Dokument zasedanja
15.7.2014 B8‑0061/2014
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o razmerah v Iraku
( 2014/2716(RSP) )
Victor Boştinaru, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Ana Gomes, Kati Piri, Eugen Freund, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis)
v imenu skupine S&D
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iraku
( 2014/2716(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, zlasti resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku[1],
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom[2],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Iraku, zlasti sklepov z dne 23. junija 2014,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, katerega podpisnica je tudi Irak,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je džihadistična frakcija Al Kaide Islamska država (IS) – prej Islamska država Irak in Levant (ISIL) – osvojila del severozahoda Iraka, vključno z drugim največjim iraškim mestom Mosulom, čemur so sledili izvensodni poboji iraških državljanov, uvedba stroge interpretacije šeriatskega prava, uničenje šiitskih, sufističnih in sunitskih bogoslužnih objektov in svetišč, oskrunitev cerkva ter druga grozodejstva nad civilnim prebivalstvom; ker je skupina IS izrazila namero, da bo Irak očistila šiitov in uničila njihove svete kraje v mestih Karbala in Najaf;
B. ker so razmere v Iraku in v Siriji neposredno povezane, kar je bistveno za vzpon skupine IS; ker se lahko skupina IS prosto giblje med Sirijo in Irakom, zaradi česar je lahko povečala navzočnost v obeh državah, okrepila samozavest ter razglasila „kalifat“ na ozemlju, ki ga je izločila iz Sirije in Iraka;
C. ker si je IS zagotovila znatne dohodkovne vire z ropanjem bank in podjetij na ozemljih pod njenim nadzorom, s prodajo nafte v okupiranih regijah na severu Sirije in ker prejema sredstva bogatih donatorjev, zlasti iz Saudove Arabije, Katarja, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov;
D. ker je hitri vzpon skupine IS razkril krhkost iraške vojske in institucij, ki jih pesti korupcija, sektaštvo in politika izključevanja vlade premierja Nurija Al Malikija, kar je povzročilo globoko odtujitev sunitske manjšine v Iraku;
E. ker je predsednik kurdske regionalne vlade Masud Barzani pozval regionalni parlament, naj oblikuje neodvisno volilno komisijo, ki naj bi začela pripravljati referendum o neodvisnosti te polavtonomne regije;
F. ker so bile 30. aprila 2014 v Iraku parlamentarne volitve, na katerih je blok „vladavina prava“ predsednika vlade Nurija Al Malikija dobil večino; ker se Irak sooča z resnimi izzivi, kot sta ofenziva skupine IS in preteče glasovanje Kurdov o neodvisnosti, in ker vladi Al Malikija ni uspelo vladati na vključujoč in strpen način, so vse glasnejši pozivi Al Malikiju, naj se ne poteguje za tretji mandat in naj se namesto tega sestavi resnično vključujoča vlada; ker je šiitski verski voditelj ajatola Sistani pozval vse iraške stranke, naj se čimprej dogovorijo o takšni vladi, novoizvoljenemu iraškemu parlamentu pa to doslej ni uspelo;
G. ker so tako Združene države Amerike kot tudi Islamska republika Iran zagotovile podporo iraški vladi in so ZDA v Irak poslale vojaške svetovalce, Iran pa je zatrdil, da bo zaščitil šiitski sveti mesti Karbala in Najaf; ker je predsednik Hasan Ruhani nakazal pripravljenost na sodelovanje z ZDA v boju proti grožnji skupine IS v Iraku ter pri stabilizaciji države, vendar je vrhovni voditelj Islamske republike ajatola Hamenej izključil takšno sodelovanje;
H. ker ima lahko razpad držav v regiji hude posledice za stabilnost celotne regije, tudi za zanesljivost preskrbe z energijo;
I. ker naj bi domnevno približno 3000 državljanov EU odpotovalo v Irak in Sirijo, da bi se pridružili terorističnim džihadističnim skupinam, kot je IS; ker vlade držav članic EU te državljane opredeljujejo kot varnostno tveganje; ker je eden od njih po vrnitvi iz Sirije, kjer se je pridružil skupini IS, izvedel teroristični napad na judovski muzej v Bruslju;
