Evropski parlament,

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 30. septembra 2011 o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga (O-000226/2011 – B7‑0648/2011),

–   ob upoštevanju členov 113 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost,

–        ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/8/ES o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev,

–   ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“,

–   ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o digitalni agendi za prihodnost,

–   ob upoštevanju zelene knjige Evropske komisije o prihodnosti DDV,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV,

–   ob upoštevanju smernic OECD glede nevtralnosti sistema DDV,

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A. ker vsebuje strategija EU 2020 vodilno pobudo za vzpostavitev enotnega digitalnega trga;

B.  ker ostaja enotni digitalni trg EU še vedno razdrobljen, deloma zaradi davčnega sistema EU, posebej pa zaradi davkov na potrošnjo, ki se uporabljajo za blago in storitve;

C. ker je gospodarska kriza močno škodovala priložnostim za gospodarsko rast in ker ima digitalno gospodarstvo možnosti, da v prihodnjih letih pomembno prispeva k blaginji Evrope;

D. ker mora Evropska unija razviti zmožnosti enotnega trga, tako da olajša spletno in čezmejno trgovino med državami članicami;

E.  ker Evropska komisija trenutno razpravlja o prihodnosti DDV in je treba upoštevati strategijo EU 2020;

1.  poudarja, da sedanji pravni okvir, zlasti pa Priloga 3 Direktive 2006/112/ES, ovirata razvoj novih digitalnih storitev in sta posledično neskladna s cilji iz digitalne agende;

2.  meni, da stopnje DDV, ki se uporabljajo za knjige, ponazarjajo pomanjkljivosti sedanje zakonodaje; ker lahko države članice uporabljajo nižje stopnje DDV za dobavo knjig v vseh fizičnih oblikah, za e-knjige pa velja standardna stopnja, ki znaša najmanj 15 odstotkov; tako razlikovanje je zaradi potencialne rasti tega segmenta trga nevzdržno;

3.  poudarja, da mora biti Evropska unija prizadevna in preseči odpravo nedoslednosti v sedanjem pravnem okviru; prednostna naloga pri pregledu pravil o DDV mora biti spodbujanje podjetij, da razvijejo in ponujajo nove vseevropske spletne storitve;

4.  kot primer navaja zakon o internetni davčni svobodi v Združenih državah Amerike, ki je začel veljati leta 1998 in ga od takrat širijo; ta zakon, ki prepoveduje zvezni in lokalnim vladam, da bi za spletno trgovino uporabljale diskriminatorno stopnjo prometnega davka, ima pomemben vpliv na e-trgovino in prispeva k ustanavljanju podjetij, ki imajo prevlado na svetovnem trgu;

5.  poudarja pa, da bi morala Evropska unija izdelati posebej prilagojene rešitve za lastne potrebe; meni, da bi za razvoj dejanskega enotnega trga pravo Evropske unije lahko omogočalo državam članicam, da za elektronske storitve s kulturno vsebino začasno uporabljajo nižjo stopnjo DDV;

6.  meni, da bi ta nova kategorija, ki bi jo vključili v sedanjo Prilogo 3 Direktive 2006/112/ES, lahko vsebovala določbo o dobavi spletnih storitev (na primer televizija, glasba, knjige ali tisk), ki jo izvajalci s sedežem v EU zagotavljajo osebam, ki imajo prav tako sedež v EU;

7.  meni, da bo uporaba nižje stopnje DDV za spletne kulturne vsebine neizogibno spodbodla Evropsko unijo z ustvarjanjem, produkcijo in distribucijo na vseh platformah digitalnih vsebin;

8.  opozarja na načela OECD glede obdavčitve e-trgovine, sprejeta na konferenci v Ottavi leta 1998; ta načela določajo, da bi morala imeti pravila o davkih na potrošnjo, kot je DDV, za posledico obdavčitev na področju sodne pristojnosti, kjer se odvija potrošnja; v skladu z direktivo 2008/8/ES bodo načela OECD veljala za Evropsko unijo od 1. januarja 2015;

9.  meni, da bi moral biti pregled zakonodaje o DDV, ki omogoča večjo prilagodljivost državam članicam v zvezi z nižjimi stopnjami DDV, tesno povezan z izvajanjem načel iz Direktive 2008/8/ES; poudarja pa, da bi bilo treba uveljaviti načelo obdavčitve v državi članici, v katero spada kupec, če naj se omogoči vsem državam članicam koristi od enotnega digitalnega trga;

10. poziva Komisijo, naj pred 1. januarjem 2015 pretehta možnosti pregleda Direktive 2088/8/ES, da bi zagotovila, da bo DDV plačan v državi članici, v katero spada kupec;

11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.