Dokument zasedanja

19.11.2012                                                                                                              B7‑0497/2012

PREDLOG RESOLUCIJE

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0367/2012

v skladu s členom 115(5) Poslovnika

o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa osmih tretjih držav k haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok

( 2012/2791(RSP) )

Klaus-Heiner Lehne, Luigi Berlinguer, Eva Lichtenberger, Francesco Enrico Speroni, Alexandra Thein, Tadeusz Zwiefka

v imenu Odbora za pravne zadeve

B7‑0497/2012

Resolucija Evropskega parlamenta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa osmih tretjih držav k haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok

( 2012/2791(RSP) )

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2(2), 3(2), 4(2)(j), 81(3), 216(1) in 218(6)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju sodne prakse, ki jo je razvilo Sodišče Evropske unije, zlasti zadev 22/70[1] in C-467/98[2] ter mnenja 1/03[3],

–   ob upoštevanju predlogov Komisije za sklepe Sveta o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa Gabona[4], Andore[5], Sejšelov[6], Ruske federacije[7], Albanije[8], Singapurja[9], Maroka[10] in Armenije[11] k haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok,

–   ob upoštevanju dejstva, da Svet od Parlamenta še ni zahteval odobritve teh sklepov,

–   ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o izjavi držav članic glede sprejetja v interesu Evropske unije pristopa osmih tretjih držav k haaški Konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok ( O-000159/2012 – B7‑0367/2012 ),

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je haaška Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25. oktobra 1980 zelo pomembna, saj uveljavlja sistem, ki državam pogodbenicam omogoča sodelovanje pri iskanju rešitev v primerih mednarodnih ugrabitev otrok in določa, katera sodišča so pristojna in katero pravo se uporablja pri odločanju o prebivališču otroka;

B.  ker konvencija s tem omogoča hitro vrnitev ugrabljenih otrok v ustrezno državo bivanja;

C. ker konvencija velja zgolj med državami, ki so jo ratificirale ali so pristopile k njej;

D. ker morajo pristop novih držav h konvenciji sprejeti države, ki so že podpisnice, da bi konvencija med njimi veljala;

E.  ker je zato izredno pomembno, da se pristopi sprejmejo;

F.  ker Evropska unija že izvaja notranjo pristojnost na področju mednarodne ugrabitve otrok, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo[12];

G. ker iz tega izhaja, da je Evropska unija pridobila izključno zunanjo pristojnost na področju mednarodne ugrabitve otrok;

H. ker konvencija mednarodnim organizacijam ne omogoča, da bi postale njene podpisnice, bi morala Evropska unija pooblastiti države članice, da pri sprejetju zgoraj naštetih pristopov delujejo v njenem interesu;

I.   ker bi moral Svet zato kar najhitreje ukrepati za sprejetje sklepov, ki jih predlaga Komisija, vključno s takojšnjim posvetovanjem s Parlamentom;

J.   ker kaže, da se je Svet kljub nujnosti zadeve in jasnosti pravnega položaja odločil, da odloži posvetovanje s Parlamentom in sprejetje navedenih sklepov zaradi izpodbijanja načela teh sklepov iz pravnih razlogov;

1.  naslavlja na Svet naslednja priporočila:

(a) Svet bi moral nemudoma sprožiti postopek za sprejetje zgoraj omenjenih predlaganih sklepov;

(b) v ta namen bi se moral o osmih predlaganih sklepih posvetovati s Parlamentom;

(c) v interesu evropskih državljanov, ki bi imeli koristi od sprejetja sklepov, Svet ne bi smel preprečevati dobrega delovanja Evropske unije na zmotni pravni podlagi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.