Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o varnosti v cestnem prometu v Evropi v obdobju 2011−2020

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0408.

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o načrtu za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0584.

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom ,,Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011−2020ˮ (COM(2010)0389),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom ,,Izvajanje cilja 6 iz usmeritev politike Evropske komisije na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011-2020 – Prvi mejnik pri oblikovanju strategije o poškodbahˮ (SDW(2013)0094),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom ,,Usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020ˮ (CdR 296/2010),

–   ob upoštevanju Svetovnega poročila o preprečevanju poškodb v cestnem prometu, ki sta ga leta 2004 skupaj objavila Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija,

–   ob upoštevanju svojega poročila z dne 22. junija 2012 o eCall: nova storitev 112 za državljane

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0274.

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji o varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020 – prvi mejniki pri oblikovanju strategije o poškodbah (O-000061/2013 – B7‑0211/2013),

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je v cestnoprometnih nesrečah v Evropski uniji leta 2011 umrlo več kot 30 000 ljudi, skoraj 1 500 000 pa je bilo poškodovanih (med njimi več kot 250 000 huje);

B.  ker vsaki nesreči, ki je usodna za življenje, sledijo štiri, ki povzročijo trajno invalidnost, 40, ki se končajo z lažjimi poškodbami, in deset, ki se končajo s hujšimi poškodbami;

C. ker se več kot polovica vseh hujših poškodb zgodi znotraj mestnih območij, žrtve pa so zlasti pešci, motoristi, kolesarji ( med njimi vozniki električnih kole) in drugi šibkejši udeleženci v prometu;

D. ker so glavni razlogi za smrtne žrtve in hujše poškodbe v prometu nedelujoča oprema, konstrukcija cest, slabo vzdrževanje cest in vedenje voznikov, med drugim v zvezi s hitrostjo vožnje; ker je hitrost neposredno povezana s resnostjo poškodb in ker nekatere države članice razmišljajo o višjih omejitvah hitrosti na avtocestah;

E.  ker je udeležba v prometni nesreči eden izmed glavnih razlogov za hospitalizacijo evropskih državljanov, mlajših od 45 let, in ker so številne hujše poškodbe vzrok za trajne bolečine ali invalidnost;

F.  ker igra odzivni čas reševalnih služb (zlato pravilo prve ure) pomembno vlogo pri reševanju življenj, kar vključuje tako prvo pomoč kot tudi kakovost nege;

G. ker so po ocenah socialno-ekonomski stroški poškodb, ki so bile posledica prometnih nesreč, za leto 2012 znašali 2 % BDP ali okoli 250 milijard

Delovni dokument služb Komisije ,,Izvajanje cilja 6 iz usmeritev politike Evropske komisije na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011-2020 – Prvi mejnik pri oblikovanju strategije o poškodbahˮ

H. ker so evropski ukrepi na tem področju prinesli dobre rezultate;

1.  podpira pobudo Komisije, da se pri dejavnostih v zvezi z varnostjo v cestnem prometu prednost nameni hujšim poškodbam;

2.  je zadovoljen, da je Komisija sprejela skupno evropsko opredelitev hujših poškodb, ki temelji na vsesplošno sprejeti klasifikaciji poškodb, imenovani popolnoma skrajšana lestvica poškodb (Maximum Abbreviated Injury Scale);

3.  poziva države članice, naj hitro uvedejo skupno evropsko opredelitev hudih poškodb v cestnem prometu in na njeni osnovi zberejo statistične podatke glede na vrsto prevoza, vključno s šibkejšimi udeleženci v prometu, in glede na vrsto cestne infrastrukture, ter o njih poročajo za leto 2014;

4.  poziva Komisijo, naj na osnovi zbranih podatkov določi ambiciozen cilj znižanja števila poškodb v cestnem prometu za 40 % v obdobju 2014-2020 ter naj si kot dolgoročni cilj zastavi mednarodno pobudo ,,prihodnost brez žrtevˮ (Vision Zero);

5.  meni, da razvoj skupnega mehanizma za zbiranje podatkov in poročanje o njih ne bi smel zavirati nujnih ukrepov na ravni EU za znižanje števila žrtev hudih poškodb v cestnem prometu;

6.  pozdravlja prednostne naloge Komisije za razvoj globalne strategije, ki bo zajemala posledice trčenja, strategijo ukrepanja pri nesrečah, prvo pomoč in reševalne službe ter dolgotrajne postopke rehabilitacije, in poziva k hitri izvedbi teh nalog;

