Dokument zasedanja
11.6.2012 B7‑0304/2012
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
o končanju pohabljanja ženskih spolnih organov
( 2012/2684(RSP) )
Marina Yannakoudakis, Konrad Szymański, Martin Callanan, Daniel Hannan, James Nicholson, Malcolm Harbour, Edvard Kožušník, Valdemar Tomaševski, Julie Girling
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o končanju pohabljanja ženskih spolnih organov
( 2012/2684(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju poročil v okviru konvencije ZN o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njenega izbirnega protokola ter konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov v EU[1],
– ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije o celoviti strategiji za preprečevanje pohabljanja ženskih spolnih organov v zdravstvenih organizacijah za leto 2010,
– ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja ZN z dne 5. decembra 2012 o končanju pohabljanja ženskih spolnih organov,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 8. marca 2010 o izkoreninjenju nasilja nad ženskami v Evropski uniji in njegovega poziva k mednarodnemu pristopu k boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov,
– ob upoštevanju svoje resolucije A7‑065/2011 z dne 5. marca o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je pohabljanje ženskih spolnih organov nepopravljiva, trajna zloraba, ki ima danes po svetu med ženskami in dekleti 140 milijonov žrtev, in ker so vsako leto ogroženi nadaljnji 3 milijoni deklet;
B. ker v Evropi živi 500 tisoč pohabljenih žensk, 180 tisoč deklet pa je ogroženih, in ker so po oceni strokovnjakov ti podatki podcenjeni in ne zajemajo druge generacije in nezakonitih priseljencev;
C. ker so vse oblike pohabljanja ženskih organov nasilje nad ženskami, ki ga izvajajo tako moški kot ženske in ki krši njihove temeljne pravice, zlasti pravico do osebne integritete ter telesnega in duševnega zdravja;
D. ker pohabljanje ženskih spolnih organov pušča hude in nepopravljive kratko- in dolgoročne posledice za telesno in duševno zdravje žensk in deklet, ki postanejo njegove žrtve, in pomeni hud osebni napad in napad na njihovo integriteto, ki je lahko v nekaterih primerih celo smrten;
1. poziva generalno skupščino ZN, naj na 67. zasedanju sprejme resolucijo o prepovedi pohabljanja ženskih spolnih organov po svetu in spodbudi države članice, naj si skupaj prizadevajo, da bi končale to škodljivo prakso;
2. poziva mednarodno skupnost, ustrezne organe ZN in civilno družbo, naj z dodelitvijo finančnih sredstev dejavno podprejo ciljno usmerjene programe in širjenje praktičnih zgledov, kako zadostiti potrebam in najpomembnejšim zahtevam ogroženih deklet, tudi žrtev pohabljanja ženskih spolnih organov, ki imajo težave pri dostopu do storitev in programov;
3. opozarja, da se pohabljanje ženskih spolnih organov izvaja predvsem na mladih deklicah od otroštva do 15. leta, zato gre tudi za kršenje pravic otrok; znova poudarja, da se je 27 držav članic EU zavezalo varstvu pravic otrok s konvencijo ZN o pravicah otrok;
4. poziva Komisijo EU, naj pohabljanju ženskih spolnih organov nameni posebno pozornost v okviru splošne strategije za boj proti nasilju nad ženskami in v okviru programa EU za pravice otrok; poziva države članice, naj v primeru te nezakonite prakse odločno ukrepajo;
5. poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj kriminalizirajo pohabljanje ženskih spolnih organov na nacionalni ravni ter sodno preganjajo tiste, ki ga izvajajo, in tiste, ki deklice in dekleta vodijo v države nečlanice EU, kjer se pohabljenje opravi;
6. je izredno zaskrbljen zaradi dokazov, ki pričajo, da škodljivo in včasih celo smrtno nevarno pohabljanje ženskih spolnih organov izvaja zdravstveno osebje, kot da bi šlo za medicinski poseg;
7. poziva generalnega sekretarja ZN, naj zagotovi, da bodo vse organizacije in organi sistema ZN, ki jih to zadeva, zlasti Sklad ZN za otroke, Sklad Združenih narodov za prebivalstvo, Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo, Razvojni sklad ZN za ženske, program ZN za razvoj in Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, posamič ali skupaj v programih za svoje države ustrezno in v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami poskrbeli za varstvo in spodbujanje pravic deklet do zaščite pred pohabljanjem spolnih organov, da se okrepijo prizadevanja v zvezi s tem;
8. poudarja, da je potrebno ozaveščanje, mobilizacija skupnosti, izobraževanje in usposabljanje, da si bodo vsi osrednji akterji, vladni uradniki, vključno z organi pregona in sodnimi uslužbenci, zdravstveno osebje, verski vodje in vodje skupnosti, učitelji, delodajalci, novinarji in tisti, ki neposredno dejalo z dekleti, pa tudi starši, družine in skupnosti družno prizadevali za odpravo stališč in praks, ki škodijo dekletom;
9. poziva države članice, naj izboljšajo sisteme zdravstvenih informacij, da bo mogoče spremljati število deklet in žensk v evropski zdravstveni oskrbi, ki so bile žrtve pohabljenja;
10. poudarja, da je treba podpreti civilno družbo, zlasti organizacije žensk, ki si v svojih skupnostih prizadevajo, da bi končale nasilje nad ženskami in otroki, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju ZN ter vladam in parlamentom držav članic.