Dokument zasedanja
6.6.2012 B7‑0299/2012
PREDLOG RESOLUCIJE
k vprašanju za ustni odgovor B7‑0117/2012
v skladu s členom 115(5) Poslovnika
o prihodnosti evropskega prava družb
( 2012/2669(RSP) )
Klaus-Heiner Lehne
v imenu Odbora za pravne zadeve
Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti evropskega prava družb
( 2012/2669(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju javnega posvetovanja o prihodnosti evropskega prava družb, ki ga je začela Komisija 20. februarja 2012[1],
– ob upoštevanju konference z naslovom „Evropsko pravo družb: pot naprej“, ki jo je pripravila Komisija 16. in 17. maja 2011[2],
– ob upoštevanju poročila skupine za razmislek o prihodnosti prava družb v EU z dne 5. aprila 2011[3],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast“ ( COM(2011)0206 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij ( COM(2011)0682 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. julija 2007 o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja ( COM(2007)0394 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. maja 2003 z naslovom "Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji - načrt za napredek" ( COM(2003)0284 ),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji – načrt za napredek[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2006 o nedavnem razvoju dogodkov in nadaljnjih možnostih v zvezi s pravom družb[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o evropski družbi v zasebni lasti in o štirinajsti direktivi na področju prava družb o prenosu sedeža družbe[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 s priporočili Komisiji o čezmejnih prenosih sedežev družb[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2010 o vidikih civilnega, gospodarskega, družinskega in mednarodnega zasebnega prava v Akcijskem načrtu za uresničevanje Stockholmskega programa[8],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 s priporočili Komisiji o štirinajsti direktivi na področju prava družb o čezmejnem prenosu sedežev družb[9],
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji 4. maja 2012 o prihodnosti evropskega prava družb ( 2012/2669(RSP) ) ( O-000110/2012 – B7-0117/2012 ),
– ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je treba sprejeti regulativni okvir EU za pravo družb in upravljanje podjetij, da bo upošteval naraščajoči trend čezmejnega delovanja evropskih podjetij znotraj EU in nenehno integracijo evropskih trgov;
B. ker je glavni cilj podjetjem v Evropi omogočiti, da bi se lahko v izjemno konkurenčnem svetovnem okolju učinkoviteje kosala z drugimi ter dosegla večji uspeh, obenem pa zagotoviti ustrezno zaščito interesov upnikov, delničarjev, članov in zaposlenih;
C. ker bi uporabnikom prijazen regulativni okvir podjetja, predvsem mala in srednja, spodbudil, da bi zagrabila priložnosti, ki jih ponuja enotni trg;
D. ker bi morale biti prihodnje pobude združljive z nacionalnimi sistemi upravljanja podjetij in nacionalno zakonodajo o udeležbi delavcev, hkrati pa bi se morale zavzemati za večjo prilagodljivost in svobodo izbire, ko gre za spoštovanje oblik podjetij, notranjo razporeditev pristojnosti ter trajnostne strategije podjetij;
E. ker se v pravnih oblikah podjetij na evropski ravni skriva še neizkoriščen potencial, ki bi ga bilo treba dodatno raziskati, razvijati in spodbujati;
F. ker bi bilo treba olajšati čezmejno mobilnost podjetij;
G. ker se je v finančni krizi izkazala potreba po jasnejšem okviru za upravljanje podjetij, ki bi se podrobneje osredotočil na udeležbo zainteresiranih strani;
1. pozdravlja javno posvetovanje o prihodnosti evropskega prava družb, ki ga je pred kratkim organizirala Komisija in ki bi naj pomagalo oblikovati prihodnje pobude, namenjene poenostavitvi poslovnega okolja za podjetja, zmanjšanju odvečne upravne obremenitve ter omogočitvi učinkovitega delovanja družb na enotnem trgu, hkrati pa zagotovilo ustrezno zaščito interesov upnikov, delničarjev, članov in zaposlenih;
2. meni, da imajo oblike podjetij v EU, ki dopolnjujejo obstoječe oblike, ki so na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo, precejšen potencial, zato bi jih bilo treba dodatno razvijati in spodbujati; poziva Komisijo, naj si, da bi se posvetila posebnim potrebam malih in srednjih podjetij, dodatno prizadeva za sprejetje statuta o zasebnih družbah[10], s katerim bi lahko v celoti upoštevali interese vseh zainteresiranih strani in odpravili zastoj v Svetu;