Takojšnje znižanje števila hudih poškodb na evropskih cestah

7.  poudarja, da je treba cel niz obstoječih zakonov in ukrepov ustrezneje in pravočasno izvajati, da bi zmanjšali posledice trčenj, okrepili varnost za udeležence v prometu in zmanjšali število hudih poškodb;

8.  poziva Komisijo, naj ponovno preuči svojo zakonodajo v zvezi s pasivno in aktivno varnostjo vozil ter jo prilagodi najnovejšemu tehničnemu razvoju ter naj podpre uvedbo v avtomobile vgrajenih tehnologij za spoštovanje predpisov;

9.  poziva Komisijo, naj podpre razvoj varne in ,,inteligentneˮ cestne infrastrukture;

10. poziva Komisijo, naj posreduje natančne podatke o tem, kako so države članice prenesle Direktivo 2011/82/EU o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu;

11. poziva države članice, naj nadaljujejo prizadevanja za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola ali drog in za izmenjavo najboljših praks pri ocenjevanju in rehabilitaciji storilcev prometnih prekrškov;

Varstvo šibkejših udeležencev v prometu

12. ugotavlja, da pešci in kolesarji skupaj predstavljajo 50 % vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč v mestih in velik delež huje poškodovanih;

13. podpira spremljanje in nadaljnji razvoj tehničinih standardov in politike za zaščito najšibkejših udeležencev v prometu, in sicer starejših, otrok, invalidov in kolesarjev;

14. poziva Komisijo, naj pripravi pregled mestnih območij, kjer je omejitev hitrosti 30 km/h, in preuči učinek te omejitve na zmanjšanje števila nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami;

15. poziva države članice, naj razmislijo o učinkovitih in inovativnih metodah, s katerimi bi pešce in kolesarje, ki se včasih izpostavljajo smrtni nevarnosti, ne da bi se tega zavedali, prisilili k spoštovanju predpisov; poudarja pomen obveščevalnih kampanj v zvezi z varnim vedenjem in samozaščito ter politik, ki spodbujajo kolesarjenje, saj je varnost kolesarjev v mestih tesno povezana z razširjenostjo kolesarjenja kot načina prevoza;

16. poziva Komisijo, naj razvije smernice za cestnoprometno varnost v mestih, ki bi lahko bile vključene v načrte trajnostne mobilnosti v mestih, in naj preuči, kako bi lahko te načrte, ki vključujejo cilje EU za zmanjšanje števila nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami, povezali z evropskim sofinanciranjem načrtov mestnega prometa;

Izboljšanje prve pomoči in reševalnih storitev

17. poziva države članice, naj podprejo evropsko številko za klic v sili – 112 ter izpolnjujejo zahteve za popolno delovanje centrov za obveščanje do leta 2015 in čimprejšnjo izvedbo obveščevalnih kampanj v zvezi z njihovo uvedbo;

18. pozdravlja predlog Komisije, da bi v vseh državah članicah do leta 2015 v vseh novih homologiranih avtomobilih obvezno uvedli javni sistem eCall, temelječ na številki 112, ob hkratnem spoštovanju predpisov o varstvu podatkov;

19. poziva Komisija, naj ob preučitvi najboljših praks v državah članicah razmisli o uvedbi vožnje s spremstvom za starejše mladoletnike;

20. poziva države članice, naj sistematično spodbujajo tečaje prve pomoči kot načina za boljši odziv oseb, ki so navzoče ob nesreči, in njihovo pomoč žrtvam pred prihodom reševalnih služb;

21. poziva države članice, naj spodbujajo sodelovanje med reševalnimi službami ter oblikovalci in proizvajalci vozil, da bi zagotovili uspešno reševanje in varnost tako za reševalce kot za poškodovance;

22. poziva države članice, naj spodbujajo uvedbo e-zdravstvenih sistemov in zlasti uvedbo inteligentnih sistemov obveščanja v prometu za reševalne ekipe, zlasti za reševalna vozila;

Oskrba po nesreči in dolgotrajna rehabilitacija

23. poziva države članice, naj v svoji zdravstveni politiki izpostavijo pomen oskrbe po nesrečah in izboljšajo dolgotrajno bolnišnično oskrbo, nego po odhodu iz bolnišnice in rehabilitacijo, vključno s travmatološko oskrbo in psihološkim svetovanjem za preživele in navzoče ob prometni nesreči, na primeri s centri za pomoč pri izboljšanju kakovosti njihovega življenja;

24. poziva države članice, naj s povezovanjem z drugimi ukrepi socialnega značaja povečajo ozaveščenost glede posledic hudih poškodb, kot so stopnje prizadetosti, invalidnosti in funkcionalne nezmožnosti, ter naj oblikujejo izobraževalne programe za cestno varnost;

25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.