Dokument zasedanja
12. 9. 2011 B7‑0513/2011
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) poslovnika
o razmerah v Libiji
Ana Gomes, Véronique De Keyser, Pier Antonio Panzeri, Roberto Gualtieri, María Muñiz De Urquiza
v imenu skupine S&D
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Libiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov 1970/2011 z dne 26. februarja 2011 in 1973/2011 z dne 17. marca 2011, ki odobravajo „vse potrebne ukrepe“ za zaščito civilnega prebivalstva,
– ob upoštevanju pozivov Arabske lige k posredovanju za zaščito libijskega civilnega prebivalstva ter odziva Nata skupaj z nekaterimi arabskimi državami, kot je Katar, z zračno operacijo Odisejeva zora, ki se je začela 19. marca 2011 in še poteka,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z dne 1. marca 2011, s katero je bilo soglasno preklicano članstvo Libije v Svetu Združenih narodov za človekove pravice,
– ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice S-15/2, ki je bila sprejeta 25. februarja 2011,
– ob upoštevanju prekinitve pogajanj o okvirnem sporazumu med EU in Libijo 22. februarja 2011,
– ob upoštevanju nedavnih sklepov Sveta EU za zunanje zadeve ter izjav visoke predstavnice Catherine Ashton o Libiji in severni Afriki,
– ob upoštevanju konference v Parizu, ki je potekala 1. septembra 2011,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji, zlasti resolucije z dne 10. marca 2011, ter svojega priporočila z dne 20. januarja 2011 o kritičnih razmerah glede pogajanj o okvirnem sporazumu med EU in Libijo ( 2010/2268(INI) ),
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker se je z revolucijo s 17. marca – spontanim in hrabrim uporom libijskega naroda, ki je trajal 6 mesecev in zajemal oboroženo osvoboditev Libijcev od Beganizija do Tripolija – končala Gadafijeva diktatura;
B. ker bo zračna operacija pod vodstvom Nata, Odisejeva zora, trajala, dokler je potrebno, da bi zaščitili civilno prebivalstvo v Libiji v skladu z resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov 1970 in 1973;
C. ker je Mednarodno kazensko sodišče 27. junija 2011 razpisalo tiralico za polkovnika Gadafija in dva člana njegove družine zaradi domnevnih kaznivih dejanj proti človečnosti, storjenih od začetka ljudskega upora;
D. ker je EU 1. septembra 2011 odpravila zamrznitev premoženja 28 libijskih subjektov, med katere spadajo naftne družbe, da bi začasni vladi libijskemu prebivalstvu zagotovila sredstva ter prispevala k oživitvi gospodarstva;
E. ker je EU zagotovila humanitarno pomoč v vrednosti več kot 152 milijonov EUR, visoka predstavnica/podpredsednica pa je 22. maja 2011 v Bengaziju odprla urad EU, da bi vzpostavili stike z libijskim prehodnim nacionalnim svetom in Libiji pomagali pri pripravi naslednje faze prehoda v demokracijo;
1. izraža solidarnost in podporo revoluciji, ki jo vodi libijsko ljudstvo, ter EU odločno poziva k pospešitvi humanitarne pomoči, da bi se odzvala na nove potrebe Libijcev, zlasti v Tripoliju in drugih najbolj prizadetih mestih, vključno z dostopom do čiste vode, zdravil in medicinskih pripomočkov za osebe z amputiranimi deli teles;
2. poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj v libijski prestolnici čim prej odpre delegacijo EU s polnimi pooblastili in nadgrajuje pomembno delo, ki ga je začel urad EU v Bengaziju, da bi nadalje spodbujala odnose med prehodnim nacionalnim svetom in podprla nove libijske oblasti pri reševanju najnujnejših potreb libijskega naroda; odločno poziva EU, naj zagotovi podporo ter zlasti podpre prehodni nacionalni svet pri pripravi volilnih in ustavnih postopkov, ki naj bi potekali v prihodnjih 18 mesecih;
3. poziva države članice EU, naj od varnostnega sveta Združenih narodov pridobijo dovoljenje sprostitev zamrznjenega libijskega premoženja, da bi prehodnemu nacionalnemu svetu pomagale pri potrebnem upravljanju v tem prehodnem obdobju, zlasti pa jih poziva, naj izpolnjujejo zaveze, izrečene 1. septembra 2011 na konferenci v Parizu, na kateri se je 60 držav zavezalo k sprostitvi 15 milijard USD;