3. pozdravlja dejstvo, da Komisija izvaja študijo o evropskih vzajemnih družbah, kot je napovedala v že omenjeni pobudi za socialno podjetništvo[11], in jo poziva, naj hitro pripravi in predloži novi predlog statuta;
4. meni, da bi se morale morebitne spremembe druge direktive o pravu družb[12] osredotočati na dodatno poenostavljanje, ne pa uvajati nadomestnega režima za ustvarjanje in ohranjanje kapitala;
5. pozdravlja pregled računovodskih direktiv in predlaga, naj Komisija dodatno razišče možnosti za oblikovanje evropskih računovodskih standardov, zlasti z ozirom na posebne potrebe malih in srednjih podjetij, pri tem pa naj upošteva tradicionalne zamisli o trajnosti, dolgoročnem načrtovanju, družinskem lastništvu ter druge tradicionalne vidike malih in srednjih podjetij;
6. meni, da bi bilo treba glede na strukturo in delovanje javnih podjetij z omejeno odgovornostjo tehtno razmisliti o nadaljevanju oblikovanja pete direktive o pravu družb;
7. ponovno zahteva, da Komisija predloži zakonodajni predlog z ukrepi, namenjenimi olajšanju čezmejne mobilnosti podjetij v EU (štirinajsta direktiva na področju prava družb o čezmejnem prenosu sedežev družb);
8. opozarja, da se je v okvirnem sporazumu o odnosih med Parlamentom in Komisijo slednja zavezala, da bo v treh mesecih od sprejetja ustrezne resolucije na plenarnem zasedanju poročala o konkretni nadaljnji obravnavi vseh zahtev za predložitev predloga v skladu s členom 225 PDEU; obžaluje dejstvo, da Komisija v zvezi z resolucijo Parlamenta s priporočili o štirinajsti direktivi o pravu družb ni upoštevala te zaveze; poziva Komisijo, naj upošteva okvirni sporazum in v prihodnje posreduje podrobnejša poročila o nadaljnjih ukrepih;
9. predlaga, da Komisija nadaljuje delo v zvezi z deveto direktivo na področju prava družb o skupinah družb, da bi zagotovila regulativni okvir za to splošno obliko poslovnega združevanja; meni, da ni potrebe po povsem usklajenem evropskem pravu družb o skupinah, obstaja pa potreba po nizu skupnih predpisov o, med drugim, zaščiti hčerinskih družb in zainteresiranih strani ter večji preglednosti na področju pravne in lastniške strukture;
10. opozarja, da mora biti v skladu s programom za pametno zakonodajo Komisije zakonodaja jasnejša in dostopnejša; meni, da bi morala Komisija kodificirati pravo družb EU, da bi uporabnikom ponudila prijazne predpise ter zagotovila doslednost zakonodaje EU; priznava prednosti enega samega instrumenta o pravu družb EU, vendar meni, da je treba v prvem koraku združiti direktive o pravu družb; predlaga, da se jih združi po kategorijah, ki bi zajemale oblikovanje in uporabo (npr. prva in druga direktiva ter računovodska in revizijska direktiva), mobilnost (npr. tretja[13], šesta[14], deseta[15], enajsta[16] in trinajsta[17] direktiva ter prihodnja štirinajsta direktiva) in oblike prava družb EU (npr. SE, SCE, EIGZ); poudarja, da ta projekt kodifikacije seveda ne sme povzročiti zastoja potrebnih reformnih dejavnosti;
11. meni, da bi se bilo treba tudi na področju prava družb posvetiti kolizijskopravnim vprašanjem in da bi lahko akademski predlog na tem področju[18] pomenil izhodišče za nadaljnje delo o kolizijskih pravilih na področju čezmejnih dejavnostih družb;
12. poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt in v njem začrta prihodnost po posvetovanju, na katerem bi bilo treba doreči kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne pobude za izboljšanje regulativnega okvira za pravo družb EU; meni, da bi morale kratkoročne pobude vključevati štirinajsto direktivo o pravu družb in ukrepe za izboljšanje okvira EU za upravljanje podjetij, srednjeročne pobude bi morale denimo obravnavati deveto direktivo o pravu družb, dolgoročne direktive pa kodifikacijo prava družb EU;
13. izraža pričakovanje, da bo Komisija kratkoročne pobude uradno vključila v zakonodajni delovni program za leto 2013, za srednje in dolgoročne pobude pa določila ciljne datume;
14. ponovno poziva Komisijo, naj analizira težave pri izvajanju obstoječe zakonodaje, tako da bo mogoče ugotovitve upoštevati pri pripravi novih zakonodajnih predlogov;
15. opozarja, da morajo vsi zakonodajni predlogi, ki jih posreduje Komisija, temeljiti na oceni učinka, ki upošteva interese vseh zainteresiranih strani, tudi vlagateljev, lastnikov, upnikov in zaposlenih, in v celoti spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;
16. poziva Komisijo, naj izčrpno obvešča Parlament o rezultatih posvetovanja o prihodnosti evropskega prava družb ter naj podrobno razloži odločitve, ki jih bo sprejela na podlagi izida tega posvetovanja;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.