Dokument zasedanja
4. 7. 2011 B7‑0389/2011
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) poslovnika
o razmerah v arabskem svetu
Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Jacek Włosowicz
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v arabskem svetu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Siriji,
– ob upoštevanju številnih izjav visoke predstavnice/podpredsednice Komisije Catherine Ashton o razmerah v Siriji,
– ob upoštevanju številnih izjav visoke predstavnice/podpredsednice Komisije Catherine Ashton o razmerah v Jemnu,
– ob upoštevanju politik in strategij, ki sta jih Komisija in Svet sprejela v zvezi z različnimi arabskimi državami,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Širša Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose z vzhodnimi in južnimi sosedami“ ( KOM(2003)0104 ), strateškega dokumenta o evropski sosedski politiki ( KOM(2004)0373 ), njenega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta ( KOM(2004)0628 ), njenega sporočila Svetu o njenih predlogih za akcijske načrte v okviru evropske sosedske politike ( KOM(2004)0795 ) in akcijskih načrtov za zadevne države ter njenega sporočila o krepitvi evropske sosedske politike ( KOM(2006)0726 ),
– ob upoštevanju preteklih resolucij Evro-sredozemske parlamentarne skupščine in politike Evropske unije za Sredozemlje,
– ob upoštevanju člena splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ( A6–0127/2007 ),
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je prodemokratično gibanje januarja 2011 v arabskem svetu na ulicah prestolnic od Kaira do Sane dobilo zagon, pri čemer je bilo ranjenih ali ubitih na desettisoče ljudi,
B. ker števila mesta na vsem tem območju oblegajo „vladne“ sile, ljudje pa nimajo dostopa do hrane, zdravil in komunikacij,
C. ker so voditelji držav na vrhu G-8 sklenili deauvillsko partnerstvo, po katerem bodo Tuniziji in Egiptu zagotovili več kot 20 milijard ameriških dolarjev,
D. ker se je 13. aprila 2011 v Katarju prvič sestala kontaktna skupina za Libijo,
E. ker z začasnim libijskim nacionalnim svetom sodeluje posebni odposlanec OZN Abdul Ilah al Khatib,
F. ker je britanska vlada predlagala ustanovitev začasnega finančnega mehanizma, s katerim bi pomagali zagotoviti javne storitve libijskemu prebivalstvu,
G. ker so bile operacije Nata v Libiji podaljšane po 27. juniju,
H. ker je Svet EU za zunanje zadeve 23. maja sklenil okrepiti prizadevanja, da bi Gadafiju blokirali dostop do virov, tudi vojaške opreme in plačancev,
I. ker je bilo na vrhu skupine G-8 v Deauvillu 26. maja sklenjeno, da mora Gadafi zapustiti svoj položaj v Libiji,
J. ker bo Svet za sodelovanje v Zalivu sodeloval z oblastmi v Siriji, da bi začeli prenos pristojnosti predsednika Asada,
K. ker je bil v Tuniziji dosežen znaten napredek proti demokraciji,
L. ker je ranjeni jemenski predsednik Saleh 4. junija pobegnil v Savdsko Arabijo, kjer je bil deležen potrebne medicinske oskrbe , njegov sin Ahmed pa je ostal v Jemnu kot vodja državne garde,
M. ker je v Jemnu sedež Al Kajde Arabskega polotoka (AQAP), teroristične skupine, ki je skušala razstreliti ameriško letalo nad Detroitom, lani pa v Ameriko na tovornih letalih poslati bombe,
1. poudarja svojo solidarnost z arabskimi narodi in je prepričan, da arabska pomlad jasno kaže željo ljudi v tej regiji po demokraciji;
2. najgloblje obžaluje uporabo nasilja proti miroljubnim protestnikom ter podpira njihovo pravico do udeležbe v mirnih demonstracijah in do svobodnega izražanja mnenja;
3. poziva vse vlade in sile v tej regiji, naj nemudoma končajo nasilje proti miroljubnim protestnikom; poziva varnostne sile, naj se med protesti čim bolj vzdržijo uporabe sile;
4. obžaluje razširjenost spolnega nasilja in poudarja, da je spolno nasilje nad dekleti in ženskami nesprejemljivo; se zaveda, da sta posilstvo in spolna zloraba po Mednarodnem kazenskem sodišču vojna zločina; odločno obsoja nezakonito pobijanje in mučenje otrok;
5. poziva vlade te regije, naj popolnoma sodelujejo z visoko komisarko OZN za človekove pravice;
6. poziva vse tamkajšnje oblasti, ki so časopisom in internetu naložile sankcije, naj ustavijo cenzuro medijskih objav, končajo represivni vladni nadzor nad časopisi in drugimi publikacijami ter odpravijo omejitve na internetu;
7. poziva vse akterje iz vseh držav Arabske lige, ki sodelujejo v pogovorih o delitvi oblasti, naj okrepijo miroljubni dialog in ustrezno ukrepajo, da bi razmere rešili brez zatekanja k dodatnemu nasilju, in naj sodelujejo za uspešen prehod v pregledne in delujoče demokracije v tej regiji;
8. se zaveda, da bo gospodarska kriza v tej regiji zavrla napredek proti svobodnim in odprtim volitvam, in poziva Evropsko unijo, naj še naprej zagotavlja pomoč pri gospodarski in demokratični reformi v tej regiji;
9. poudarja, da nestabilnost v številnih arabskih državah ogroža stabilnost vse regije; se zaveda, da pomeni vzpon Al Kajde Arabskega polotoka vse večjo nevarnost za mir in da bi utegnili njeni aktivisti izkoristiti sedanjo politično krizo; ugotavlja, da zbliževanje Egipta z Iranom negativno vpliva na bližnjevzhodni mirovni proces, in ponovno izraža podporo sporazumu med Izraelom, Jordanijo in Egiptom iz Camp Davida;
10. v Libiji močno podpira legitimnost prehodnega nacionalnega sveta v Bengaziju in poziva k hitremu izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1973; odločno kliče h Gadafijevemu odstopu in podpira, da je Mednarodno kazensko sodišče razpisalo tiralico za njim;
11. obžaluje obtožbe in trdi, da Gadafijev režim prejema pomoč in podporo iz Alžirije, obenem pa obžaluje tudi stališče Rusije in Kitajske, ki sta uporabili veto proti mednarodnemu ukrepanju proti Siriji;
12. poziva Evropsko unijo, naj še naprej zagotavlja potrebno humanitarno pomoč razseljenim osebam v tej regiji, saj zdaj številni živijo kot begunci na meji svoje države, in vztraja, da je treba čim hitreje evakuirati tuje delavce;
13. poziva vlade iz te regije, naj se vzdržijo samovoljnih aretacij, pa tudi pripiranja političnih aktivistov in zagovornikov človekovih pravic;
14. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladam oziroma začasnim vladam Egipta, Tunizije, Alžirije, Libije, Sirije in Jemna ter Svetu za sodelovanje v Zalivu.