4. izraža pričakovanje, da bo prehodni nacionalni svet uresničil svoje naloge in izpolnil zaveze glede vzpostavitve strpne, združene in demokratične države v Libiji ter zaščitil univerzalne človekove pravice za vse libijske državljane ter delavce migrante ali tujce; izraža pričakovanja EU, da bo glede na novi osnutek ustave, po katerem je šeriatsko pravo temeljni pravni vir, nova demokratična libijska država to pravo razlagala ob doslednem upoštevanju univerzalnih človekovih pravic, tudi pravica žensk;
5. je seznanjen s poročili, po katerih naj bi Gadafija obkrožali uporniki na neznani lokaciji ter odločno poziva bojevnike prehodnega nacionalnega sveta, naj odstavljenega diktatorja, njegovih sorodnikov ali najbližjih sodelavcev ne usmrtijo, temveč jih priprejo in privedejo pred sodišče;
6. pričakuje, da bodo libijska sodišča in postopki zagotovili dosledno upoštevanje mednarodnih standardov za pravično sojenje ter tudi preglednost za mednarodne opazovalce in izključitev smrtne kazni, če bodo Gadafi, njegovi sorodniki ali najbližji sodelavci privedeni pred sodišče v Libiji za vse zločine, storjene v času diktature, in ne le zločine, za katere je proti njim obtožnico izdalo Mednarodno kazensko sodišče;
7. odločno poziva vse države, zlasti sosednje države Libije, naj sodelujejo z novo libijsko oblastjo in mednarodnim sodnim sistemom, namreč Mednarodnim kazenskim sodiščem, da bi zagotovili sojenje Gadafiju in njegovim najbližjim zavezniki; poudarja, da sta denimo Nigerija in Burkina Faso članici Mednarodnega kazenskega sodišča, zato morata s tem sodiščem sodelovati ter mu Gadafija in njegove obtožene sorodnike predati, če bodo stopili na njuno ozemlje;
8. poziva prehodni nacionalni svet, naj nemudoma začne sodni postopek in postopek nacionalne sprave; poudarja, da je treba nujno napotiti nadzornike Združenih narodov za človekove pravice, zlasti na območja, kjer se nahaja večje število Gadafijevih zvestih privržencev, na primer v mestih Tavergha, Sebha, Sirta, Bani Valid in v nekaterih drugih mestih v zahodnem gorovju;
9. poziva vse sile prehodnega nacionalnega sveta, naj pri ravnanju z vojnimi ujetniki – preostalimi Gadafijevimi borci in plačanimi morilci – upoštevajo mednarodno humanitarno zakonodajo; prehodni nacionalni svet odločno poziva, naj nemudoma osvobodi afriške delavce migrante in temnopolte Libijce, ki so bili samovoljno pridržani, ker naj bi bili domnevno Gadafijevi plačani morilci, ter storilce zločinov privedejo pred neodvisno sodišče; prehodni nacionalni svet tudi poziva, naj zaščiti pravice na tisočih migrantov iz podsaharske Afrike, ki so žrtve nadlegovanja samo zaradi njihove barve kože, in naj poskrbi za varstvo in evakuacijo migrantov, ki se še vedno nahajajo v centrih Mednarodne organizacije za migracije, na primer v mestu Sebha ali v vseh začasnih taboriščih;
10. poudarja, da je revolucijo začel libijski narod, ki tudi utira pot naprej; zato morajo EU in drugi regionalni akterji, denimo Arabska liga in Afriška unija, storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi Libiji pomagali vzpostaviti demokratične institucije, zagotoviti razorožitev, demobilizacijo, rehabilitacijo in reformo varnostnega sektorja, tudi poklicne policije, pripraviti svobodne in poštene volitve, vzpostaviti pravosodni sistem ter zagotoviti pravno državo in odgovorno upravljanje; poudarja, da je vloga Združenih narodov v tem procesu nenadomestljiva, zato pričakuje, da bodo vsi mednarodni akterji podprli prizadevanja Združenih narodov;
11. pozdravlja preiskavo Združenega kraljestva o domnevni izmenjavi obveščevalnih podatkov med britanskimi obveščevalnimi službami in Gadafijevim režimom; poziva vse zadevne države članice, naj se po tem zgledujejo in sprožijo neodvisne preiskave o domnevni sokrivdi za mučenje, ki so ga izvajale nekatere evropske tajne službe, katere naj bi sodelovale z Gadafijevim režimom v okviru programa izrednih izročitev obveščevalne agencije CIA;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, parlamentom in vladam držav članic, libijskemu prehodnemu nacionalnemu svetu, varnostnemu svetu Združenih narodov, generalni skupščini Združenih narodov, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, Arabski ligi in Afriški uniji.