Dokument zasedanja
5. 9. 2011 B7‑0474/2011
PREDLOG RESOLUCIJE
k vprašanju za ustni odgovor B7‑0418/2011
v skladu s členom 115(5) poslovnika
o celovitem pristopu k podnebju škodljivim antropogenim emisijam, ki niso emisije CO2
Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis)
v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Resolucija Evropskega parlamenta o celovitem pristopu k podnebju škodljivim antropogenim emisijam, ki niso emisije CO2
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Kjotskega protokola Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) ter Montrealskega protokola Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča,
– ob upoštevanju svežnja EU za podnebne spremembe in energijo iz decembra 2008 ter Uredbe (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih plinih,
– ob upoštevanju sporočil Komisije, kot sta sporočilo KOM(2010)0265 , v katerem je predstavljena analiza možnosti, da se preseže ciljno 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in ocena tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU, sporočila KOM(2010)0086 o mednarodni podnebni politiki po Københavnu: takojšnje ukrepanje za ponovno oživitev globalnih ukrepov glede podnebnih sprememb ter KOM(2011)0112 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o podnebnih spremembah, zlasti resolucij z dne 4. februarja 2009 o „2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“[1], z dne 10. februarja 2010 o izidih konference o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15)[2] in z dne 25. novembra 2010 o konferenci o podnebnih spremembah v Cancunu (COP16)[3],
– ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor ... Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 115 poslovnika ter izjav Sveta in Komisije,
– ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,
A. ker so znanstveni dokazi za podnebne spremembe in njihove posledice nedvoumni, kar pomeni, da so za spoprijem s tem svetovnim izzivom nujni hitri, usklajeni in ambiciozni ukrepi na evropski in mednarodni ravni,
B. ker je cilj, da bi omejili skupno povečanje povprečne svetovne temperature površja na 2 °C (t. i. cilj o 2 °C), po dogovorih na konferenci COP 16 v Cancunu postal mednarodni cilj,
C. ker Kjotski protokol Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja zajema le del plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, namreč ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), medtem ko so nekateri drugi halogenirani ogljikovodiki z močnim učinkom na segrevanje ozračja zaradi svoje škodljivosti za ozon zajeti v Montrealskem protokolu,
D. ker se toplogredni plini zaradi različnih sevalnih lastnosti in različne življenjske dobe v atmosferi med seboj razlikujejo po učinku na segrevanje svetovnega podnebja (izražen kot sevalni prispevek v vatih na kvadratni meter); ker so te vrednosti po navedbah četrtega ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe iz leta 2007 1,66 W/m2 za CO2, 0,48 W/m2 za CH4, 0,16 W/m2 za N2O in 0,35 W/m2 za halogenirane ogljikovodike,
E. ker škodljivi plini, kot so ogljikov monoksid (CO), dušikovi oksidi (NOx), metan in druge hlapne organske spojine povzročajo nastanek ozona v plasti ozračja 10–15 km nad tlemi (v troposferi); ker se je zaradi velikega povečanja koncentracij metana, ogljikovega monoksida, hlapnih organskih spojin in dušikovih oksidov od konca predindustrijske dobe količina ozona v troposferi povečala za okoli 30 %, njegov prispevek k segrevanju ozračja pa znaša kar 20 % prispevka ogljikovega dioksida (0,36 W/m2),
F. ker črni ogljik (ali saje), ki je aerosol in ki nastaja ob nepopolnem izgorevanju fosilnih goriv in biomase, povzroča segrevanje ozračja na dva načina: v atmosferi absorbira sončne žarke, zaradi česar se segreva zrak okoli delcev, hkrati pa se prenaša po zraku in nalaga na snegu in ledu ter pospešuje njuno taljenje (0,10 W/m2),
G. ker bi imel neuspeh pri doseganju cilja o 2 °C med drugim ogromne posledice za okolje in gospodarstvo, zlasti pa bi se povečala verjetnost za izgubo ravnotežja, saj bi povišane temperaturne ravni povzročile uhajanje ogljikovega dioksida in metana iz ponorov, kot so gozdovi in permafrost, ter omejile naravno zmožnost absorpcije ogljika v oceanih,
