Dokument zasedanja

9.1.2013                                                                                                                  B7‑0013/2013

PREDLOG RESOLUCIJE

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0552/2012

v skladu s členom 115(5) Poslovnika

o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav (made in)

( 2012/2923(RSP) )

Daniel Caspary, Franck Proust, Jarosław Leszek Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain

v imenu skupine PPE

Gianluca Susta, Vital Moreira, Bernd Lange

v imenu skupine S&D

Niccolò Rinaldi, Robert Rochefort, Marielle de Sarnez

v imenu skupine ALDE

B7‑0013/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav (made in)

( 2012/2923(RSP) )

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav ( COM(2005)0661 – C7–0048/2010 – 2005/0254(COD) ),

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ( A7–0273/2010 ),

–   ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi, sprejetega dne 21. oktobra 2010[1],

–   ob upoštevanju priloge k sporočilu Komisije z dne 23. oktobra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2013“ ( COM(2012)0629 ),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o označevanju porekla,

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji v zvezi z uredbo o obveznem označevanju porekla določenih izdelkov, uvoženih iz tretjih držav ( O–000217/2012 – B7–0552/2012 ),

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je 21. oktobra 2010 sprejel stališče v prvi obravnavi o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav (v nadaljevanju: uredba „made in“), in sicer s 525 glasovi za, 49 proti in 44 vzdržanimi;

B.  ker Svet, čeprav sta medtem minili že več kot dve leti, še vedno ni sprejel skupnega stališča, zaradi česar je postopek soodločanja obstal na mrtvi točki;

C. ker Komisija v svojem delovnem programu za leto 2013 navaja, da je nedavni razvoj v pravni razlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije, kakor jih razlaga pritožbeni organ te organizacije, ob pomanjkanju soglasja v Svetu privedel do tega, da je njen predlog zastarel;

D. ker EU nima harmoniziranih pravil o navajanju porekla uvoženega blaga, razen za nekatere primere v kmetijskem sektorju;

E.  ker so nekatere neevropske države članice STO, kot so Brazilija, Kanada, Kitajska in ZDA, uvedle sheme obveznega označevanja porekla za nekatere izdelke;

F.  ker so potrebne skupne določbe za povečanje konkurenčnosti med državami članicami STO in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s proizvajalci iz tistih pomembnih držav partneric EU, ki so uvedle označevanje porekla;

G. ker je obveščenost eden od temeljev svobode državljanov in varstva potrošnikov;

1.  obžaluje odločitev Komisije o umiku uredbe o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav, ki jo je Parlament sprejel v prvi obravnavi, ne da bi Parlament o tem ustrezno in pravočasno obvestila in ne da bi sozakonodajalcema pred sprejetjem te odločitve podrobno obrazložila svojo namero;

2.  poziva Komisijo, naj znova preuči svojo odločitev;

3.  poziva Komisijo, naj v nasprotnem primeru predloži revidiran in posodobljen predlog te uredbe, v katerem naj zajame sektorje, ki so že vključeni v predhodno besedilo;

4.  poziva Komisijo, naj nemudoma uvede primerjalno študijo zakonskih predpisov o označevanju porekla, ki trenutno veljajo in se uporabljajo v vsaki državi članici WTO, da bi se analizirala temeljna načela in ocenila skladnost s pravili WTO;

5.  opozarja, da je uspeh odprte in pravične trgovine Evropske unije s tretjimi državami neločljivo povezan z izpolnjevanjem pravil STO;

6.  opominja, da je že večkrat opozoril na pomen ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev v okviru mednarodne trgovine za podjetja iz EU in njihove konkurente iz tretjih držav ter skladnega pristopa za zagotovitev varstva potrošnikov;

7.  poziva Svet, naj po prvi obravnavi Parlamenta opredeli svoje skupno stališče in tako omogoči institucionalno razpravo v ustaljenih okvirih;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.