Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

UL L 167, 29.6.2009, str. 26.

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (KOM(2011)0500),

–   ob upoštevanju letnih poročil Komisije o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji,

–   ob upoštevanju konferenc zainteresiranih strani o prihodnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki ju je januarja in marca 2011 organizirala Komisija in na katerih so sodelovale države članice in predstavniki socialnih partnerjev,

–   ob upoštevanju svojih resolucij, sprejetih po januarju 2007, o mobilizaciji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, vključno s pripombami Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o posameznih namenih njegove uporabe,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

P7_TA(2010)0303.

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo

P7_TA(2011)0266.

–   ob upoštevanju razprav delovne skupine Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ustanovljen kot ukrep za podporo tistim delavcem, ki jih je najbolj prizadelo množično odpuščanje zaradi globalizacije ali finančne in gospodarske krize v Evropski uniji, njegov namen pa je spodbuditi njihovo ponovno vključitev na trg dela,

B.  ker je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji doslej večinoma uporabljen v primerih odpuščanj zaradi finančne in gospodarske krize,

C. ker Komisija predlaga podaljšanje začasnega izvzetja, ki omogoča uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za pomoč delavcem, odpuščenim zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, do leta 2013,

D. ker je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji zasnovan kot instrument za hitro intervencijo v primeru množičnega odpuščanja, da bi preprečili dolgoročno brezposelnost v težkih razmerah na trgu dela; ker je bil prvotni namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot instrumenta ublažiti kratkoročne akutne in nepredvidene težave na trgu dela, ki bi jih povzročilo odpuščanje velikega števila delavcev, bodisi v velikih podjetjih ali v malih in srednjih podjetjih, ki delujejo v posameznem sektorju v posamezni regiji; ker je ob tem treba dodati, da se s sredstvi Evropskega socialnega sklada podpirajo dolgoročni cilji strategije Evropa 2020 za povečanje zaposlenosti in zaposljivosti,

E.  ker je bilo ugotovljeno, da je dolgotrajni postopek mobilizacije Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji velika pomanjkljivost veljavne uredbe,

F.  ker so imele nekatere države članice težave z uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ker so težko prispevale ustrezna nacionalna finančna sredstva,

G. ker je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji prispeval k uveljavitvi inovativnih ukrepov za spodbujanje zaposljivosti delavcev,

H. ker se je sedanja uredba o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji izkazala kot dovolj prožna za uporabo v različnih sistemih in okoliščinah trga dela v vsej EU,

I.   ker ukrepi, financirani iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, dopolnjujejo ukrepe, ki jih financira Evropski socialni sklad, ter vključujejo nadomestila za plačano usposabljanje in prekvalifikacijo,

1.  opominja, da je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ustanovljen z namenom, da EU pokaže solidarnost z delavci, ki jih je prizadelo množično odpuščanje zaradi globalizacije, ter da je bilo leta 2009 v okviru načrta za oživitev gospodarstva podaljšano obdobje, ko se lahko uporablja tudi v primerih odpuščanja zaradi finančne in gospodarske krize;

2.  priznava dodano vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kot hitrega intervencijskega instrumenta omejenega obsega za sofinanciranje aktivnih ukrepov na trgu dela za pomoč delavcem, ki so izgubili delovno mesto, pri ponovnem vstopu na trg dela; poudarja tudi, da bi moral biti poudarek v prihodnosti na trajnostnih politikah trga dela; spodbuja države članice, naj Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji uporabijo za izpolnjevanje ciljev EU ter za spodbujanje novih znanj, med drugim v povezavi z novimi, trajnostnimi, visokokakovostnimi „zelenimi“ delovnimi mesti;

3.  je zadovoljen, da je Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji pomagal približno desetini vseh odpuščenih delavcev v EU v obdobju 2009–2010; ugotavlja, da se je 40 % delavcev, za katere je bil sklad uporabljen v letu 2009, uspešno znova vključilo na trg dela kljub negativnim učinkom finančne in gospodarske krize na trgih dela;

4.  podpira predlog Komisije, da se sklad ohrani tudi po izteku sedanjega večletnega finančnega okvira, ter poziva, naj se takoj razčisti stanje v zvezi s kmeti in delavci s pogodbami za določen čas;

5.  poziva , naj bo prenovljen Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji tesno povezan z evropskim okvirom prestrukturiranja, ki je nujen za predvidevanje in upravljanje v prehodnem obdobju;