H. ker je Montrealski protokol po navedbah poročilu za leto 2010, ki ga je objavila znanstvena skupina za presojo pri Programu ZN za okolje in Svetovni meteorološki organizaciji, veliko prispeval k zmanjšanju svetovnih emisij toplogrednih plinov; ker se ocenjuje, da je znižanje letnih emisij snovi, ki škodujejo ozonskemu plašču, po Montrealskem protokolu enako, kot če bi letno prihranili emisije 10 gigaton ogljikovega dioksida, kar je okoli petkrat več, kot znaša cilj znižanja letnih emisij za prvo zavezujoče obdobje po Kjotskem protokolu (2008–2012),
I. ker Komisija trenutno pregleduje Uredbo (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih,
1. ugotavlja, da sta se evropska in mednarodna podnebna politika doslej osredotočali predvsem na dolgoročna znižanja emisij ogljikovega dioksida, na primer z večjo energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energije in drugimi strategijami za nizke emisije ogljika;
2. poziva k celostni evropski podnebni politiki, ki bo upoštevala vse vire segrevanja ozračja in vse možnosti ublažitve; poudarja, da bi morala ta politika poleg usmeritve v znižanje emisij ogljikovega dioksida poudariti strategije, ki bodo imele najhitrejše učinke na podnebje;
3. ugotavlja, da so na voljo hitropotezne regulativne strategije za postopno ukinitev proizvodnje in uporabe fluoriranih ogljikovodikov ter za znižanje emisij črnega ogljika in plinov, ki povzročajo nastajanje ozona v troposferi; ugotavlja tudi, da bi lahko te strategije začeli uresničevati v 2–3 letih, v 5–10 letih bi se lahko že večidel izvajale, želeni učinki na podnebje pa bi se pokazali v nekaj desetletjih ali že prej, zlasti pri nekaterih fluoriranih ogljikovodikih z javno ceno zgolj 5 do 10 centov na tono, medtem ko je trenutna cena ogljika več kot 13 EUR na tono;
4. ugotavlja, da evropski ukrepi v zvezi z fluoriranimi plini v obliki uredbe o fluoriranih plinih še zdaleč niso izpolnili pričakovanj in da bo neuspeh pri odpravi teh pomanjkljivosti znatno oslabil pogajalsko stališče EU v konvenciji UNFCCC;
5. odločno poziva Komisijo, naj predstavi revizijo predpisov o fluoriranih plinih ter naj poda predloge za hitro zmanjšanje proizvodnje in uporabe fluoriranih ogljikovodikov, pospešitev postopnega ukinjanja halogeniranih klorofluoroogljikovodikov (HCFC) v različnih proizvodih in na različnih področjih uporabe ter zajem in uničenje toplogrednih plinov v zavrženih proizvodih in opremi, ki škodujejo stratosferskemu ozonu;
6. pozdravlja zavezanost Evropske unije podpori ukrepom v zvezi s fluoriranimi ogljikovodiki kot zgleden primer netržno osnovanega pristopa za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na sedemnajsti konferenci o podnebnih spremembah v Durbanu;
7. je seznanjen s tem, da je med zadnjo sejo pogodbenic Montrealskega protokola Komisija kot pogajalka za EU podprla načelo predlogov Severne Amerike in Federativnih držav Mikronezije za postopno zmanjšanje fluoriranih ogljikovodikov in uničenje HFC-23, ki se proizvede kot stranski produkt, ter da je na zadnji konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) v Kankunu predstavila predlog sklepa, ki pogodbenice po Montrealskem protokolu zavezuje k prizadevanju za sporazum o tej temi brez poseganja v področje uporabe konvencije UNFCCC;
8. ob upoštevanju nedavno ugotovljene zlorabe kreditov za HFC-23 v okviru mehanizma čistega razvoja poziva Komisijo, naj preuči načine za spodbujanje takojšnjega zmanjšanja njihove uporabe na mednarodni ravni skozi uspešni Montrealski protokol in ne skozi prožne mehanizme v okviru Kjotskega protokola;
9. poziva k takojšnjemu ukrepanju v smeri znižanja emisij črnega ogljika kot hitre metode za ustavitev taljenja ledenikov, s prednostnim poudarkom na emisijah, ki vplivajo na regije, kjer prevladujeta sneg in led, vključno z Arktiko, Grenlandijo ter himalajskimi in tibetanskimi ledeniki;
10. poziva EU, naj spodbuja obstoječe tehnologije, ki močno znižujejo emisije črnega ogljika; nadalje poziva, naj se podpre in spodbuja zakonska prepoved taktike sekanja in požiganja gozdov, naj se izvaja strogo in redno testiranje emisij vozil, omeji sežiganje biomase ter naj se spremljajo letne emisije elektrarn;
11. poziva k doslednemu izvajanju predpisov in uporabi tehnologij na področju onesnaževanja zraka na svetovni ravni, da bi znižali emisije dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida ter posledično zmanjšali koncentracije antropogenega ozona v troposferi, ki je pomemben toplogredni plin;
12 zahteva od Evropske komisije, naj Evropski parlament obvesti o morebitnih ukrepih v tej smeri ter naj nadoknadi izgubljeni čas, tako da te politične možnosti takoj vključi v zakonodajni proces;
13. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.