Dokument zasedanja
19.2.2014 B7‑0188/2014
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
o razmerah v Iraku
( 2014/2565(RSP) )
Jelko Kacin, Marietje Schaake
v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iraku
( 2014/2565(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, zlasti resolucije z dne 14. marca 2013 o Iraku: težak položaj manjšinskih skupin, med njimi tudi Iračanov turkmenske narodnosti[1],
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani ter svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom[2],
– ob upoštevanju skupnega strateškega dokumenta Evropske komisije o Iraku (2011–2013),
– ob upoštevanju poročila o človekovih pravicah v Iraku od januarja do junija 2012, ki sta ga 19. decembra 2012 skupaj predstavili misija Združenih narodov za pomoč Iraku (UNAMI) in urad visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice,
– ob upoštevanju poročila mednarodne krizne skupine o Bližnjem vzhodu št. 144 z dne 14. avgusta 2013 z naslovom Zdaj ali nikoli: iraški suniti in država (Make or Break: Iraq’s Sunnis and the State),
– ob upoštevanju števila žrtev v septembru 2013, o katerem so 1. oktobra 2013 poročali Združeni narodi,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna, s katero je voditelje pozval, naj Irak „spravijo z roba prepada“, z dne 29. julija 2013;
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna z dne 1. septembra 2013 o tragičnih dogodkih v taborišču Ašraf, ko je bilo ubitih 52 oseb,
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Irak,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 5. septembra 2013 o nedavnem nasilju v Iraku,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu[3],
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker se Irak še naprej sooča z resnimi političnimi, varnostnimi in družbeno-gospodarskimi izzivi; ker je njegova politična krajina skrajno razdrobljena in jo bremeni nasilje in sektaška politika, kar močno škoduje legitimnim prizadevanjem iraškega ljudstva za mir, blaginjo in resnični prehod v demokracijo;
B. ker je bilo leta 2013 po poročanju UNAMI ubitih skupaj 7818 civilistov, 17 981 pa jih je bilo ranjenih, s čimer je to postalo najbolj smrtonosno leto od leta 2008; ker je bilo januarja 2014 ubitih 661 civilistov, dodatnih 1201 pa jih je bilo ranjenih; ker je bil Bagdad vedno najbolj prizadeta regija;
C. ker je širjenje krize v Siriji na začetku leta doseglo nov vrhunec, ko so pripadniki Islamske države Irak in Levant (ISIL) zavzeli mesti Ramadi in Faludža ter dele province Anbar; ker tudi iraški bojevniki igrajo pomembno vlogo na obeh straneh sirske krize; ker je Irak po poročanjih dovolil prevoz orožja in opreme iz Irana sirskemu režimu in Hezbolahu;
D. ker po podatkih urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce 222 759 sirskih beguncev prebiva v Iraku, vendar je ta številka verjetno še višja;
E. ker iraške oblasti pogosto prepuščajo sunitskim plemenom, da se v provinci Anbar borijo proti ekstremističnim upornikom;
F. ker je več kot 300 000 ljudi zbežalo zaradi nedavnega izbruha nasilja v provinci Anbar;
G. ker je zaradi hudih socialnih in gospodarskih težav – razširjene revščine, visoke brezposelnosti, gospodarske stagnacije, okoljske degradacije in pomanjkanja osnovnih javnih storitev – še naprej prizadet velik del prebivalstva; ker varnostni organi še naprej nekaznovano sistematično zatirajo miroljubne demonstracije, na katerih ljudje zahtevajo več socialnih, ekonomskih in političnih pravic;
H. ker tako vladne kot ekstremistične skupine večkrat in vse bolj ogrožajo svobodo tiska in medijev; ker so bili novinarji in novinarske izpostave napadeni ali pa cenzurirani, Novinarji brez meja pa so poročali o blokadi medijskega poročanja o razmerah v provinci Anbar; ker je organizacija Freedom House v okviru svojega poročila 2014 Freedom in the World Irak označila kot „nesvobodnega“;
I. ker iraška ustava zagotavlja enakost pred zakonom za vse državljane ter upravne, politične in kulturne pravice in pravico do izobraževanja za različne narodnosti; ker je iraška vlada odgovorna za dobro počutje in varnost celotnega prebivalstva;