6.  meni, da bi bila največja dodana vrednost prenovljenega sklada učinkovita podpora za usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev z namenom njihove ponovne zaposlitve v težkih razmerah na trgih dela, ki so posledica nepredvidenega prestrukturiranja podjetij ali sektorjev, zaradi česar nastane ali se poglobi neujemanje znanj s potrebami; poudarja, da bi bil tak instrument dragoceno dopolnilo za ukrepe, ki jih financira Evropski socialni sklad in so pretežno namenjeni prilagajanju na svetovne izzive in zagotavljanju trajnostne gospodarske rasti; poleg tega poudarja, da bi ta instrument po eni strani zagotovil solidarnost EU z delavci, ki jih prizadene prestrukturiranje, po drugi strani pa bi njegova hitra, usmerjena in potrebam prilagojena intervencija pomagala državam članicam pri preprečevanju dolgoročne brezposelnosti;

7.  meni, da je glavni izziv prihodnosti uvedba hitrejših intervencijskih postopkov, da bi omogočili učinkovitejšo in hitrejšo mobilizacijo sklada;

8.  upošteva prizadevanja Komisije, da bi predstavila vzdržne rešitve za skrajšanje postopka zaprositve in mobilizacije, tako da bi med datumom prijave in prenosom sredstev zadevni državi članici preteklo največ šest mesecev, v skladu z zakonodajnimi in proračunskimi postopki, ki se uporabljajo za sklad; vendar ugotavlja, da sklad v štirih letih delovanja ni napredoval, ter poziva države članice, naj pospešijo njegovo delovanje s pravočasnim načrtovanjem ukrepov, za katere je sklad namenjen, in naj ne bodo zaradi tega prikrajšane države članice, ki se soočajo s proračunskimi težavami;

9.  zato predlaga določitev posebne proračunske postavke za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji kot instrument skupnosti, da bi zagotovili hitrejši in učinkovitejši postopek, ki bo omogočal plačilo akontacije državam članicam v dveh mesecih od datuma, ko je zabeležena njihova prijava;

10. poziva, naj bo prihodnji Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji izrazito usmerjen v inovacije v skladu s cilji strategije Evropa 2020, ter poziva Komisijo, naj poda predloge, kako naj bodo v okviru sklada upoštevane tudi krizne razmere na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ki vodijo v množične izgube delovnih mest;

11. poudarja, da mora Komisija zagotoviti skladnost in združljivost sprejetih ukrepov s cilji strategije Evropa 2020 ter da mora del svojega tehničnega proračuna nameniti spodbujanju in razširjanju najboljših praks in vzajemnega učenja med državami članicami;

12. poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med intervencijami sklada in ukrepi za podjetja in sektorje v skladu s predpisi EU na področju konkurence in njeno industrijsko politiko;

13. poziva k izboljšavam v prihodnji uredbi o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, da ne bi sklad povzročil učinkov moralnega tveganja pri multinacionalnih družbah;

14. poudarja, da bi morali biti socialni partnerji in lokalne oblasti tesno vključeni v postopek prijave ter zlasti oblikovanje usklajenega paketa ukrepov; znova poudarja, da bi morali socialni partnerji sodelovati pri spremljanju izvajanja in ocenjevanju izidov za delavce;

15. poziva Komisijo, naj preuči načine, kako zagotoviti, da multinacionalne družbe, ki imajo neto dobiček, ne bodo posredno uporabljala finančna sredstva iz sklada za znižanje stroškov družbeno odgovornega prestrukturiranja in izogibanje odgovornosti;

16. poziva Komisijo, naj ugotovi, zakaj nekatere države članice kljub množičnemu odpuščanju še niso uporabile sklada, ter naj predlaga ustrezne rešitve, kako zagotoviti, da bodo finančna sredstva sklada razdeljena v skladu s ciljem Unije o spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in solidarnostjo med državami članicami (člen 3 PEU);

17. poudarja, da bi moral sklad še naprej financirati zgolj tiste aktivne ukrepe na trgu dela, ki dopolnjujejo ukrepe, predvidene v nacionalni zakonodaji za primere množičnega odpuščanja; poleg tega predlaga, naj bodo v prihodnje nadomestila iz naslova sklada vedno vezana na ukrepe usposabljanja ali prekvalificiranja, ki jih prav tako financira sklad, ter naj ne nadomeščajo nadomestil, določenih v nacionalni zakonodaji, zakonodaji Skupnosti ali kolektivnih sporazumih;

18. predlaga tudi, da bi morala biti stopnja sofinanciranja iz sklada v zadevni članici usklajena s stopnjo, ki velja za strukturne sklade;

19. poziva k večji dostopnosti informacij o virih sofinanciranja;

20. poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja proces izvajanja, da bo zagotovila, da bodo izidi ukrepov enako koristni za vse delavce, ter naj pripravi podatkovno bazo najboljših praks in modelov;

21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.