Dokument zasedanja
5.12.2012 B7‑0541/2012
PREDLOG RESOLUCIJE
k vprašanju za ustni odgovor B7‑0368/2012
v skladu s členom 115(5) Poslovnika
o krizi v jeklarski industriji
( 2012/2833(RSP) )
Roberta Angelilli, Jean-Pierre Audy, András Gyürk, Lena Kolarska-Bobińska, Franck Proust, Herbert Reul, Amalia Sartori, Theodor Dumitru Stolojan, Salvatore Tatarella
v imenu skupine PPE
Resolucija Evropskega parlamenta o krizi v jeklarski industriji
( 2012/2833(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju, da Pogodba o EU izvira iz Pogodbe o ESPJ,
– ob upoštevanju, da sektor premoga in jekla od izteka Pogodbe o ESPJ urejajo določbe Pogodbe o EU,
– ob upoštevanju, da je eden od ciljev Evropske unije podpirati jeklarsko industrijo ter doseči, da bo konkurenčna in se bo odzivala na spreminjajoče se tržne pogoje v Evropi in zunaj nje,
– ob upoštevanju, da je jeklarska industrija odločilnega pomena za rast in blaginjo v Evropi,
– ob upoštevanju, da je evropsko jeklarsko industrijo prizadel močan upad povpraševanja, zaradi česar čedalje bolj izgublja delovna mesta in konkurenčnost;
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o jeklarski industriji ter prestrukturiranju, selitvi in zapiranju podjetij v Evropski uniji,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. februarja 2011 z naslovom „Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin“ ( COM(2011)0025 ),
– ob upoštevanju strategije Evropa 2020,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva“ ( COM(2012)0582 ),
– ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je v interesu vse Evropske unije, da bi ohranili dejavnosti, iz katerih je stkana njena industrijska bit, in z domačo proizvodnjo poskrbeli za zanesljivo oskrbo z energijo;
B. ker ima jeklarska industrija osrednjo vlogo v evropskem gospodarstvu, konkurenčna evropska jeklarska industrija pa je hrbtenica razvoja in ustvarjanja vrednosti v številnih pomembnih industrijskih panogah;
C. ker se ta sektor sooča z močno konkurenco na svetovnem trgu, predvsem iz nečlanic EU, v katerih veljajo drugačne ureditve in standardi, pesti pa ga tudi otežen dostop do surovin in višji stroški;
D. ker se jeklarska industrija v zadnjih letih spoprijema z izzivi prestrukturiranja in združevanja podjetij;
E. ker so visokotehnološke panoge – kar je razvidno v jeklarstvu – nekak model tehnološkega strokovnega znanja, tako da jih je treba zaščititi in nemudoma ukrepati, da se prepreči njihova selitev z ozemlja EU;
1. poziva Komisijo, naj v kratkem posreduje jasen pregled razmer glede velikih sprememb, ki se odvijajo v evropski jeklarski industriji; poudarja, da je pomembno, da Komisija skrbno spremlja dogajanje, da bi ohranili industrijsko dediščino Evrope in to delovno silo;
2. želi spomniti, da ima od prenehanja Pogodbe o ESPJ pristojnosti za reševanje gospodarskega in socialnega vpliva dogodkov v evropski jeklarski industriji prav Komisija;
3. poziva jo, naj skrbno premisli o srednje- in dolgoročnih pobudah, s katerimi bi podprli in obdržali jeklarsko industrijo;
4. meni, da mora Komisija nameniti večjo pozornost industrijski politiki, da bi oživila konkurenčnost evropske industrije v odnosu do svetovnega trga ter tako poskrbela za enake konkurenčne pogoje, obenem pa zagotovila visoke socialne in okoljske standarde;
5. poziva Komisijo, naj obnovi mehanizem predhodnega nadzora iz Uredbe (EU) št. 1241/2009[1], ki bo sicer 31. decembra 2012 pretekel;
6. je stališča, da bo oživitev evropskega gospodarstva odvisna tudi od močnejše predelovalne industrije, v kateri ima jeklo osrednjo vlogo, in da so naložbe v raziskave in inovacije odločilnega pomena za ponovni zagon in obnovitev gospodarstva;
7. pozdravlja pobudo Komisije. da bi do leta 2013 pripravili evropski akcijski načrt za jeklarski sektor, vendar ga je treba predstaviti čim prej;
8. poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za srednje- in dolgoročno zmanjšanje stroškov energije, predvsem v energetsko intenzivnih panogah, pa tudi za spodbuditev ustanavljanja poslovnih konzorcijev;
9. poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo izvedljivo uvesti certifikate kakovosti za jeklarske izdelke;
10. poziva Komisijo, naj pobliže spremlja dogajanje v obratih v Florangeu, Liègeu, Terniju, Târgoviştu, Schifflangeu, Piombinu, Campii Turzii, Rodangeu, Oţelu Roşuju, Trstu in drugod, saj je njihov obstoj v sedanji obliki ogrožen, in s tem zagotovi, da ne bosta ogroženi konkurenčnost evropskega jeklarskega sektorja ter njegov pomen za zaposlovanje;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.