J. ker je vzpon skupine IS povzročil humanitarno krizo, zlasti obsežno razseljevanje civilistov; ker se je EU odločila, da bo povečala humanitarno pomoč Iraku za 5 milijonov EUR za zagotovitev osnovne pomoči razseljenim osebam, s čimer je Irak v letu 2014 doslej prejel 12 milijonov EUR humanitarne pomoči;
1. izraža resno zaskrbljenost zaradi naglega poslabšanja varnostnih razmer v Iraku; močno obsoja napade IS na iraške državljane, zaradi česar prihaja do izvensodnih usmrtitev, uvedbe stroge interpretacije šeriatskega prava, uničenja verskih objektov ter zgodovinske, kulturne in umetnostne dediščine regije ter drugih grozodejstev; opozarja, da ekstremni protišiitski nazori skupine IS povečujejo tveganje množičnih versko motiviranih pobojev, če bi skupina IS obdržala zasedena ozemlja in se še bolj razširila;
2. podpira iraške oblasti v boji proti terorizmu skupine IS, vendar poudarja, da je treba odziv za izboljšanje varnosti povezati s trajno politično rešitvijo, ki bo vključila vse elemente iraške družbe ter upoštevala njihove legitimne pritožbe; poudarja tudi, da je treba v boju proti terorizmu spoštovati človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo;
3. pozdravlja izvedbo parlamentarnih volitev 30. aprila 2014, na katerih so iraški državljani uveljavili svojo demokratično pravico, da v nestanovitnih varnostnih razmerah izvolijo svoje predstavnike; poziva k čimprejšnjem oblikovanju prave vlade narodne enotnosti na podlagi rezultatov volitev, ki bodo osnova za nacionalno spravo; poudarja pomen celovite vključitve sunitskih predstavnikov v takšno vlado;
4. poziva vse regionalne akterje, naj prispevajo k prizadevanjem za spodbujanje varnosti in stabilnosti v Iraku in regiji; zlasti poziva Iran, naj uporabi svoj vpliv na vlado Al Malikija, da bo ta izvedla dejanske reforme in zlasti vključila sunitsko manjšino ter izvedla modernizacijo vojske na vključujoč, nesektaški in nestrankarski način;
5. poziva ZDA in Iran, naj ukrepata na podlagi skupnega interesa za trden in varen Irak in nasprotovanja skupini IS; vendar ugotavlja, da so razmere v Iraku tesno povezane z razmerami v Siriji; zato poudarja, da je treba, če naj morebitno sodelovanje med ZDA in Iranom ter Irakom prinese oprijemljive rezultate, hkrati urejati razmere v Siriji, kjer je treba nujno izvesti dejansko politično tranzicijo;
6. poziva vlade Saudove Arabije, Kuvajta, Katarja in Združenih arabskih emiratov, naj storijo vse, da bi zaustavile priliv zasebnih finančnih sredstev iz teh držav raznim iraškim in sirskim džihadističnim skupinam, ki je znatno prispeval k porastu skupine IS in nenazadnje tudi resno ogroža varnost teh držav;
7. ponovno izraža podporo enotnosti in ozemeljski celovitosti Iraka; poziva vlado Iraka in regionalno vlado Kurdistana, naj medsebojna razhajanja razrešita z dialogom, med drugim glede ustroja iraške države in narave kurdske samouprave, izvoza energentov in delitve dohodka od prodaje nafte;
8. zahteva tesnejše sodelovanje med državami članicami pri identifikaciji, sledenju, nadzoru in aretaciji državljanov in prebivalcev EU, ki potujejo na Bližnji vzhod z namenom, da se pridružijo nasilnim džihadističnim skupinam, kot je IS, ali ki se vrnejo v EU, potem ko so se borili na strani teh skupin;
9. pozdravlja povečanje humanitarne pomoči Iraku; poziva iraško vlado, naj stori vse potrebno za zaščito vseh civilistov in zagotovi osnovne storitve in varnost za vse prebivalce, ki jih je prizadel vzpon skupine IS;
10. ponovno potrjuje, da je EU zavezana okrepitvi odnosov z Irakom, med drugim z izvajanjem sporazuma med EU in Irakom o partnerstvu in sodelovanju; poziva Svet, naj še naprej pomaga Iraku pri uveljavljanju demokracije, človekovih pravic, dobre uprave in pravne države, tudi na podlagi izkušenj in dosežkov misije EUJUST LEX-Irak;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.