J. ker so se zaradi politik iraške vlade, v kateri prevladujejo šiiti, tudi nasilno zatiranje protestov sunitov, povečale sektaške napetosti, del iraškega prebivalstva pa se je odtujil;
K. ker je v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom, zlasti v členu o človekovih pravicah, poudarjeno, da se mora politični dialog med EU in Irakom usmeriti v človekove pravice in krepitev demokratičnih institucij;
1. odločno obsoja teroristična dejanja in zaostreno sektaško nasilje, ki pomenijo nevarnost, da bi država ponovno zabredla v dodatne sektaške spore, ter ustvarjajo strah pred širšim sektaškim konfliktom, ki bi lahko zajel vso regijo; poudarja, da so vzroki nasilja sicer bolj politične kot verske narave, da pa je vpletenost ekstremističnih skupin, kot je ISIL, še dodatno poglobila krizo;
2. izraža sožalje družinam in prijateljem umrlih in ranjenih;
3. poudarja, da boj proti terorizmu in upornikom ne bi smel vključevati zgolj vojaškega ukrepanja, temveč mora temeljiti na celovitem pristopu, v okviru katerega bodo odpravljeni vzroki nasilja, ter na politikah, ki bodo spodbujale zaupanje, varnost in vključujoč socialni in gospodarski razvoj;
4. izraža globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega povečanja nestabilnosti in poziva vse iraške politične voditelje vseh etničnih in verskih pripadnosti, naj stopijo skupaj in ustavijo sektaško nasilje in nezaupanje ter združijo iraško ljudstvo;
5. poziva vlado Iraka ter regionalne vlade, naj obsodijo napade in pomagajo opraviti celovito in hitro neodvisno mednarodno preiskavo nedavnih terorističnih napadov v tej regiji, ter poziva iraško vlado, naj pri tem v celoti sodeluje, da bodo odgovorni privedeni pred sodišče;
6. je zaskrbljen zaradi širjenja nasilja iz konflikta v Siriji v Irak, kjer pridobivajo moč džihadistični uporniki, povezani z ISIL; poziva iraško vlado, naj se po najboljših močeh trudi, da bojevnikom prepreči izstop oz. vstop v Sirijo in da ustavi prevoz orožja iz Irana, ki morda poteka na mejah ali v zračnem prostoru Iraka;
7. izraža pohvalo iraški vladi, ker je sprejela številne sirske begunce; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo Irak in druge sosednje države pri sprejemanju beguncev in zagotavljanju njihovega dobrega počutja;
8. nujno poziva politične, verske in civilne voditelje, pa tudi varnostne službe, naj začnejo delovati skupaj, da bi zaustavili prelivanje krvi in zagotovili, da bi bili vsi iraški državljani dejansko enako zaščiteni;
9. poziva iraško vlado in vse politične voditelje, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zaščite za vse ljudi v Iraku, zlasti pa za člane ranljivih manjšin; poziva iraško vlado, naj zagotovi, da bodo varnostne enote spoštovale načela pravne države in mednarodne standarde;
10. poziva državne in nedržavne akterje, naj spoštujejo svobodo tiska in medijev ter zaščitijo novinarje in novinarske izpostave pred nasiljem; priznava, da so svobodni tisk in mediji bistveni del delujoče demokracije, v kateri je zagotovljen dostop do informacij in platforma za državljane;
11. poziva mednarodno skupnost in EU, naj s spodbujanjem nacionalnega dialoga, utrjevanjem načel pravne države in zagotavljanjem osnovnih storitev podpirajo iraško vlado, da bi ustvarili varen, stabilen, enoten, uspešen in demokratičen Irak, v katerem bodo zaščitene človekove in politične pravice vseh ljudi;
12. poziva iraške oblasti, naj zaradi varnostne situacije, zaradi katere so se zaostrile težave ranljivejših skupin, kot so ženske, novinarji, mladi in borci za temeljne pravice, vključno s sindikalisti, nujno usmerijo več sredstev v programe za izboljšanje teh razmer;
13. spodbuja verski dialog med sunitskimi in šiitskimi duhovnimi vodji kot nujno orodje za reševanje sporov; meni tudi, da nedavni pogovori med skupino držav E3+3 in Iranom Iraku ponujajo priložnost, da deluje kot most, saj je ena od maloštevilnih držav, ki ima tesne odnose z obema stranema; poziva iranske voditelje, naj se konstruktivno angažirajo za stabilizacijo regije;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.