pomisleke zaradi nedorečenosti ustave na ključnih področjih, kot so pravosodje in posamezne temeljne pravice, in zaradi mnogih področij politike – kulturna, verska, moralna, družbenoekonomska in finančna politika, ki bodo z dvotretjinsko večino uzakonjena s temeljnimi zakoni, čeprav bi morala biti prepuščena večinskemu glasovanju v izvoljenem zakonodajnem telesu; se strinja s pomisleki Komisije glede preambule v zvezi z razlago ustave;

2.      poziva madžarske oblasti, naj si aktivno prizadevajo za splošno soglasje, da bi zagotovile večjo preglednost, resnično politično in družbeno udejstvovanje ter obsežno javno razpravo pri prihodnji pripravi in sprejetju temeljnih zakonov, ki jih določa ustava;

3.      poziva madžarske oblasti, naj ustavo spremenijo, tako da bo v skladu z mednarodnimi obveznostmi Madžarske izrecno ščitila vse temeljne državljanske in družbene pravice, prepovedovala smrtno kazen, dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojne izpustitve in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ter jasno navajala, da vsi madžarski državljani ob rojstvu brez obveznosti pridobijo temeljne pravice;

4.      poziva madžarske oblasti, naj ustavo spremenijo, zlasti njeno preambulo, tako da bo enako ščitila pravice vseh državljanov ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali pripadnost določeni verski, etnični ali drugi družbeni skupini, s čimer se bo odražal člen 21 Listine o temeljnih pravicah, in da bo vsebovala izrecno izjavo o ločitvi cerkve in države ter o svobodi tiska kot posameznikove pravice in ne le kot obveznosti države;

5.      poziva madžarske oblasti, naj ustavo spremenijo, vključno s preambulo, tako da bo izrecno jamčila, da Madžarska v povezavi z madžarskimi etničnimi pripadniki, ki živijo v tujini, spoštuje ozemeljsko celovitost drugih držav;

6.      poziva madžarske oblasti, naj ponovno potrdijo neodvisnost sodstva z izrecnim zagotavljanjem neodvisnosti upravljanja pravosodnega sistema, ponovno vzpostavitvijo pravice ustavnega sodišča, da brez izjeme pregleduje vso zakonodajo na področju proračuna, kot to zahtevata pravo in sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, in z revizijo določbe o nižji obvezni upokojitveni starosti za sodnike;

7.      poziva madžarske oblasti, naj zagotovijo, da bodo prihodnji temeljni zakoni urejali vprašanja, kot so splav, družinska politika, davčni in pokojninski sistem ter na splošno kulturna, verska, moralna, družbenoekonomska in finančna politika, ter bodočim vladam in demokratično izvoljenim predstavnikom omogočali odločanje o teh vprašanjih, ne da bi ta politična področja uzakonili z ustavo ali s preveč podrobnimi temeljnimi zakoni; madžarsko vlado pa poziva, naj revidira sedanja pooblastila proračunskega sveta;

8.      poziva madžarske oblasti, naj zagotovijo, da vključitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne bo povzročila težav pri razlagi in prekrivanja pristojnosti domačih sodišč, ustavnega sodišča in Sodišča Evropske unije;

9.      poziva madžarske oblasti, naj zagotovijo, da se s preoblikovanjem sistema parlamentarnih komisarjev ne bo znižala sedanja raven jamstva o varovanju in spodbujanju pravic na področju varstva narodnostnih manjšin, varstva osebnih podatkov in preglednosti podatkov, ki so pomembni za javnost, ter neodvisnost ustreznih organov; poziva madžarske oblasti, naj zagotovijo pravno odškodnino zaradi ukinitve možnosti actio popularis pri ustavnem sodišču, na primer z ohranitvijo posrednega ukrepanja prek posrednega akterja, denimo varuha človekovih pravic ali drugih ustreznih organov;

10.    poziva Evropsko komisijo, naj opravi temeljit ter podroben pregled in analizo madžarske ustave ter prihodnjega sprejetja generičnih zakonov na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, črke in duha pogodb EU in pravnega reda Unije;

11.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, vladam in parlamentom držav članic, Agenciji za temeljne pravice, OVSE in Organizaciji združenih narodov.

 

[1] Točka 144.
[2] Točka 12.
[3] Točka 21.